Revija Svitanje - Pomlad 2006

wsljubljana

Letnik II, številka 1

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje

Pomlad 2006

cena 780 SIT

TISKOVINA

letnik II, številka 1

nova priloga

Waldorfske novice

praznik

Velika noč

portret

Wolfgang von Goethe


V zunanjost kozmosa čutil

moč misli

svojo lastnost izgubi;

Duha svetovi spet najdejo

rastočega človeka

ki najti mora

svojo kal pri njih

a v sebi

duše svoje plod

dr. R.S. Koledar duše

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskem naslovu narocilazasvitanje@yahoo.co.uk

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina je 3.000 SIT.

Vsem, ki ste revijo že naročili, se za vaše zaupanje prisrčno zahvaljujemo!

Hvaležni bomo tudi za vsak vaš prostovoljni

prispevek, ki ga boste nakazali na naš račun

številka : 02031 - 0254286474

s pripisom: Donacija za Svitanje


U

U

3

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi bralci revije Svitanje!

tiste, ki so v največji nevarnosti, da jih potrošniška

družba okuži z neozdravljivim virusom in iz njih

naredi brezobzirne robote brez tako zelo potrebne

'srčne inteligence', ki človeka naredi 'človeka'.

Prvo leto 'uvajanja' je

mimo in pred vami je že

prva številka drugega letnika. Ste bili, ko ste revijo

vzeli v roke, zelo presenečeni nad njenim novim

izgledom? Z zadovoljstvom vam sporočam, da je

bil narejen nov korak k povezovanju podobno

mislečih ljudi. Naša revija je po novem dobila

prilogo Waldorfske novice, v kateri se bo odslej

predstavljala prva waldorfska ustanova v Sloveniji

– Waldorfska šola Ljubljana. Pod njenim okriljem

delujejo tako vrtec kot tudi osnovna in srednja šola.

Njeni prvi dve generaciji dijakov sta že zaključili

srednješolski program. Mnogi med njimi sedaj

že pridno študirajo. V letošnjem letu pa je šola

dobila še podružnično šolo v Mariboru.

V prilogi Waldorfske novice nam bo ekipa sodelavcev

pod vodstvom glavnega urednika Davorja Peršiča

prikazala utrip življenja in dogajanja na waldorfski

šoli, kajti življenje učencev, dijakov, staršev in

učiteljev teh šol je zelo pestro in zanimivo.

Davor Peršič pa se ukvarja tudi s prevajanjem

zahtevnejših Steinerjevih tekstov. Prepričana sem,

da nam bo marsikaj od tega lahko ponudil v branje.

Morda bodo nekateri med vami porekli, da ste

svoje otroke že vzgojili, in da to ni tema, ki bi vas še

zanimala. Pa vendar, mar nismo vsi mi, starejši še

toliko bolj, na vsakem koraku vzgojitelji? Res morda

ne vzgajamo več svojih otrok, imamo pa vnuke ali

prijatelje, ki imajo otroke. Morda lahko njim kako

pomagamo.

Kajti vsakdo, kdor ozavesti nevarnosti, ki pretijo naši

materi Zemlji, je zmožen ozavestiti tudi nevarnost,

ki preti našim potomcem. Nežne otroške dušice so

Star kitajski pregovor pravi:' Če načrtuješ za eno

leto, posadi riž, če načrtuješ za deset let, posadi

drevesa, če načrtuješ za sto let, vzgajaj otroke.'

Pregovor jasno nakazuje, da je vzgoja otroka izredno

pomembna za kulturni razvoj nekega naroda in

človeštva sploh. Nakazuje, da ima naša vzgoja

dolgoročnejši učinek, kot si pogosto predstavljamo,

in tega se je treba v današnjem času globalizacije

še toliko bolj zavedati. S svojo vzgojo ne vplivamo

le na bodočnost naših otrok, temveč na bodočnost

mnogih generacij, ki prihajajo.

Prav tako pa v naši sredini lepo pozdravljam

naše nove bralce, starše in učitelje Waldorfske

šole Ljubljana. Prepričana sem, da bo tudi v reviji

Svitanje dovolj zanimivega čtiva za vas, saj ste že

z vpisom vaših otrok na to šolo pokazali, da želite

načrtovati za 'sto let'.

Dobrodošli torej tako eni kot drugi. Veseli smo, da

ste se nam pridružili!

Seveda nas zanimajo tudi vaši odzivi na novo

podobo revije. Pišite nam!

V imenu obeh uredniških skupin želim vsem

bralcem vesele velikonočne praznike!


4

K


S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Antonija H. Križaj, Breda Zupančič,

Fanči Perdih, Igor Velepič, Nadja Lazar,

Meta Vrhunc

SLIKOVNI MATERIAL:

Žiga Vuk

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk

NASLOVNICA:

Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

CICERO BEGUNJE d.o.o.

Stegne 21 c

1000 LJUBLJANA

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

direktorica Marina Nuvak

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Tel.: (01) 549 01 50

LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali

posameznih delov je dovoljen le s pisnim

dovoljenjem uredništva.

ISSN 1854-1739

Uvodnik 3

Kazalo 4

Portret 5

Wolfgang von Goethe 5

Vzgoja 10

Dvanajsto leto življenja 10

O prazniku 13

Velika noč 13

Za mlade 14

Kaj je doživel kamen 14

Pobarvanka 15

Filozofija 16

Kriza dvajsetega stoletja 16

Skrb za naravo 21

BD kmetovanje je kulturna naloga človeka 21

Biodinamika skozi teorijo in prakso 25

Kopriva kot upravitelj procesov železa 27

Na pomoč! Voluharji! 28

Dogajanje 29

Srečanje na Borlu 29

Založništvo 31

Založba Ajda 31

Literatura pri društvu Kortina 31


5

PP

Wolfgang von Goethe

Pravljica o zeleni kači

in lepi liliji

povzeto iz revije New View

Resnična pravljica je umetniško delo. Leta 1795 se

je v nemški reviji Die Horen (Ure) na mihaelovo

pojavila serija zgodb. Zadnja od njih je bila

Pravljica o zeleni kači in lepi liliji. Pripoveduje o

čudežni preobrazbi, ki jo lahko, ko pride pravi čas,

doživi tudi človek. Zgodbe je napisal Wolfgang von

Goethe in stvaritev te pravljice je imela daljnosežne

posledice. Kdo je bil Wolfgang von Goethe in

kakšen je bil pomen njegove pravljice?

Rodil se je 28. avgusta 1749 v Frankfurtu v Nemčiji.

Usojeno mu je bilo, da je s svojim izredno obsežnim

delom, ki ga je ustvaril v 82-ih letih svojega bivanja

na Zemlji, postal velikan evropskega kulturnega

življenja. Njegovemu prispevku k svetovni literaturi

je vsesplošno priznana širina in globina duha, ki so

jo mnogokrat imenovali božansko.

Ustvarjal je na mnogih področjih, med drugim je bil

kritik, žurnalist, slikar, direktor gledališča, pedagog

in fizik. V svoji prozi in poeziji je obravnaval različne

teme in s tem izkazal, da obvlada mnogo različnih

stilov. Pri tem pa nikoli ni izgubil moči za pisanje

čarobnih kratkih lirskih del, v katerih je razkril

raznolikost človekovega obstoja. Sile kreativnosti je

obdržal vse do konca življenja, saj je tik pred smrtjo,

23. marca 1832, dokončal svojo mojstrovino Faust,

ki jo je snoval in razvijal 60 let.

"Goethejeva pravljica je sijajno delo, ki ga mora

človek ne le prebrati, ampak tudi živeti."

Rudolf Steiner

Bil je tudi naravoslovec. Spoznal je, da je pri

opazovanju naravnih procesov, kot je na primer

rast rastline, proces 'nastajanja' takšnega živega

organizma našim očem v veliki meri neviden. Njegov

sodobnik Kant, katerega ideje še vedno v marsičem

prevladujejo v razmišljanju modernega človeka,

je izjavil, da bi bil za prepoznavanje teh skritih

procesov v organski naravi potreben intuitiven

intelekt – intellectus archetypus – za katerega je

Kant trdil, da je iznad človeških zmožnosti. Kadar

se nam razkrije narava, izkazuje tako resnico

znanstvenega védenja kot lepoto stvaritve. Za Kanta

je bila znanost ločena od umetnosti. Goethe pa je v

svoj odnos do znanosti vnesel umetnost in ustvaril

iz njiju harmonijo. Opravil je veliko raziskavo o tem,

kako opazovati naravo, in tako uvedel nov odnos

do naravoslovja. Bil je tako študent kot umetniški

'odkritelj' skrivnosti notranje človekove narave in

zunanje manifestacije 'matere' narave. Skozi lastne

izkušnje je spoznal, da lahko, če smo pripravljeni

opazovati s čuti, brez kakršnih koli predsodkov, s

poglabljanjem tega procesa do točke, ko se zavemo

svojih notranjih odzivov, pridemo do intuitivnega

poznavanja skritih naravnih procesov. Bil je


6

p o r t r e t

prepričan, da tako umetnost kot znanost vodita in

izhajata iz 'prvobitnega izvora vsega bistva', iz

katerega izhaja celotno stvarjenje. Njegova pravljica

pripada prav temu izvoru.

Rodil se je v omikani meščanski družini, kar mu

je omogočilo široko izobrazbo. Njegov oče je bil

upokojeni pravnik. Njegova mati, hči župana

Frankfurta, je imela dovolj znanstev, da ga je, ko je

prišel čas, lahko seznanila s pomembnimi meščani.

Pri 17-ih letih bi Goethe raje študiral klasiko na

novo ustanovljeni univerzi v Goingenu, kjer je

prevladoval vpliv angleščine. Vendar se je vpisal

na študij prava na univerzi v Leipzigu ter tako šel

začasno po očetovih stopinjah.

Nekaj let kasneje, julija 1768, se je neke noči

prebudil v obupnem zdravstvenem stanju; krvavel

je iz pljuč. Zaradi izgube velike količine krvi bi

skoraj umrl. Sledilo je dolgo obdobje okrevanja in

naslednji dve leti je zanj na njegovem domu skrbela

Suzanna Katarina von Kleenberg, prijateljica in

daljna sorodnica njegove mame.

Suzanna Katarina von Kleenberg je bila ženska

z globokim duhovnim dojemanjem. Bila je članica

Moravske cerkve – Herrenhuter, verskega gibanja,

ki se je začelo v 15. stoletju. Spoznala je, da

pomeni ta izkušnja, ko bi skoraj umrl, preobrat v

■ Arhiv

Goethejevem življenju. Poleg fizične nege mu je

tudi pomagala prepoznavati duhovne sfere, ki

se jih prej ni zavedal. Seznanila ga je z deli, ki so

obravnavala okultne teme, posebno s knjigami

o alkimiji, ki so jih napisali Paracelsus, Basilius

Valentinus in Franciscus Mercurius van Helmont.

Imela je prijatelja, prav tako člana Herrenhuter,

Dr. Johanna Friedrich Metza, ki je bil zdravnik in

alkimist. Ob pomoči njegovih edinstvenih zdravil

je Goethe počasi okreval. Alkimija je v svojem

globljem smislu povezana z Rožnimi križarji, ki

sledijo ciljem Christiana Rosenkreutza - nadaljevati

delo Kristusa s preobražanjem in poduhovljanjem

človekove duše. Izkušnja skorajšnje smrti je

Goetheja povezala z vedenji Rožnih križarjev, kar je

navdihnilo nastanek njegove pravljice.

Ko je ozdravel, se je prepisal na univerzo v

Strasbourgu, kjer se je začel zelo zanimati za

naravoslovje, zgodovino in narodopisje. S poezijo

se v tem času ni prav dosti ukvarjal, vendar je iz

tega obdobja nekaj njegovih najbolj tenkočutnih

lirskih pesmi. Suzanna Katarina von Kleenberg

je leta 1774 umrla in Goethe ji je napisal ganljiv

poklon - Izpoved krasne duše, katerega je objavil

v svojem romanu Wilhelm Meister. Istega leta je v

Frankfurtu srečal Karla Augusta, vojvodo Sachse-

Weimarja, ki je v njegovem življenju odigral

pomembno vlogo. Osem let mlajši Karl August ga je

povabil v Weimar za svojega osebnega svetovalca.

Goethe je najprej pristal, da pride za nekaj mesecev,

vendar je ostal to njegov dom do konca življenja.

Od vojvode je prevzemal vedno več državniških

nalog. To je pogosto vključevalo obsežno

korespondenco, intervjuje, konference, potovanja

in družabne dogodke. Ena takih obveznosti je bila

vloga inšpektorja rudnikov, kar ga je pripeljalo v

nekaj kilometrov oddaljeni Illmenau. Začel se je

zanimati za geologijo in rudarstvo. V tistem času

je živel v vrtni hiši v parku na robu Weimarja in

na njegovo živahno zanimanje je gotovo vplivala

tudi obilica rastlinskih in mineralnih oblik, ki so

ga obdajale. Nanj je gotovo vplivala tudi bližina

Thuringijskih gozdov in herbalisti, ki jih je v tej

gozdnati deželi pogosto srečeval. Vse delovne

obveznosti pa so mu bile v vedno večje breme.

Vse manj časa je imel za svoje ustvarjalno delo,

kajti bil je tudi direktor gledališča v Weimarju in

od njega se je pričakovalo, da bo pisal dramska

dela in nadziral dramske postavitve. Končno se

je, željan počitka, leta 1787 na tiho podal na daljši

obisk v Italijo: '...največja umetniška dela, tako kot

najbolj veličastne stvaritve Narave, ustvari človek

v soglasju s pristnim in naravnim zakonom. Vse


p o r t r e t

■ Arhiv

kar je samovoljno, vse kar je izmišljeno, propade:

obstaja sila, obstaja Bog'. Goethe je začel naravo

opazovati na nov, ustvarjalen način. Njegova

zmožnost opazovanja, vedno globljega 'vpogleda'

v bistvo naravnega fenomena, se je razširjala in

narava mu je začela odkrivati svoje skrivnosti. V

botaničnem vrtu v Padovi je med opazovanjem

pahljačaste palme spoznal pomen oblike listov, ki

se kaže v različnih stopnjah preobrazbe v rastlini.

To spoznanje je v njem delovalo naprej, dokler ni

kasneje na poti, ko je na Siciliji obiskal botanični

vrt v Palermu, kulminiralo v globoko izkušnjo

'videnja' z notranjim očesom prapodobe rastline

('Uhrpflance') – ustvarjalne sile znotraj življenja vseh

rastlin. Pri Goetheju se je začel razvijati nov odnos

do znanosti, ko je opazoval ne le sam pojav pred

seboj, ampak tudi svoja doživljanja v teh trenutkih.

Znanost je razumel kot pot notranjega razvoja, kjer

lahko s pomočjo intenziviranja čutnega opazovanja

zaživijo notranje zmožnosti domišljije, navdiha

in intuicije, ki človeku omogočajo, da prodre do

duhovnega razumevanja samega bistva sveta

narave in njegovih mnogih pojavnih oblik. Čutil

je, da bi moral biti najvišji cilj znanosti, da skozi

preudarno opazovanje, pri katerem bi znanstvenik

zagledal 'Boga v Naravi in Naravo v Bogu', prebuja

čudenje. Goethe je hotel opazovalcu odpreti oči za

tisto, kar je v naravi duhovno na delu. Njegov glas

je govoril pred dvesto leti, pa vendar se zdi njegov

pristop vse bolj pomemben za današnji čas. Lahko

bi rekli, da je ekološka kriza, s katero se moderni

svet sooča, dejansko kriza našega odnosa do narave.

Težava, s katero se soočamo, ni degradacija narave,

ampak degradacija našega zavedanja narave. Mnogi

danes ne vedo, kako bi lahko sami globlje pogledali

v naravo, ker mislijo, da naj bi to bilo v domeni

znanstvenih 'ekspertov'. Pa vendar je Goethe videl

človeka kot 'najbolj močan in natančen stroj, če se

dovolj potrudi izostriti svojo senzibilnost'.

Dogodke, umetniške in naravne vtise, ki so ga na

njegovem italijanskem potovanju privedli do tolikih

spoznanj, je Goethe podoživel skozi knjigo, v kateri

lahko vidimo, kako so se nekatere izkušnje iz Italije

kasneje preobrazile v nekatere aspekte njegove

pravljice.

Goethejev znanstveni pristop k opazovanju narave

lahko uporabimo tudi pri branju njegove pravljice.

Če v svoji domišljiji podoživimo njegove besedne

slike, jih lahko opazujemo z 'notranjim očesom' in

dopustimo, da nam povedo tisto, kar nam lahko.

Po vrnitvi v Weimar se je čutil osamljenega, saj je

odkril, da le malokdo razume njegovo na novo

prebujeno znanstveno zavedanje, in da vsi raje

občudujejo njegove pesmi in zgodbe. Kljub temu se

je odločil, da se še bolj poglobi v svoje znanstvene

študije. Ti poskusi so leta 1790 obrodili sadove

v publikaciji 'Metamorfoza rastline'. V njej je

rastlini sledil skozi arhetipske faze izmeničnega

raztezanja in krčenja. List je videl kot konstantno

osnovno obliko v rastlini, ki se preobraža naprej

in nazaj (če si predstavljamo list kot središčni del

rastline med korenino/steblom in cvetom), ki se

pojavlja v različnih oblikah kot korenina, steblo,

list, popek, cvet in sadež ali seme. Leto kasneje

je sledila publikacija njegove prve razprave o

optiki, ki je vodila do veličastne študije fenomena

barve 'Teorija barve' (končno objavljene leta


p o r t r e t

1810). V njej je izpodbijal Newtonovo teorijo,

ki je poskušala razložiti fenomen barve skozi

merljive kote lomljenja brezbarvnih svetlobnih

žarkov, s čimer je fenomen barve pomajšal na nivo

mrtvega mehanizma. Goethe je skušal razumeti

barvo skozi njeno lastno izražanje, tako kot jo je

doživel, kako nastaja v naravi iz točke srečanja

med svetlobo in temo. Barvo je videl kot 'delovanje

in nedelovanje svetlobe', tako kot se manifestira

v materialnem svetu. Obravnaval jo je kot nekaj

živega. Tak vrednostni pristop je bilo vedno videti

bolj pri umetnikih kot pri znanstvenikih. Njegov

sodobnik J.W.Turner, angleški slikar, je na stara leta

eksperimentiral z Goethejevimi teorijami in pri tem

naslikal nekaj mojstrskih del.

Goethe je spoznal, da v organski naravi delujejo trije

principi: metamorfoza, polarnost in stopnjevanje. Z

drugimi besedami: spreminjanje oblike, srečevanje

nasprotij (na primer dan in noč) in vrhunec v kreaciji

(kot cvet na vrhu rastline). Ravno te lastnosti -

čudežno spremembo, srečanje nasprotij in vrhunske

trenutke dovršitve, izpolnitve - najdemo v pravljici.

Če to upoštevamo, nam je povsem jasno, kako je

lahko Goethe kot naravoslovec – ki je prinesel svojo

umetnost v znanost in svojo znanost v umetnost

– ustvaril resnično pravljico.

Dotaknili smo se dveh dogodkov v Goethevem

življenju , ko so se pojavile notranje spremembe

duše, ki so jih sporočale zunanje okoliščine. Okoli

18. leta je nevarno zbolel in oseba, ki je bila globoko

povezana z duhovno strujo rožnih križarjev ga

je vodila v smeri duhovnega. Okoli 37. leta je šel

na daljše potovanje po Italiji in poglobil svojo

zmožnost opazovanja ter začel naravo opazovati

s svojim 'notranjim očesom'. Razprostrli sta se mu

umetnost in nova znanost. To so bili v njegovem

življenju trenutki, ko se je zgodilo nekaj, kar je

oblikovalo njegovo usodo, ko je zmogel na svoji

življenjski poti napeti nove sile. Zgodilo se je vedno

takrat, ko je nastopilo v njegovem življenju obdobje

lunarnih vozlov. Kakšno kozmično razmerje je ta

lunarni vozel?

Na kratko, orbiti Sonca in Lune sta z vidika Zemlje

nagnjeni druga proti drugi pod kotom in se na

dveh mestih križata. Kadar je Luna na enem od teh

križišč in istočasno v ravni črti z Zemljo in Soncem,

se temu reče lunarni vozel. Ta posebna pozicija se

pojavi približno vsakih 19 let (natančneje 18 let, 7

mesecev, 11 dni). Ko se oseba rodi, se njeno telo,

duša in duh na Zemlji združijo. Starodavna modrost

je povezala Zemljo, Luno in Sonce s telesom, dušo

in duhom, in tako so človekovo rojstvo razumeli kot

trenutek, ko so različni vidiki teh treh božanskih

teles duhovno 'poravnani'. Seveda se fizična

astronomska poravnava ne zgodi pri rojstvu vsake

osebe, a njihov ritem ponovne pozicije približno 19

let je možno aplicirati na rojstvo vsakega človeka

in se ponavlja skozi vse njegovo življenje. Ob

rojstvu se začne potovanje naše zemeljske usode in

trenutke lunarnih vozlov v našem življenju lahko

razumemo kot trenutke, ki nam lahko na poseben

način razkrijejo nekaj o naši usodi; ko izgleda, da

navidezni zunanji dogodki oblikujejo naše življenje.

Goetheju se je prva ponovitev lunarnega vozla

zgodila v času njegove bolezni, druga pa v času

italijanskega potovanja. Okultno poznavanje zvezd

nam ponuja razlago, da okoli časa, ko se ritem

lunarnega vozla pojavi v človekovem življenju,

nekaj resnične zemeljske usode močno zasije v

življenje ter ga razsvetli in pospeši. To očitno velja

za Goethejevo življenje.

Spomladi 1794 je bil Goethe na nekem predavanju

v Jeni. Po predavanju je filozofu Schillerju

pripovedoval o svojih izkušnjah z arhetipsko

rastlino. Schiller mu je odgovoril: 'To ni opis

nečesa objektivnega ampak samo ideja.' Na to je

Goethe odgovoril:'Potem je jasno, da jaz z mojimi

očmi vidim ideje.' Ta razgovor je pomenil uvod v

čudovito in plodno prijateljsto, v katerem je vsak od

njiju preko idej drugega dobil veliko vzpodbud. Ta

odnos mu je prav gotovo pomagal odgnati občutek

osamljenosti, saj je v Schillerju našel sorodno dušo,

s katero je lahko podelil svoje naravoslovne ideje.

8

Kasneje istega leta je Schiller predlagal izdajanje

literarne revije, ki naj bi se imenovala Die Horen

(Ure) in povabil Goetheja k sodelovanju. Goethe je

bil navdušen in je kot svoj prvi prispevek ponudil

serijo zgodb, zbranih pod naslovom Pogovori z

nemškimi emigranti.


p o r t r e t

9

Zgodbe so bile odsev takratnega časa. Goethe je

zrasel v času, ko je francoska ideja razsvetljenstva

pripeljala v evropsko mišljenje racionalizem. To

enostransko intelektualno mišljenje je bilo kvasilo,

ki je ob koncu 18. stoletja povzročilo francosko

revolucijo.

Goethe ni bil racionalist in zuslutil je posledice

dogodkov, ki izhajajo iz takega načina razmišljanja,

kar je bilo zanj veliko breme. Dve leti pred tem je

bil usmrčen francoski kralj Louis XVI in sedaj, leta

1794, je bila revolucija na svojem višku. Na tisoče

ubežnikov je bežalo pred francosko vojsko, da

rešijo svoja življenja. Goethe je te dogodke opisal

v svoji seriji zgodb za revijo. V njej je prikazal

skupino razlaščenih in izgnanih aristokratov, ki so

se v strahu spraševali o svoji prihodnosti. S svojimi

raznolikimi značaji so predstavljali nekakšen

križni prerez človeštva. Napetosti med njimi so

naraščale in da bi zmogli v miru živeti skupaj,

jim je bilo svetovano, da vsak večer eden od njih

pove zgodbo. Tako naj bi v tej majhni skupnosti

ustvarili stično točko in pomagali dvigniti moralo.

In tako je Goethe pletel svoje zgodbe. Končno je

nek star duhovnik predlagal, da pove sedmo in

zadnjo zgodbo, ki bo pravljica. Precej skrivnostno

je dodal, da jih bo spominjala na 'vse in nič'. Preko

lika duhovnika je predstavil Goethe svojo pravljico

o Zeleni kači in lepi liliji. Od prvih šestih zgodb se

popolnoma razlikuje tako po stilu kot po vsebini in

očitno je, da je čisto posebna.

To pravljico je Goethe napisal kot odgovor na

Schillerjevo delo Pisma o eterskem šolanju človeka.

Ena pomembnih misli, ki jo je obravnaval v teh

'pismih', je človekova svoboda. V kakšnem stanju

naj bi bile človekove duševne sile, da bi lahko

dosegel to svobodo? Schiller je potrebo (instinkt,

poželenje, kraljestvo čutov) in razum prepoznal

kot dve sili v človekovi duši. Če katera od njiju

prevlada nad drugo, človek ne more doseči prave

svobode; bodisi da dušo vodi slepa potreba ali pa

hladen razum zatre vsako poželenje in instinkt.

Samo z uveljavljanjem srednje poti, kjer sta potreba

in razum v harmoniji, lahko obstaja svoboda. Tako

je torej Schiller postavil zasnovo za teorijo o trojstvu

človeka, kjer naj bi v ravnotežju med dvema poloma

potrebe in razuma za človeka obstajala svoboda.

Schiller je videl, da je mogoče ustanoviti harmonično

družbo le med svobodnimi ljudmi. Videl je, da ima

vsakdo v sebi 'idealno človeško bitje', in da je izziv

pripeljati zunanje življenjske izkušnje v harmonijo s

tem 'idealom'. Potem bi bil človekov obstoj resnično

nekaj vreden. Schiller je poskušal zgraditi notranji

most med resnično in 'idealno' osebo. Ta 'Pisma' je

napisal v času in kontekstu francoske revolucije, ki jo

je vodila želja po zunanjih družbenih spremembah,

ki bi omogočile ljudem svobodo. Toda oba, Schiller

in Goethe, sta spoznala, da svobode ni mogoče

'vsiliti' od zunaj, temveč mora zrasti znotraj vsake

osebe. Čeprav je imel Schiller umetniško naravo,

mu je bilo bližje področje filozofskih misli, in

čeprav je Goethe v teh 'Pismih'zelo užival, je čutil,

da je njegov pristop, kar zadeva sile duše, preveč

preprosto pojasnjen. Povedati je treba, da delo z

abstraktnimi idejami ni bil Goethejev način. Tako se

je lotil pisanja pravljice, ki bi v domišljijskih slikah

pokazala pot, na kateri lahko človeška duša postane

popolna in svobodna in s tem povzroči nastanek

nove in svobodne človeške skupnosti – in to je bil

torej trenutek, ko je nastala Pravljica o zelena kača

in krasna lilija.

(se nadaljuje)

prevedla in priredila Marina Nuvak


V


Dvanajsto leto življenja,

vstop v puberteto 2. del

Hermann Koepke

miselni tok računanja.' Nasmehnila se je. 'Dekleta so

praviloma dalj časa vezana na slikovno mišljenje kot

fantje. Računanje je za njih treba pretvoriti v svet slik.

Med seboj naj slikajo na tablo:

-prva vrsta: tri šminke z vijoličnim ročajem stanejo

2100 sit;

-pod tem: koliko stane ena šminka;

-pod tem: koliko stane trinajst šmink.

Število 13 sem vzela zato, da bo za vsa dekleta v

razredu dovolj šmink. Domnevam, da imate v razredu

16 deklic in tri deklice že hodijo v šolo z namazanimi

ustnicami. Tu velja pognati v tok humor. Tako se

učenci hihitajo in se spodbujajo k računanju.'

'Ampak, ali ne vzpodbujam s tem še druge deklice, naj

si pričnejo mazati ustnice?' se je prestrašila Susanne.

'Ne bodite tako prestrašeni in bolj zaupajte humorju.

Drugače se lahko zgodi, da dekleta berejo vaše misli,

me razumete?'

'Če pridejo v šolo vsa dekleta z namazanimi ustnicami,

kaj bodo rekli drugi starši, učitelji?' je bila Susanne

nesigurna.

'To spada pa v pustni čas!' Učiteljico je zajela splošna

vedrina. 'Ne verjamem, da se bo to zgodilo. Če vnesete

lahkoto, se dekleta počutijo, kot da vidite skozi njih.

In v razredu bo nastal vtis, kako veliko denarja gre za

to. Saj gre vendarle za 9000 sit! Vrnimo pa se k temu,

česar se bojite. Potem si sami namažite ustnice z živo

rdečo in si zraven oblecite travnato zelen pulover.

Prav kmalu bo urok mimo. Zdrav občutek za to, kaj

je lepo, se je že zdavnaj vsadil v njihovo otroško dušo,

in se zdaj kaže kot lastno mnenje. Videli boste, k vam

bo gotovo stopil kdo od otrok in vam rekel, kako

nemogoče izgledate, in da taki jutri ne smete več v

šolo…'

'Vi torej zaupate temu, da pri mojih otrocih sedaj

vzplamteva lastno mnenje, ki jim govori, kaj je prav

in kaj ne, četudi bi radi storili kaj neumnega?' je

raziskovala Susanne.

10

Zanimanje in nezanimanje

'V kritični starosti preobrata jim moramo pustiti, da

so spet petletniki,' je pripomnila upokojena učiteljica.

'Bolj ko prihajamo v pojasnjevanje, kot si naredila

v primeru sklepnega računanja, toliko več odpora

ustvarimo. Ne pozabite, da se nekatere deklice

– tudi med fanti jih najdemo – sploh ne zmenijo za

'Ja, točno to mislim. Njihova mnenja so vsekakor

mnogokrat napačna. Bistveno pa je, da jim damo

prostor, da lastna občutenja, lastna mnenja izrazijo,

tudi če so napačna. S pomočjo humorja jih spet

spravimo v red. In lastno mnenje je treba zdaj

pogosteje približevati središču, kar je bilo do sedaj

edino pomembno, avtoriteti. Treba je narediti počasen

prehod, počasno umikanje avtoritete, počasno zato,

ker lastno presojanje, lastno vodenje in samostojnost

ne zrastejo čez noč.'


11

Učiteljica tujih jezikov se je strinjala. 'Poučujem v

različnih razredih in vidim, kako je pomembna

avtoritativna vzgoja, posebej v nižjih razredih.

Toda ko otroci stopijo v puberteto, se vse spremeni.

Potrebujejo le še zanesljivo vodenje, želijo doživeti

novo avtoriteto, na drugačen način. S humorjem se

učitelj spušča s podstavka stilita (asket iz zgodnjega

krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra) in stopa

med učence. Do določene mere postaja enak partner,

toda s humorjem si spet pridobi avtoriteto. In ta je

zdaj drugačna od prejšnje. Prej je on rekel, kaj je lepo

in kaj grdo, in pri tem je ostalo. Zdaj hoče otrok sam

doživeti in se o tem pogovoriti: to mi je všeč, to mi ni

všeč.

Susanne je premišljevala: vodenje razreda te starosti

brez avtoritete in samo s humorjem - kam to pelje?

Glavo je zakopala v dlani in je hotela nekaj reči. Toda

starejša kolegica jo je prehitela.

'Humor je sol pedagogov,' in s pogledom na učiteljico

tujih jezikov, 'neslani juhi se nihče ne smeje. Rada bi

le še nakazala druge elemente, ki spet dajejo vizijo

učiteljem, ki se počutijo na svojih mestih izgubljene.'

Susanne je dvignila pogled.

Nagovor vzročnega mišljenja

'Raziščite pripovedno gradivo, ki ga imamo na

waldorfskih šolah. V prvem razredu pravljice, v

drugem legende in basni, v tretjem zgodbe o stvarjenju,

v četrtem nordijsko mitologijo in zdaj v petem grško

mitologijo. Zdaj smo na stopnji velikega preobrata. S

trojansko vojno – pretiravala bom – se prične to, da

bogovi in z njimi njihova nadčutna bistva stopijo izza

zavese. Prej smo pripovedovali o nadčutnih bitjih,

o angelih, svetnikih, odrešeniku, o očetu bogu in o

bogovih, ki delujejo v našem človeškem življenju, nas

vodijo in celo določajo. Zdaj pa se zgodi nekaj povsem

drugega.

Grki so oblegali Trojo deset let, toda nihče, ne Grki

ne Trojanci, ni mogel zmagati. Takrat nastopi Odisej:

namesto moči je zmagala ukana, ukana, ne odprta

bitka. Sigurno ste doživeli, kako so učenci na to različno

reagirali: s strinjanjem in zavračanjem. Trojanski konj

je bil zgrajen in poslan kot darilo boginji Atene, kar je

bilo pravzaprav zvijača. Vidite, tu vzročno mišljenje

vpliva na zgodovino in ta sposobnost – sprva

nepopolna – se prebudi pri vse več učencih. Je ta

zvijača dovoljena ali ne, je pravilna ali ne?

Ko so Trojanci vlekli konja med mestnimi vrati, so

se valji zataknili na pragu vrat: pri vsakem novem

poskusu spet in spet, in vsakič je zvenel leseni konj

kot žvenket jekla, toda Trojanci niso posumili in so

povlekli konja v mesto. Kaj je manjkalo Trojancem,

česa niso znali? Kaj so znali Grki, kaj je manjkalo

njim? To so vprašanja, ki si jih lahko zastavijo otroci.

Zdaj pa vzročnemu mišljenju nasprotni primer.

Konj stoji pred kraljevo palačo. Iz njega pade vidka

Casandra, nesrečna, saj vidi v prihodnost, pa nima

moči, da bi posegla v življenje, da bi kaj spremenila.

V zmedenih slikah govori o tem, da iz konja teče

kri, v katerem se mesto utaplja. – Mislim, lahko

sodelujemo: staro življenje slik in novo prebujeno

mišljenje človeka se spopadeta. Doživetje vidke, kot

pri Casandri, gre h koncu. Troja propade. Mišljenje

človeka, sprva pomešano z zvijačo in lažjo, prižiga

individuum.'

V Susanne se je porodila slutnja, zakaj imajo otroci

vedno bolj kritičen in celo odklonilen odnos do

bogov.

Celo njene domišljije polne tabelske slike bogov,

ki so sprva očarale razred, očarajo še nekaj deklic,

medtem ko fantje hodijo v šolo s knjigami, bogato

opremljeni s slikami stebrov, kapiteljev in templjev

in hočejo natančno vedeti, kako so kipi izgledali.

Učenci so dejansko iskali nekaj drugega od tistega,

kar je prinašala ona. Sokratov nauk je vplival na vse,

in ko je s pomočjo predloge na tablo narisala njegovo

izrazito karakterno glavo, je bil razred pri stvari.

Avtoriteta zakona

'Celo življenje že uživa prednosti Atenskega zakonika,

zakaj moram zdaj paziti, če je meni v minus?' je citirala

stara učiteljica Sokrata. 'To je bil njegov pogled na

zakone in zato je odklonil dobro načrtovani pobeg iz

ječe in izpraznil čašo s trobeliko. Še danes, po več kot

dva tisoč letih, močna drža duha!

V kratkem bodo v šestem razredu. Ne izpustite

pripovedi o ježi Manliusa v smrt. General Manlius

je izdal ukaz: dvoboj s sovražnikom je prepovedan s

smrtno kaznijo. Kljub temu se je njegov sin podal na

dvoboj. Čeprav je bil oče, mu je sodil po svojem ukazu

in ga poslal v smrt. Sin, ki je s tem dvobojem rešil čast

Rima, se je s sodbo strinjal! 'Imam venec in si zaslužim

smrt,' kot je Conrad Ferdnand Meyer spesnil v baladi

Ježa v smrt. Pazite na samopremagovanje: oče in sin

sta rekla da zakonu! Uklonila sta se avtoriteti zakona.


12

v z g o j a

To je še danes nenavadna drža!

In to je naslednji element avtoritativnega vodenja: sveti

dogovori, ki se jih je treba držati z vsemi posledicami.

In na čem slonijo? Samo na tem, da so učenci in

učitelji enaki pred zakonom. Zamujanje je za oboje

enakovredno, zvezki zahtevajo korekturo učitelja,

vložek dela učitelja je vzor za učenca itn. V enakosti

pred dogovori leži pravica za konsekventno ukrepanje

učitelja.

Obstajajo številni elementi, ki so osnova avtoritativnega

vodenja. Nazadnje smo omenili posledičnost. Posledica

izvira iz utemeljitve. Utemeljitev ima vrednost samo, če

je prepričljiva, da je spoznanje otroku sploh omogočeno,

če se v njem prebudi vzročno mišljenje. Zato je pred tem

časom obrazložitev napačna, od sedaj naprej pa nujno

potrebna. Vse skupaj ne sme biti togo, zatorej je humor

tako nujno potreben. Tako stopi avtoriteta s podstavka

z mirno vestjo in le upamo lahko, da se bo na njeno

mesto dvignila nova avtoriteta.

'To pa še ni vse,' se je vmešal razrednik, 'saj manjka še

milost. Če bi bili učitelji kot Manliusi, generali, bi morali

zdaj nekaj otrok, vsaj pobudnike, vreči iz šole. To bi

bilo seveda narobe. Seveda moramo najprej govoriti z

otrokom, poleg tega pa je naša dolžnost in naloga, da

takemu otroku damo moralno držo.'

Zdaj se je javila učiteljica ročnih del. 'Otrok ne smemo

ozmerjati v smislu 'ti si klavrn otrok, izgini mi izpred

oči'. To sem žal enkrat storila in s tem otrokom se

nisva nikoli več razumela. Sodimo lahko le dejanja, ne

storilca. Dejanje, stvar, le to presojamo. O tem z vso

jasnostjo spregovorimo. Potem pa pride drugi korak.

Skupaj z otroki moramo pretehtati, kako bomo dejanje

popravili in pomembno je, da lahko sami ugotovijo, da

s tem dobrote v sebi ne motijo več.'

'To je le moj pogled,' je bilo slišati starejšo kolegico.

'Učenci morajo slišati našo presojo njihovih dejanj, ne

da bi mi njih, učence, sodili. In tudi s tem se strinjam,

da je naša dolžnost, da pokažemo učencem prav v takih

situacijah moralno držo. Doma to ni tako enostavno. Še

enkrat pa bi se rada vrnila k milosti. Slišala sem prejšnjega

kolega, ki je na svoj način povedal: premilemu učitelju

zrastejo nedosledna dejanja, njegovo čvekanje, kot gobe

na glavi. Milost in združitev posledic ni enostavno, je

pa nujno. V igri o raju vidimo, kako je bog oče, ki je

kaznoval pregrešitev z izgonom, ravnal posledično,

čeprav je do svoje stvaritve občutil največjo ljubezen.

Če ne bi ravnal tako posledično, se ne bi mogle razviti

pomembne človeške lastnosti.'

'Predlagam, da kolegici, ki je tako slikovito govorila

o stari in novi avtoriteti, nekaj časa prijateljsko stoji

ob strani, sicer obstaja nevarnost, da bomo o prehodu

dvanajstega leta življenja preveč teoretizirali. Kar

potrebuje, so povsem konkretne učne pomoči. Misliti

moramo tudi na probleme, ki jih preživljajo predmetni

učitelji in lahko se zgodi, da bo razredničarka drugače

zagrabila vajeti razreda, kar pomeni spremembo tudi

za predmetne učitelje. Lahko pa je tudi to, da gospa

K. vajeti drži premočno in s tem ovira prehod, ki se

mora zgoditi.'

Evolucija se mora nadaljevati

Na koncu je nekaj besed rekla tudi šolska zdravnica.

'Težave, ki se pojavijo v puberteti, so normalne. Veliko

huje se vidi pri otroku, ki teh nujno potrebnih korakov

ne naredi, kjer gre navidezno vse gladko in ostane vse

po starem. To velja v enaki meri za krizo v devetem,

desetem letu kot za vstop v zemeljsko zrelost. Če se

te spremembe ne zgodijo, si ne sledijo, se kasneje

pojavijo večje težave, ki jih je veliko težje rešiti, kot

te težave, ki se bližajo sedaj. Prehodi so primerljivi z

rojstvom in k temu spadajo bolečine.

Zatorej je pomembno, da se naučimo smiselnega

odpovedovanja in ne odstranimo vsake težave v

življenju. Npr. tisti otroci, ki so preboleli otroške

bolezni, cvetijo drugače kot tisti, katerim so te bolezni

zavrle injekcije. In zato je potrebno premisliti, kaj

pomeni sproščanje in kaj postajati samostojen.

Namesto teoretiziranja bi vam rada povedala še nekaj

zabavnega. Že prej smo govorili o igri v raju. Prav

gotovo se spomnite, da sem v prejšnjih letih igrala

vlogo hudiča. Nekega jutra pred predstavo sem

sanjala, da stojim na odru, da sem prelomila jabolko in

ga podala Evi, ki ga ni hotela sprejeti. Napela sem vse

svoje moči, ji ga potisnila v roki, pa ni hotela. Držala

sem ji ga na ustih, pa ga ni hotela. Ni bilo mogoče, ni

se pustila zapeljati. Potem sem stopila na rob odra in

dvomeče vprašala publiko, kaj naj naredim. Evolucija

se ne more nadaljevati…'

Susanne je po tem srečanju s kolegi izgubila strah.

Opazila je, da so njeni strahovi ležali v sami stvari in

se zato tako boleče pojavljali, ker je prve vtise jemala

tako subjektivno.

(se nadaljuje)

prevod Nadja Lazar


13

O

Velika noč

Rudolf Meyer, Sternkalender

Če bi bilo križanje samo dogodek, ki se tiče le

Zemlje, bi morali v koledarju določiti kot spominski

dan na smrt Jezusa Kristusa 3. april. Kot so pokazali

izračuni duhovnih raziskav Rudolfa Steinerja, je bil

Veliki petek leta 33 na dan 3. aprila. Veliki petek,

velika noč pa sta 'gibljiva' praznika. Pri določanju

hoče biti konstelacija na nebu upoštevana. Od

začetka pomladi je potrebno spremljati naraščanje

svetlobe in obenem paziti na sodelovanje Lune.

Sončna svetloba sicer sama iz temeljev Zemlje

lahko prebudi življenje, toda rastline bi se prehitro

izgubile v svetlobo, če se ne bi sončna svetloba

soočila z nasprotnim delovanjem, s silami Lune, ki

v ritmih tekočin prežemajo življenje Zemlje. Tako

se življenje v brstenju in rasti lahko oblikuje in se

lahko razmnožuje.

Tudi na človeka vplivajo Lunini ritmi; v meri, kot

živi v tokovih dedovanja, je človek pod vodstvom

Lune.

Povsod, kjer so častili sile zvrsti, sile, ki se obnavljajo

v nadaljevanju vrste, so naravnavali življenje po

Luninem koledarju in praznovali praznike Lune.

Tako je bila tudi Pasha judovski Lunin praznik, pri

katerem so ob začetku noči ob polni luni spomladi

žrtvovali in pojedli jagnje za vsakoletno spravo

naroda. V Izraelu pa je živelo stoletja sporočilo,

da prihaja bitje Sonca; pričakovali so mesiasa kot

nosilca najvišjih sil Sonca. Ko je potem prišel, je

moral – kar se njegovega zemeljskega telesa tiče

– podleči silam Lune. Križali so ga na predvečer

Pashe, kot pravo Pashino jagnje, ki pa je vzelo na

sebe grehe vsega človeštva. Umirajoč izniči Jezus

Kristus krivdo vseh ljudi, sončna moč njegovega

bitja pa ga obenem iztrga smrti.

Golgata je sončna zmaga duha nad v človeštvu

prisotnimi silami Lune.

Na starih slikah križanja vidimo na desni in levi

strani pogosto naslikana Sonce in Luno. Dogodek

opazujeta. Kot opomin gledalcu: Pazi, če bi rad

razumel, kaj se s to smrtjo na križu dogaja, beri,

kar piše nebo.

Praznik vstajenja, ki se je dogodilo na nedeljo,

naj bi zato po krščanskem prepričanju praznovati

vsako leto na nedeljo, ki sledi prvi spomladanski

polni luni. Kot 'sinovi luči', ki verjamejo v sončno

zmago duha, so ljudje lahko prepričani, da njihovo

bitje ni umrljivo. Če bi bili le členi dedne verige,

bi morali s smrtjo kot posamezna bitja ugasniti. Z

velikonočnim dejstvom pa je grob postal zibelka.

To naj bi ostalo v koledarju za večne čase zapisano.

pripravila Meta Vrhunc


Z


Kaj je doživel kamen

14

Mesto Jeruzalem leži v skalnati pokrajini. Pred davnimi časi se je tam pred neko veliko skalo razprostiral vrt. Lastnik

je bil bogat mož, ki je na vrt pogosto pošiljal svojega vrtnarja, da bi pokosil travo ali obral zrele olive z dreves. Sicer pa

je redkokdo stopil vanj. Na vrtu je bilo vedno mirno in spokojno. Samo ptice so prepevale in veter je vel skozi srebrno

zelene liste dreves.

Nekega dne so na vrt prišli možje. V rokah so nosili kamnite sekire. Šli so k skali in z vso močjo zasekali vanjo. Najprej

je nastala majhna luknja, ki pa se je večala in večala. Odbiti kamni so ležali vsevprek po travniku. Možem je uspelo, da

so v skalo vklesali veliko votlino. Potem so poiskali največji kos skale in ga še naprej obdelovali. Obsekovali so robove

in vogale, da je postal lepo oblikovan. 'Ta bo služil za vrata, s katerimi bomo zaprli votlino,' so dejali in zavalili kamen

daleč naprej. Obležal je sam in nezaščiten v travi. Veter se je zaganjal vanj. Dež ga je oblival s svojimi curki. Sonce ga je

včasih tako razbelilo, da je kamen mislil, da ga bo razneslo.

'Ah,' je kamen kdaj pa kdaj pomislil, 'kako lepo je bilo, ko sem bil še del matere Skale, ko sem še ležal v njenem naročju.

Zelo hudo je to, kar moram zdaj prenašati. Vse bi pretrpel, da bi bil malo bliže nje.'

Tako pa je kamen ležal daleč od matere Skale, sam in brez vsake zaščite.

Ni še vedel, da bo postal prav poseben kamen.

Čas je mineval. Nekega dne je sonce stalo visoko na modrem nebu, ki je bilo brez oblačka.

Svetloba pa je bila kljub temu bleda in šibka. Sonce se je nenadoma pomračilo. Stemnilo se je po vsej zemlji. Skale

so pokale, grobovi so se odpirali. Vsi na vrtu so se prestrašili: živali, drevesa, cvetlice. Pa tudi kamen. – Najbolj se je

prestrašila Zemlja. Tako je trepetala, da je na njej vse drhtelo. Kamen je zavpil: 'Gorje, zdaj bo Zemlja morala umreti.

Sonce jo je zapustilo.'

Napočila je najtežja ura za Zemljo in vse, ki žive na njej. – Kamen je želel potolažiti Zemljo. Ravno je hotel spregovoriti,

ko je opazil, da prihajajo na vrt možje.Počasi in previdno so hodili. Med njimi je zaznal nežno svetlikanje. Ko so prišli

bliže, je videl, da nosijo umrlega moža. Od njega je prihajalo svetlikanje, kot prihaja od sonca, kadar sije skozi oblake.

Položili so ga v grob – v votlino, prav na tisto mesto, kjer je tičal kamen, preden so ga izklesali.

Preden je kamen zares dojel, kaj se dogaja, so pristopili k njemu možje, ga dvignili in z njim zaprli vhod v votlino, v

kateri je ležal mož s svetlim obličjem. Kamen je postal tako VRATA ZA GROB, hkrati pa je bil čisto blizu umrlemu

možu. Njegova največja želja se je izpolnila: spet je bil čisto blizu matere Skale, slišal pa je biti tudi srce matere Zemlje.

Mati Zemlja je pela pesem: 'Božji Sin je prišel k meni in me bogato obdaril. S svojim telesom in svojo krvjo mi je dal novo

življenje in novo upanje. Hvala Božjemu Sinu.'

Kamen je bil pomirjen. Na vrtu je vse utihnilo. Še dan in noč se ni nič zganilo. Zemlja je molčala. Vetrič ni ganil niti listka.

Nobena ptica ni začivkala. Tudi kamen je nemo čakal. Zdelo se mu je, da mati Zemlja skriva v sebi veliko skrivnost.

Ko pa je sinilo jutro tretjega dne, je nekdo nenadoma odrinil kamen z vhoda stran. A tokrat niso bili možje. Zemlja se je

stresla. Najprej se je kamen prestrašil, potem pa je spoznal, da se Zemlja ne trese od strahu, ampak da drhti od veselja

in sreče. –

Na mestu, kjer je prej stal kamen in zastiral vhod v grob, je stala SVETLA POSTAVA,

bela bleščeča kakor sončna luč – BOŽJI SIN, KI JE VSTAL IZ GROBA.

Ni se več svetlikal skozi platnene trakove, kot sije sonce skozi oblake. Sijal je kot žareča nebeška luč. Preplavil je kamen

in vse s svojo bleščečo svetlobo, potem pa je odšel čez vrt in tiho izginil.

Kamen je bil edini, ki je vse videl. Ko je gledal za Božjim Sinom, je na kamen sedel Angel.

Počasi je vzšlo sonce. Na vrt so h grobu prišle žene in našle prazen grob. Hitele so povedat možem. In ti so prišli. Videli

so, da je grob prazen. Spraševali so se, kje je Božji Sin. Kamen jih je hotel potolažiti. Hotel jim je povedati, da je vstal,

odvalil kamen in odšel. Ampak ljudje kamnov ne slišijo. Zato je prosil Angela: 'Povej jim, kaj se je zgodilo!'

Angel mu je izpolnil željo in rekel ljudem, ki si niso znali pomagati:


15

'Tistega, ki ga iščete, ni tukaj. Vstal je in živi. Pred vami pojde: vedno in povsod ostaja z vami - vse dni - do konca

sveta!'

Pretekla so tisočletja, vendar kamen ni pozabil, kaj je doživel.

Od tedaj se pogosto zgodi, da človek, ki na svojih poteh vidi kamne, pomisli: 'Ko bi ti kamni znali govoriti, kaj vse

bi mi lahko povedali...'

V takih trenutkih človek zasluti neizrekljivo skrivnost kamna, ki je videl Božjega Sina, ki je bil v grob položen in je

vstal!

ALELUJA!

JUHU!! NAGRADNA IGRA

Naše najmlajše bralce vabimo k sodelovanju! Tri najlepše

pobarvane pobarvanke, ki bodo do konca maja prispele na

naslov uredništva, bo avtorica naše naslovnice in pobarvanke

ga. Joca Jamšek nagradila s kazali za knjige in čokolado!

Irene Johanson

prevedla Breda Zupančič

priredila A.H.Križaj

Pobarvanka


16

F

Kriza dvajsetega

stoletja 4. del

Delno iz dr. Walter Buehler

Antropozofija kot potreba našega časa

V biografiji Rudolfa Steinerja se to zrcali v dejstvu,

da je v času študija na Tehnični visoki šoli na

Dunaju osebno srečal in se tudi spoprijateljil z

visoko cenjenim učiteljem, najpomembnejšim

raziskovalcem Goetheja tistega časa, germanistom

Karlom Juliusom Schröerjem. Ta je prepoznal

poseben talent mladega študenta Steinerja in ga

predlagal za izdajo Goethejevih prirodoslovnih del

v 'Kürschnerjevi nacionalni literaturni zbirki'. S tem

povezana poklicanost je kasneje vodila Steinerja v

arhiv Goetheja in Schillerja v Weimar, kjer je deloval

od leta 1890 do 1897. Že omenjeni deli 'Temelji

spoznavne teorije Goethejevega pogleda na svet' in

leta 1897 izdano delo 'Goethejev pogled na svet' sta

rezultat tega dela. Prirodoslovne študije Goetheja,

ki so v glavnem veljale za odvečna stremljenja

posebneža, ki k zadevam laično pristopa, je bilo

potrebno zagovarjati pred forumom filozofov in

prirodoslovcev 19. stoletja in jim pomagati, da

pridejo do globljega razumevanja.

Razlog, da ta prizadevanja Rudolfa Steinerja

in številnih drugih raziskovalcev Goethejeve

zapuščine, doslej niso privedla do prodora, ni v

Goethejevem 'neznanstvenem' pristopu, temveč v

enostranskih vzorcih razmišljanja pretežnega dela

znanstvenikov. Ti se kažejo v pojavih kot svetu

vladajočem pozitivizmu in redukcionizmu. S tem

povezani načini razmišljanja in raziskovanja so kot

posebne deformacije materializma novega časa

tesno povezani s problematiko in krizno situacijo

človeštva 20. stoletja. Zato naj se jih na kratko

dotaknemo.

Goethejeva metamorfoza –

most k duhovni znanosti

Center antropozofskega gibanja in splošne

antropozofske družbe je 'Svobodna visoka šola za

duhovno znanost' v Dornachu pri Baslu v Švici.

Glavni kraj njenega delovanja je že omenjena od

daleč vidna stavba, zgrajena na hribu, imenovana

na pobudo Rudofa Steinerja Goetheanum. To ime

ni izbrano zato, da bi izkoristili dobro zveneče ime,

temveč iz bistveno globljih razlogov. Antropozofsko

orientirana duhovna znanost ima svoje korenine

in predhodnico v težnjah po duhovnosti velikega

nemško govorečega poeta in misleca J.W.Goetheja.

Le v dobro pripravljenih tleh srednjeevropskega

prostora se je sploh lahko razvila.

V predkrščanskem času se je človek doživljal kot

mikrokozmos, torej kot plod vsega makrokozmosa.

V iskanju svojega duhovnega porekla je prejšnje

človeštvo gledalo principielno navzgor. Čutilo je

še s harmonijo planetarnih sfer zveneče, življenje

napajajoče in z božanskimi stvarniškimi bitji prežeto

okolje. V takih - z dušo in duhovnostjo prežetih

- nebesih so ljudje še lahko iskali in vzpostavljali

dialog s krščanskim Bogom očetom.

Današnja predstava o svetu, na katero tako močno

vplivajo prirodoslovne predstave, je kozmos

demitologizirala. Kozmos je pri njej bogov prazen

umrl v preračunljivo strojnico sveta, v kateri

določajo baje vse dogajanje življenja prazne materije

anorganski zakoni fizike. To tako reducirano

pojmovanje pa je le zrcalo dejstva, da je moderen

človek jasnovidne sposobnosti starega človeštva

čisto izgubil in je svoj pogled, kar se zavesti tiče,

omejil na zunanjo, materialno - čutno stran sveta.


17

Taka izolacija zavesti je bila za doseganje svobode

in samostojnosti človeka, človekovega JAZ-a, glede

na zgodovino sveta, kot že omenjeno, potrebna.

Pogled novodobnega človeka, ki išče svoje poreklo,

je sedaj usmerjen pretežno navzdol. Življenje

organizmov naj bi nastalo v kompliciranih kemijskih

procesih iz neorganskega sveta. Živi organizmi

naj bi se v duhu monističnega razumevanja 'čisto

naravno' ob vseh mogočih zunanjih okoliščinah,

kot so prilagajanje, selekcija, mutacija itd., razvijali

vedno više do najmlajšega člena kraljestev narave,

človeka. Tako gledano je tudi človek slučajen

produkt brez cilja in brez smisla delujočih faktorjev.

Ni govora o tem, da je naravo in človeka naredil

stvarnik, temveč da je človek svojo lastno sliko

idealiziral in jo projeciral v nebo!

Na določen način je potem konsekventno, če

vidimo v človeku le še višjega sesalca, ki ga

oblikujeta dedovanje in okolje, in si to, da ima

neumrljivo jedro, le 'domišlja'. Prav tako stališče

zastopa redukcionizem (reducere – voditi nazaj), ki

skuša razložiti prvi višji nivo iz zakonitosti prvega

nižjega nivoja. S tem potegne višjo stopnjo navzdol

in negira njeno posebnost.

Tisočkratne izkušnje in v poizkusih dokazane

odvisnosti zavesti od sistema živčevja in čutil

so pripeljale do mnenja, da moramo gledati

na duševno življenje živali le kot na neke vrste

subjektivno doživeto in minljivo pobliskavanje,

ki temelji na kemično fizioloških, električnih in

drugih procesih. Velika občutljivost možganov,

kot se kažejo na primer pri pretresu možganov ali

narkozi, dozdevno podpira to mnenje. Eksistenca

samostojne duševne sile ali celo duše se tako ne more

smatrati za obstoječo. Živalsko telo, ki dozdevno

ima dušo, ki je kot vsak organizem sestavljeno iz

celic kot temeljnih gradbenih elementov, je tako

torej enako organski rastlinski stopnji. Toda tudi

vsaka rastlina naj bi bila – tako pravi mehanistično

mnenje – samo suma kompliciranih, po zakonih

dedovanja v naprej programiranih kemičnih

procesov, torej mrtva naprava. 'Življenje' da je torej

laični prividni pojem.

S tem je redukcionizem od nekdaj doživeto

štiridelno postopno gradnjo kraljestev narave

potegnil navzdol, na nivo organskega in je vse

izenačil. Francoski raziskovalec J.O.de Lamerie

je to predstavo s svojo knjigo 'L´homme machine'

(Človek stroj) že leta 1748 v naprej poimenoval.

Pravzaprav predstavlja navedeno redukcionistično

pojmovanje neupravičeno prekoračenje meje, ki

tako nadaljevanje raziskovanja narave, ki ustreza

stvari in človeku, zelo ovira. Prodira v višja

kraljestva narave in tudi za ta razglaša za splošno

veljaven svoj način razmišljanja in svoje metode

raziskovanja, ki so na anorganskem nivoju sicer

brez nadaljnjega upravičene in uspešne. Gre za

konsekvenco najprej pretežno angleško govorečih

mislecev, kot so Locke, Berkeley in Hume, ki so

zastopali filozofske smeri empirizma in pozitivizma

ter puščajo veljavo le čutno zaznavnemu svetu v

možnosti njegovega kvantificiranja, striktno pa

odklanjajo, četudi samo teoretično, vključevanje

nadčutnih faktorjev, torej vsak metafizičen način

opazovanja. Takega ekstremnega pojmovanja, ki se

je lahko razvilo samo v duhovni klimi nominalizma,

sicer ne delijo vsi znanstveniki v polni meri, v praksi

naravoslovnega raziskovanja in njihove tehnike

eksperimentiranja pa delajo na visokih šolah in

inštitutih skoraj izključno po metodah, ki izhajajo

iz tega.

Redukcionizem in pozitivizem morata moderno

duhovno znanost čisto odklanjati; sta najhujša

nasprotnika načina opazovanja, kot ga zahteva

čas, opazovanja, ki skuša v opazovanje narave

principielno vključiti tudi duhovne aspekte.

Kdor uvidi njuno enostranskost in nesposobnost

zajeti resnično bistvo organskega, duševnega

in duhovnega življenja, bo z velikim interesom

prisluhnil temu, kar je bilo vodilo Goetheju, ko

je razvijal raziskovalno metodo, ki bi ustrezala

principom organskega, in bo njen pomen za svet

znal prav ceniti.

Pri svojih dolga leta trajajočih botaničnih študijah

Goethe nikoli ni izhajal iz teorij, temveč kot vsak

pravi znanstvenik iz čimbolj točnega in obširnega

opazovanja rastlin samih. Zato je zelo spoštoval

raziskovalsko pridnost in točnost Linnéja, ki

je kot prvi prirodoslovec privedel dozdevno

nepregledno polnost rastlinskega sveta v pregleden

sistem in je klasificiral rastline po karakteristikah

njihovega cvetja. Na drugi strani je Goethe opazil,

da opazovanje, ki se orientira po zunanjosti,

razumskem opazovanju, resničnemu bitju rastline

ne ustreza in se človek bitju rastline s tem ne

približa. Na koncu je ves napredek znanosti odvisen

od pravilno zastavljenega vprašanja. Univerzalno

naravnan duh Goetheja je iskal splošen, nadrejen

princip, ki je moral biti temelj vsemu nastajanju

rastlin. Izraža se na primer v tem, da vsaka rastlina,

kljub vsem različnostim od vrste do vrste, obarva

svojo postavo listov v zeleno in ima svoje snovne

temelje v procesu asimilacije. Kaj pa naredi rastlino

za rastlino?


18

a n t r o p o z o f

Najprej nas zmede pestrost, ki je ne srečujemo le v

tisočih vrstah ene same rastlinske družine, temveč

že pri eni sami rastlini. Ta kaže najrazličnejše

oblike: klične liste, oblike v cvetni kroni, prašnike

itd., celo zeleni poganjek enoletne rastline kaže

ponavadi čisto različne oblike listov. Listi, ki rastejo

blizu tal, so nerodni, klični listi so si pri različnih

rastlinah podobni, okroglasti. Nato preidejo v polno

izoblikovane, pogosto zelo močno razčlenjene liste v

sredini stebla, se nato proti cvetu spet poenostavijo,

zmanjšajo in zožajo, nato pa se oblikujejo v konico.

Goethe pravi, da s polnim dojemanjem dogajanja v

toku rasti od faze širjenja in krčenja (glej sliko 2) pri

točnem opazovanju odkrijemo, da so deli obarvane

cvetne krone in tudi prašnikov, pravzaprav še zelen,

močno zmanjšan list cvetne čaše, preobraženi listi.

To se lahko neposredno odčita na ob začetku še

zelenem popku tulipana, ki se nato rdeče obarva,

ali v deformiranem listu, ki je, tik pod cvetom

pol zelen in pol rdeč, in najdemo, da manjka med

šestimi cvetnimi listi. V cvetu sicer ponavadi manjka

prehod listov cvetne krone v prašnik. Toda pri vsaki

vrtnici to spet lahko najdemo. Tudi plod se oblikuje

– sicer manj jasno prepoznavno – iz zraščenih in

odebeljenih listnih zasnov.

Metamorfoza cvetnih (2. krčenje) listov cvetne čašice in

prašnika pri vrtnici. Prehodne oblike lahko razumemo kot

deformacijo.

Tudi obliko semena določata eden ali dva čisto

majhna klična lista, ki se pri kaljenju nato jasno

razvijeta. Vsa rastlina je gledano 'naprej' in 'nazaj'

en sam list!

Opisana nenehna sprememba postave –

metamorfoza lista – prežema torej vso diferencirano

rast nadzemeljske rastline. Z odkritjem, da je list

organska praoblika, ki je osnova vseh tako različnih

naknadnih tvorb rastlinskega procesa, je Goethe v

svojem stremljenju, da bi v vseh delih rastlinskega

organizma našel skupni element, naredil velik

korak naprej. To njegovo odkritje je priznala tudi

botanika. Toda 'prarastline', ki jo je iskal, s tem še

vedno ni našel. Goethe pa je bil že pred Haecklom in

Darwinom raziskovalec porekla, dedovanja. Jasno

mu je bilo, da so se različne vrste neke družine,

kot na primer 6000 vrst Ranunkulacej, morale

razviti v toku let iz ene, relativno nediferencirane

rastlinske postave. Toda kje bi bilo mogoče najti

plastično, vseh diferenciacij še sposobno izhodiščno

rastlinsko postavo, ki bi bila lahko začetek vseh

rastlin? Goethe jo je srečal v Italiji na popotovanju,

ki je njegovega raziskovalnega duha na novo

spodbudilo s polnostjo cele vrste mediteranskih

rastlin, ki jih ni še nikoli videl. Čakalo ga je veliko

presenečenje! Prarastline, ki jo je iskal, ni mogoče

najti s čutili, ker je zastopana kot v vsaki posamezni

rastlini prisoten nadrejen, oblikujoč in ustvarjajoč

princip. Prarastlina deluje in jo lahko zajamemo v

zakonitostih, ki so temelj metamorfoze rastlinske

postave.

Goethe je odkril to zakonitost v trikratnem širjenju

in krčenju listov, ki prežemajo rastlinski organizem

kot v polarnostih nastopajoče faze oblikovanja.

Spoznal je, da krčenju v najvišjih listih z viškom v

listih cvetne čašice in v cvetnem popku sledi drugo

širjenje v cvetni kroni. To preide v drugo krčenje

s tvorbo malih prašnih listov v pestič in plodnico.

Temu sledi z nabrekanjem plodu tretje širjenje,

ki se konča v semenu z zadnjim in najmočnejšim

krčenjem vse rastline, ki njeno rast tudi zaključi.

Goethejeva prarastlina torej ni fizična tvorba, s

čutnimi očmi je ne moremo videti. Toda, ali je

zaradi tega res 'samo ideja' v nominalističnem

smislu, morda teoretičen poskus pojasnjevanja ali

samo hipoteza? Rudolfu Steinerju se je zastavljalo

to kot centralno vprašanje. Nanj je odgovoril

v pozitivnem smislu s spoznavno teoretično

osvetlitvijo Goethejeve metodike. Goethe ni nekaj

le razumsko ugotovil, temveč je v živem načinu

razmišljanja rastlinske rasti plasticiral v svoji

notranjosti in pojemsko doumel njen trikratni

življenjski ritem. Tako je v notranjosti lahko

prepoznal, kaj v vsaki rastlini kot nematerialni

princip deluje, kaj se, da bi se pokazalo, odene v

njene snovi. Ne šele pri človeku, že v rastlinskem

organizmu imamo torej opraviti s srečevanjem

dveh svetov. Zato za resnično razumevanje rastline

le na fizično 'pozitivističen' ali molekularno biološki

aspekt omejen način opazovanja ne zadošča.

Temeljni pojmi Goethejevega nauka o metamorfozi

so metamorfoza, širjenje in krčenje, polarnost in

izpopolnjevanje. To so ključni pojmi, ki bi – pravilno

razumljeni in uporabljeni – biologiji odprli pot do

bitjem ustreznega doumevanja vseh organizmov.


i j a

19

Njihovo poreklo ne bi bilo pojmom fizika podobno

logično sklepanje, temveč v 'v opazovanju utemeljeni

presoji' . Bistven napredek Goethejeve metode je videl

Rudolf Steiner v notranji gibljivosti, ki je v stanju

slediti procesom, ki v nekem organizmu nastajajo.

Tri izmenične faze širjenja in krčenja.

V fazi širjenja se vgradi 'idealno-duhovna

komponenta' v snovnost sveta in pride na prvi

stopnji do izraza. V zoženju, ki vedno ustreza

nekakšnemu nazadovanju, zmanjšanju ustvarjenega,

organizaciji nazaj, se ta komponenta spet umakne.

Vsakokraten cvet neke rastline ni slučajen produkt

neke mutacije. Goethe ga označuje kot stopnjevanje.

Vsem rastlinam lastno zelenilo se preobrazi tu v vse

spektralne barve. To je obogatitev, ki v duhu nauka

o metamorfozi pomeni: v določeni rastlini delujoča

ideja se spet pokaže na višjem nivoju ponovno in

popolneje izražena. Fizično je v stanju, da svoje

resnično bitje bolje izrazi. Pri izpopolnitvi gre za

pravo nadaljevanje razvoja, ki ga je torej potrebno

prepoznati kot čutno – nadčutno dogajanje.

Če bi se rastlina sedaj izživela v lepoti listov cvetne

krone in bi postala poln cvet, bi bil nadaljnji razvoj

zanjo zaprt. Šele ponovno krčenje tja do razblinjanja

v prašnih listih omogoči preko oprašitve, ki jo

lahko primerjamo s ponovnim 'najti se' in 'zbrati

se' neke ideje v čutnem svetu, tretjo in zadnjo gesto

nadaljnjega razvoja. Tvorba plodu celo bitje rastline

zbere v materialni obliki in se v zrnu semena iz

vezanosti na snov skoraj čisto umakne. Razvoj

je torej mogoč samo v polju napetosti polarnih

procesov! S širjenjem in krčenjem gledamo na

nadrejene evolucijske in involucijske procese, ki

jih lahko primerjamo z dihanjem med snovnim in

nadsnovnim svetom, med materijo in duhom. Kot

bomo še videli, so temelj življenja višjih kraljestev

narave isti pra-principi v ustrezno spremenjeni ali

duhovni obliki.

Tako kot mora potovati vsak nov planet ali

umetno narejen satelit po zakonitostih elipse, se

mora vsak organizem razvijati po pra-principih

Goethejevega nauka o metamorfozi. Zato je Rudolf

Steiner imenoval Goetheja 'Kopernika in Keplerja'

organskega sveta.

Goethe se je zavedal temeljnega pomena svoje

metode, kljub temu da je spoznavno teoretično

ni zmogel utemeljiti. Enkrat pa je omenil: Kdor je

prarastlino kot idejo dojel, bo lahko sam iznašel

rastline, morajo biti prave. Pri tem seveda velja, da

je potrebno dojeti vsakokraten tip posamezne velike

rastlinske družine, lilije, rožnice ali kompozite

kot metamorfoze prarastline in jih določiti kot

podrejene ideje ter jih diferencirati naprej. Kdor

doživi, kako lahko pri geometričnem razmišljanju

že omejen pojem enostranskega trikotnika

delimo v predstavi v brezštevilne, neskončno

mnoge ostrokotne in topokotne trikotnike, ki so

vsi različni, pa kljub temu 'pravilni', bo gornjo

Goethejevo izpoved razumel. Obenem pa se bo

zavedel, zakaj je mogoče, da se en edini rastlinski

tipus, kot na primer družina rožnic, deli v okrog

3000 različnih vrst z več kot 100 Gaungen. V

vsaki ideji je kot praslika prisotna ustvarjalna sila

oblikovanja, ki se lahko tisočkratno razodeva.

Samo po sebi razumljivo je, da igrajo vlogo pri tem

menjajoči se zunanji pogoji in prilagajanje tem kot

tudi drugi faktorji. Toda: okolje lahko zastavlja le

vprašanja, na katera temeljna duhovna instanca, ki

v organizmu živi, iz notranjosti aktivno odgovori.

Zanemarjanje tega dejstva zapira na tragičen način

moderni biologiji dostop do bistva življenja in

preprečuje spiritualizacijo prirodoslovja. Današnji

prirodoslovec pa bi, če bi se spomnil na zgoraj

omenjeni geometrični proces oblikovanja, izveden

v samem človeku, prišel do plodnega vprašanja,

če ni tako tudi v vsej drugi naravi prisotno

smiselno načrtujoče stremljenje in ustvarjalna moč

oblikovanja nematerialne narave.

Drug Goethejev izrek, ki prav tako osvetli njegovo

oceno v zvezi s plodnostjo metode, ki jo je ustvaril:

rad bi šel na potovanje v Indijo, ne tako zelo zato,

da bi videl novo, temveč da bi novo opazoval na

njegov način. To je med drugim poizkusil s tem,

ko je razširil svoje morfološko opazovanje tudi na

žival in človeka. Pri tem je odkril kost med vilicami

in skušal doumeti lobanjsko kost kot metamorfozo

in stopnjevanje hrbteničnih vretenc. Tako je bil

Goethe na najboljši poti odkriti prasliko živali,

četudi te krone svojega morfološkega študija ni več


20

f i l o z o f i j a

dosegel. V sledečem poglavju se bo pokazalo, da

lahko gledamo na idejo človeka samega tako kot na

to prasliko.

Na koncu tega poglavja si z Goethejem kratko

oglejmo nastajajočega človeka. Rast otroškega

organizma je pogojena s stalno delitvijo celic in

njihovim izjemnim razmnoževanjem. Telo se s tem

po velikosti in masi stalno veča. Mati lahko celo

vsak dan na tehtnici odčita, kako njen dojenček

napreduje. Stojimo pred - četudi zelo kompleksno

- organsko 'širitvijo'. Toda, ali je to odraščanje

otroka res samo dogajanje, ki ga lahko zajamemo

celično biološko, kvantitativno v 'pozitivističnem',

materialističnem smislu?

Gledano z Goethejevimi očmi prisostvujemo

vseljevanju duhovnega principa, ideji človeka, ki se

počasi, toda ciljano z močjo oblikovanja in življenjsko

voljo vgrajuje v ponujeno ji telesno osnovo. Otroška

rast, globlje in resnično razumljena, je izraz

procesa utelešenja, torej neprestanega srečevanja

duha in materije. To, kar se vteleša, se izraža v

prvem smehljaju otroka prav tako kot v tem, da

se otrok nauči pokončne hoje in govora. Vodi do

nezmotljivega srečanja z duhom drugega človeka

in šele to srečanje je na koncu koncev vir materinske

ljubezni, da, ljubezni človeka do človeka.

Toda tudi človeški organizem se lahko razvija

samo v polju napetosti polarnosti. Vsemu življenju

nadrejeno nasprotje je nasprotje med nastajanjem

in minevanjem, rojstvom in smrtjo. Gledano od

zunaj moramo doživljati, kako se organizem stara.

Tudi če se vsak disk v hrbtenici zoži samo za en

milimeter, se organizem zmanjša za tri centimetre.

Ženski organizem relativno zgodaj izgubi

sposobnost razmnoževanja. Počasna izguba vode v

koži naredi prve gube in vse manjša vitalnost ne

zadošča več, da bi osivele lase oskrbela z barvnim

pigmentom. Grozi nam, da postanejo kosti lomljive,

da izgubljajo kalcij. Stojimo pred involucijsko fazo,

ki traja mnoga let in je povezana s 'krčenjem in

tvorbo nazaj', involucijo.

se stara, vedno močneje pripelje do samega sebe.

V procesu ponotranjanja, ki spremlja normalno

involucijo, se lahko zasveti preudarnost in modrost.

To stopnjevanje v dogajajoči zrelosti let omogoča,

da srečujemo tudi sočloveka z več razumevanja, z

dobroto in blagostjo, da postanemo z eno besedo

rečeno poduhovljeni in človeški.

Gre za že v prvem poglavju omenjeno bitje JAZ-a,

ki se v polju napetosti nakazane polarnosti razvija

in duševno-duhovno zori.

Ker pripelje človeka goetheanistična metoda do nadmaterialnih

sil oblikovanja, ki v organizmih delujejo,

lahko pripelje obvladovanje te metode vedno bolj

do praktičnega premagovanja nominalizma in

intelektualizma sedanjosti. Samo na materialistične

elemente usmerjeno pozitivistično naravoslovje se

bo od človeka vedno bolj oddaljevalo. Goetheanizem

že na najnižji stopnji življenja, torej že na čisto

organsko-rastlinskem področju, prepoznava v

tem delujočo duhovnost, čeprav v tako nepopolni

obliki. S tem predstavlja tudi usmeritev k človeku, v

katerem stopi v stvarništvu dejavna duhovnost do

izraza na enkraten način. Z Goethejevo metodo ne

postane mogoča le spiritualizacija biologije, temveč

počlovečenje vsega prirodoslovja. S tem obenem

grajen most k antropozofiji kot 'ozaveščanju naše

resnične človečnosti' (Rudolf Steiner).

To bomo skušali v nadaljevanju vedno jasneje

osvetliti in na času primeren način na novo

prikazati postopno gradnjo kraljestev narave, ki jo

je redukcionizem povsem niveliral.

(se nadaljuje)

prevedla Meta Vrhunc

Kdor vidi le te zunanje in v svoji vrsti nedvomno

negativne pojave staranja, mu grozi nevarnost,

da reagira s strahom ali depresijo. Celosten

goetheanističen pristop pa bo morda usmeril

pogled na to, da se pri tem tisto, kar je duhovno

bistvo, počasi umika iz svoje organizacije, se

ločuje od svoje povezanosti na telo, da pripravi

svojo dokončno osvoboditev s področja zemeljske

minljivosti. Prav to osvobajanje lahko človeka, ki


21

S


Biološko-dinamično

kmetovanje je kulturna

naloga človeka

dipl. ing. Hartmut Heilmann

predavanje, Vrzdenec, 6. 2. 1999

Naredili bomo izlet. Rad bi vam povedal, da smo

na svetu varni, varni kot otroci in včasih tudi

smemo biti kot otroci. Dovoljeno nam je, da vse

pozabimo, in se v svetu počutimo kot novi, čisto

sveži. Obenem se potem smemo počutiti tudi kot

odrasli z našimi izkušnjami, z našimi spoznanji, z

našo zavestjo. In če stojimo v svetu kot odrasli, se

nam svet lahko zdi tudi kompliciran. Lahko smo

včasih kot majhni otroci in včasih kot odgovorni

odrasli.

Temelj biološko-dinamičnega poljedelstva je

postavil dr. Rudolf Steiner. Leta 1924 je imel tako

imenovani Poljedelski tečaj, sestavljen iz osmih

predavanj. Poljedelski tečaj prav gotovo poznate.

Ker je šlo za seminar z osmimi predavanji, se o

tem danes ne moremo točno pogovarjati. Rad pa

bi se pogovoril o zgodovini, ki je pripeljala do tega

Poljedelskega tečaja, do teh predavanj. Začel bom z

začetkom zgodovine človeštva.

V Svetem pismu opisujejo zgodbo o Adamu in

Evi in o tem, kako sta bila izgnana iz raja. V grški

mitologiji imajo potem zgodbo o Perzefoni. Demetra

je mati narave, je boginja, ki so jo častili v Elojzi pri

Atenah že v kameni dobi. Elojza je bilo pomembno

svetišče. Tisočletja pred akropolo je bilo to svetišče

že tam. Bilo je postavljeno še v času matriarhata.

Lahko bi torej rekli, da so se ljudje na začetku čutili

tako varne kot v maternici. Človek je stal sredi

sveta in se je počutil z vsem kot obdarjenega. To je

bil čas raja. In Demetra je pomenilo mati Zemlje,

META jezikovno pomeni mati in DE pomeni zemlja

(tudi GEA).Torej to mater Zemlje so v svetišču

Elojze častili. Boginja Demetra je imela hčer. Ime

ji je bilo Perzefona. Perzefona je narava. In sedaj

postane stvar zanimiva. Imamo Homerjevo himno

o Demetri. Pomembno je, da si to sliko predočimo.

V himni o Demetri ne gre samo za Demetro, temveč

gre za človeka in za njegov odnos do božanstev,

kajti človek je izgubil raj, Če se je pred tem počutil

obdarjenega od vsega, vse je dobil zastonj, kar

tako, brez prizadevanja, in vse je imelo neko

materinsko gesto skrbi za človeka. Naenkrat pa so

vse oblikovale moške besede, moške geste. Prišlo je

do polarnosti, do Olimpa, gore z najvišjim bogom

Zevsom in tistim, kar je oblikovalo svet: volja, plug,

štedilnik in kruh, ki se je pekel v štedilniku. Torej

prišel je popolnoma nov čas in v tem novem času

je z vsemi stvarmi upravljal en človek, ki mu je

bilo ime Triptolemos, predstavnik človeštva, naš

prednik.

Kaj se je s Triptolemosom zgodilo? V skulpturi, ki

je bila v svetišču Elojze, je to zelo lepo prikazano.

Najprej je predstavnik človeštva predstavljen

kot majhen otrok, še čisto brez obleke, in boginja

Demetra mu daje žito, njena hči Perzefona pa ga

blagoslavlja. Božanski svet je torej dal človeku

sposobnosti, talente. Takrat se je človek že čutil

ločenega od duhovnega sveta. Bil je tako rekoč

rejenec duhovnega sveta. V poznejši sliki na neki

vazi je to še bolj jasno prikazano. Na tej vazi je

Triptolemos upodobljen kot mlad mož in je oblečen.

Torej: dokončno so ga izgnali iz raja, paradiža. Sedi

na vozu in boginja Demetra mu daje še skodelico

s hrano za moč, v roki pa drži tri klase. Tudi

Perzefona stoji ob njem. Voz ima na svojih kolesih

krila. Krila so simbol kot pri Hermesu, božjem slu,

in resnično se v zvezi s tem govori o dobri novici,

dobrem poslanstvu, torej o evangeliju, o dobrem

sporočilu, ki naj bi ga Triptolemos, predstavnik

človeštva, razširil, nesel po svetu.


22

s k r b z a

Kaj pa je ta dobra novica? Lahko bi povzeli poziv:

Človek, zberi vso svojo voljo, vzemi svoj plug, orji

zemljo in spremeni naravo. Sejal boš to, kar so ti

bogovi dali, in to ti bo prineslo obilen plod. Ta plod

boš naprej spreminjal. Postal boš mlinar, pek, dobil

boš plodove zemlje iz tvoje lastne roke. To je torej

stara slika boginje Demetre, ki na tak način ustvarja

kulturo. In človek je tisti, ki naj bi s to kulturo

upravljal. V centru pojma stoji sedaj seveda izraz

kultura.

Kaj pomeni beseda kultura in kaj povezujemo s

to besedo? Največ ljudi se sreča s tem pojmom

zelo površno. Ljudje menijo, da je naša civilizacija

kultura. Če na gredici zasejemo redkvice, potem

govorimo tudi o kulturi redkvic na naši gredici.

Toda tisto, kar je bistveno pri kulturi, je nekaj

drugega.

Kultura je delo človeka, prav gotovo kakor gredica

z redkvicami, kakor civilizacija. Toda bistvena je

orientacija pri tem delu. Prej je bilo tako, da je boginja

človeku darovala kulturo. Poznate Schillerjev stih o

elojzinskem prazniku? To je zelo zanimivo in zelo

dobro. Boginja Demetra je v latinščini identična z

rimsko boginjo Ceres. V tej pesmi se slavi Ceres

kot mati kakršnekoli kulture. Mlinar in pek sta

rokodelca, obrtnika, človek sam se čuti podrejenega

duhovnemu svetu tako, da je orientacija človeka v

bistvu globoko spoštovanje. Kultura prihaja od

latinske besede spoštovati. Kdor resnično spoštuje,

naredi več kot da samo teoretično nekaj spoštuje.

Latinska beseda torej ne pomeni samo spoštovati,

temveč pomeni tudi negovati in tudi graditi.

Zaporedje je zelo pomembno: človekova božanska

duhovna naravnanost in iz te potem ustvarjati.

Torej tako je bilo nekoč.

Človeški jaz je prišel nasproti duhu sveta in počutil

se je kot njegov manjši del. Zgodovino človeštva

lahko razumemo kot razvoj, ki se oddaljuje od

božanstev. Spomnite se vseh izrazov materializma.

Kajne, če Marx reče bit, karakterizira zavest. V

materializmu se neguje predstava, da je svet brez

kakršnegakoli duha, da v svetu duhovnosti ni nič

božjega, kar bi človek lahko častil. To pa pomeni,

da je materializem redukcija božjega reda na

svetu na dele sveta, ki jih lahko razumemo tudi

materialistično. Zelo pomemben zastopnik tistega,

ki je hotel doživeti duhovnost na svetu in jo hotel

združiti z duhovnostjo človeka, je bil Goethe.

J.W. von Goethe je bil v svojem času izjemen. Kot

primer: Newton je opisal zakone fizike. Kot veste, je

študiral zakone prostega pada in tudi optiko, toda

on je te stvari na svetu študiral same za sebe. Goethe

pa je zakone na svetu povezoval s človekom. Rekel

je: vse ima neko zvezo s človekom. In to, da lahko

duh prepozna duhovnost, je princip, ki se pri tem

pokaže. Človekova duhovnost srečuje duhovnost

sveta in ta princip, duhovnost sveta, išče svojo pot

do človekove duhovnosti in obratno (duhovnost v

človeku išče pot do duhovnosti sveta). Ta princip je

pri Goetheju spoznal dr. Rudolf Steiner, ki je imel

nalogo izdati Goethejeva prirodoslovna dela. V teh

delih se je Rudolf Steiner s tem principom veliko

in intenzivno ukvarjal. Metamorfoza rastline je

pomembno Goethejevo delo. Goethe je namreč

postavljal zakone, ko je opazoval spreminjanje oblik

pri rastlini. Pri tem postaja jasno, da na zunanjih

oblikah sveta lahko doživljamo njegove notranje

zakonitosti. To je tako rekoč nasprotje modernega

materializma, ki meni, da naj bi bila naravoslovna

znanost bolj ali manj samo tisto, kar lahko vidimo,

Kupim stanovanje ali bivalni vikend v Ljubljani ali okolici do vrednosti 12 mio SIT.

Tel.: 031 477-455


n a r a v o

merimo in tehtamo. Znanost današnjega časa se

obnaša tako, kot da bi prirodoslovje človek lahko

študiral samo zunaj, popolnoma ločeno od človeka.

Mi pa točno vemo, da človeški duh z načinom,

sposobnostjo svoje predstave, z razvijanjem

naših pojmov tako rekoč ustvarja kanale, poti za

duhovnost v svetu. Tako da lahko potem rečemo:

duhovnost v svetu živi na preobražen način v

duhu človeka. Tam, kjer človek o tem nima nobene

predstave, se v naši zavesti ne najde ničesar iz

realnosti, ki sicer v svetu so in to je objektivno

dejstvo. V materialističnih spoznavnih znanostih

se to, kar sem vam ravnokar rekel, obravnava kot

problematični subjektivizem. S tem stvar enostavno

porinejo na stran tako, kot da teh problemov ni.

V materializmu se ljudje obnašajo tako, kot da bi

človek resničnost našel samo v svetu zunaj.

Gre za ozaveščanje duše. Danes je človek v stanju

odločati sam za sebe. Antropozofija je poskus

človeka podpreti v teh prizadevanjih. Je modrost

o človeku. In modrost o človeku vključuje vse, kar

sploh je, v tej meri, kot je to za človeka pomembno.

Vsak od nas pa določa za sebe, kaj je za njega

pomembno. Poglejte vsak samega sebe. Vsak mora

za sebe odgovoriti: Kaj je za mene pomembno?

Poglejte druge ljudi! Tudi oni določajo, kaj je

zanje pomembno. Dogajajo se resnična čuda.

Predstavljajte si: sredi Evrope najdete ljudi, ki si

delajo velike skrbi, kaj bo z redkimi kiti in ti kiti so

zelo daleč proč, mogoče nekje pri Japonski. Potem

boste našli ljudi, ki se zbirajo v skupine, ostanejo

na svojem kontinentu, kljub temu pa dosežejo, da

Toda resničnost je drugačna. Namreč taka, da se

resničnost sveta zunaj hoče najti v naši zavesti in

pri vsakem človeku je tako, in to je objektivno. Ko

majhen otrok prepozna začetne računske naloge,

lahko reče na začetku ena plus ena je dve. Nekega

dne bo dobil težje naloge, npr. množenje. Vedno

pa moramo vedeti, da je naloga človeka, da se z

lastnim razvojem približa težavnejšim zakonom, ki

v svetu vladajo. Končno postane naša duhovnost

razvito področje, neke vrste oder in na tem odru se

najde vse, kar v svetu zunaj je. To je tako rekoč neke

vrste ležeča osmica, neskončnost. To, kar je zunaj

v svetu, gre v nas in postane v nas ponotranjeno,

naša notranjost. In med zunaj in znotraj obstoja

neka povezava. Kar je pri nas notranjost, oplaja

zunanjo resničnost in zunanja resničnost omogoča,

da mi v svoji zavesti rastemo. Iz tega postane

jasno, kako pomemben je odnos med duhovnostjo

in duhovnostjo. To je dajanje in jemanje. Kot sem

že svoj čas tu govoril, je prej božansko duhovni

svet človeka obdaroval z vsem, danes pa je tako,

da človek ni več majhen otrok. Človek se je danes

razvil do tako imenovanega časa ozaveščanja duše

(ko ves svet povezuje in duša ne zmore več delati

nekaj, kar škoduje drugemu, ne le sebi samemu).


s k r b z a

tistih kitov ne bo smel nihče loviti. To pomeni, da

imajo ti ljudje tako iskren odnos do celega sveta,

da lahko rečejo:'Vse po svetu se nas tiče.' In nobenih

meja ni, ki bi nam jih kdorkoli lahko postavljal v

naše delovanje, poseganje v dogajanje v svetu.

Danes lahko rečemo, da je božansko duhovni svet

odvisen od človeka. Ves red v naravi, to kar se daleč

v svetu dogaja (in to niso samo zunanji fenomeni,

temveč gre tudi za notranji red), je odvisno od

človeka. To ujemanje človeka s svetom je temelj

antropozofije. Človek odloča sam, na kakšen način

bo imel opravka s svetom. Na tem mestu sem

nekoč že govoril o kraljestvih narave. Eno stvar

bi rad ponovil. Po celem svetu najdemo kraljestvo

kamenin (mineralov). To je realnost sveta v tej meri,

kot obstaja iz snovi. Toda snovi se ne določajo same.

Snov nas skoraj vedno srečuje kot presnavljanje v

živi naravi.

Presnovo označujemo v antropozofiji kot etrske

sile. To je nekaj, kar že ves rastlinski svet ima.

To je področje tistega, kjer lahko vse, kar je živo,

opišemo. Pri tem pa gre za živost, bujno rast, za

širjenje rasti. Nad rastlinskim kraljestvom imamo

potem kraljestvo živali, ki pozna še nekaj drugega

kot samo rast. Pozna tudi razgradnjo, ne samo

izgradnjo. Rastlina ima okrog sebe sonce in ga nujno

potrebuje, topli organizmi (živali) pa imajo to sonce

v sebi. V astralnosti, v duševnosti vseh organizmov,

ki imajo duševnost, je torej emancipacija zelo velika;

pomemben je korak od rastlinskega sveta. Lahko

rečemo: pri rastlinah imamo samo razmnoževanje,

pri živalih pa imamo razen tega tudi možnost

gibanja, torej višjo stopnjo samoodločanja. Najvišji

nivo samoodločanja imamo ljudje v duhovnosti,

tako da sami odločamo o tem, kaj v svetu čutimo.

Mi lahko opišemo snovi v njihovih snovnih

karakteristikah. Mi lahko opišemo etrske sile, sile,

ki gradijo življenje in njihove zakonitosti. Mi lahko

opišemo duševnost in red, ki vlada na področju

duševnosti, toda vse na svetu je pravzaprav

spravljeno v red, ki ga ustvarja duhovnost. Ta

duhovni svet ima tudi v človeku svoj organ, kjer

ima duhovnost v človeku svoje mesto, svoj prostor.

Seveda imajo tudi živali glavo in imajo tudi nek

odsev mišljenja. S svojimi instinkti imajo nek odsev

samoodločbe. Toda v višjem smislu duhovnega

razvoja pri živalih ne najdemo veliko, saj živali v

svet ne prinašajo nič novega. Posebnost biološkodinamičnega

dela je ta, da ta metoda v svet prinaša

nekaj bistveno novega. Mnogo ljudi meni, da je

ekološko poljedelstvo star način, pač brez umetnih

gnojil in brez kemičnih sredstev za škropljenje; da

je to organsko poljedelstvo brez tistih zmotnih poti,

ki jih je prinesla civilizacija in znanost. Tudi to drži.

Toda bolj bistveno je, da stvari skušamo razumeti

globalno.

prevedla Meta Vrhunc


n a r a v o

25

Biodinamika skozi

teorijo in prakso

Fanči Perdih dipl. ing. agr.

POMLAD – ZEMLJA IZDIHUJE (ritem Sonca)

Rastline potrebujejo za svoj razvoj svetlobo, toploto,

vodo in zemljo.

V februarju in začetku marca je Sonce potovalo pred

ozvezdjem Vodnarja, ki posreduje svetlobni eter.

12.3. se je premaknilo pred ozvezdje Rib in posreduje

kemični eter, ki deluje na razvoj listov in stebel. Ko se bo

premaknilo pred ozvezdje Ovna (19.4.), bo posredovalo

toplotni eter. Po 14. maju pa bo Sonce potovalo pred

ozvezdjem Bika in posredovalo eter življenja (element

zemlja). V juniju (20.6.) pa bo prestopilo pred ozvezdje

Dvojčkov in posredovalo zopet svetlobni eter.

Poleg Sonca in Lune pa posredujejo etre tudi klasični

planeti. Vsak planet zastopa drugo kvaliteto etrov.

Planeti posredujejo eter zvezdnega ozadja, pred

katerim potujejo, obarvan s kvaliteto etra, ki ga po

sebi predstavljajo. Od teh kombinacij je odvisna tudi

makro klimatska situacija.

Pa poglejmo situacijo letošnjo pomlad:

MERKUR – deluje s podsončnim elementom

TOPLOTA

Od 12.3 do 7.4. 06 potuje pred ozvezdjem Vodnarja ->

toplota/svetloba – LEPO VREME

Od 8.4 do 3.5.06 potuje pred ozvezdjem Rib -> toplota/

voda -> PADAVINE

Od 4.5. do 15.5.06 potuje pred ozvezdjem Ovna ->

toplota/toplota -> TOPLO – v tem času

pride toplota tudi v tla, takrat so biodinamični pripravki,

ki so zakopani v zemlji, zreli, da jih izkopljemo.

Od 16.5 do 2.6.06 potuje pred ozvezdjem Bika ->

toplota/zemlja - > HLADNO - lahko pričakujemo

ohladitve.

Od 3.6 do 23.6.06 potuje pred ozvezdjem Dvojčkov ->

toplota/svetloba – LEPO VREME

VENERA – deluje s podsončnim elementom

SVETLOBA

Od 2.3. do 1.4.06 potuje pred ozvezdjem Kozoroga ->

svetloba/zemlja – HLADNE NOČI, MEGLA

Od 2.4 do 24.4.06 potuje pred ozvezdjem Vodnarja ->

svetloba/svetloba – SVETLO

Od 25.4.do 27.5.06 potuje pred ozvezdjem Rib ->

svetloba/voda

Od 28.5. do 17.6.06 potuje pred ozvezdjem Ovna ->

svetloba/toplota – LEPO VREME

Od. 18.6. do 17.7.06 potuje pred ozvezdjem Bika ->

svetloba/zemlja – HLADNE NOČI, MEGLA – pozor!

Zaradi velikih temperaturnih nihanj (dan-noč) bo

prišlo do zastoja pretoka snovi iz listov po rastlinah,

zato je možen napad uši – Preventivno škropimo

s koprivovim čajem ali namočeno koprivo 24 ur.

Poskrbimo, da imajo rastline v zemlji na razpolago

zadosti vlage.

MARS –deluje z nadsončnim elementom VODA

V marcu in do 11.4.06 potuje pred ozvezdjem Bika ->

voda/zemlja

Od 12.4. do 28.5.06 potuje pred ozvezdjem Dvojčkov

-> voda/svetloba

Od 29.5. do 3.7.06 potuje pred ozvezdjem Raka ->

voda/voda - PADAVINE

JUPITER – deluje z nadsončnim elementom

SVETLOBA

Do začetka julija potuje pred ozvezdjem Tehtnice

-> svetloba/svetloba – VELIKO SVETLOBE v tem

obdobju.

SATURN – deluje z nadsončnim elementom

TOPLOTA

Do konca avgusta potuje pred ozvezdjem Raka ->

toplota/voda – PADAVINE

Glede na to, da vsi planeti ter Sonce in Luna istočasno

posredujejo različne etre, je makro klimatska situacija

odvisna od kompletne situacije v posameznem

obdobju.

Letos bo v prvi polovici leta precej padavin. Pomlad

bo sicer svetla, toda hladna.

Priporočam:

- da pripravite zemljo na vrtovih in njivah v skladu

z ritmom dneva – obdelava mokrih površin čim bolj

zgodaj dopoldne, da se zemlja osuši in že naslednje


s k r b z a

popoldne boste lahko obdelali zemljo ter jo pripravili

za setev;

- biodinamiki ob obdelavi zemlje pred setvijo

poškropimo površine s pripravkom 500 - Gnojem iz

roga;

- površine lahko takoj po setvi poškropite z

baldrijanovim pripravkom (1 kapljica /1liter) ali

razredčenim čajem iz baldrijanovih cvetov, če želite

doseči hitro kalitev semen;

- mlade rastlinice poškropite oziroma zalijete s

razredčenim čajem iz rmana, ki pospešuje rast mladih

rastlin.

- Zaradi obilice padavin škropimo za krepitev

rastlin:

na dan za list s čajem iz preslice ali pa koprivovim

čajem,

na dan za cvet škropimo rmanov in regratov čaj,

na dan za plod škropimo kamilični čaj.

Kvalitetno seme je osnova

za razvoj kvalitetnih rastlin

Letošnjo zimo (januar-marec) ste imeli možnost

nabaviti semena iz biodinamične in ekološke

pridelave naših kmetov in članov društev Ajda.

Ravno tako je potekalo izobraževanje na temo

vrtnarstva in semenarstva 'Pridelava zdravih rastlin

od semena do semena' na 8 lokacijah po vsej Sloveniji

v izvedbi DS za vrtnarstvo in semenarstvo pri Zvezi

društev Ajda ter s sodelovanjem posameznih društev

na terenu.

Interes za doma pridelana semena naših domačih

sort je zelo velik, zato smo v DS za vrtnarstvo in

semenarstvo pri Zvezi društev Ajda sklenili, da

bomo v večini društev Ajda ustanovili DS, ki bodo

sodelovale pri aktivnostih DS v Zvezi.

Organizacijsko in strokovno bo v okviru Zveze

potekalo izobraževanje, dogovarjanje s kontrolnimi

organizacijami in s kmeti v ekološki kontroli o

pridelavi semen za potrebe članov društev Ajda,

biodinamičnih ter ekoloških kmetov in ostalih

zainteresiranih.

Vsi, ki vas te teme zanimajo, se lahko obrnete na

matično društvo, kjer boste dobili dodatne informacije,

katere aktivnosti se bodo vršile na vašem področju.

Upam, da bo v naslednji številki tudi že program DS

za vrtnarstvo in semenarstvo s termini in temami

srečanj po posameznih društvih.


n a r a v o

Kopriva kot upravitelj

procesov železa v naravi

Fanči Perdih dipl. ing. agr.

Ko iščemo zdravilne rastline v naravi, prehodimo

gozdove in livade. Gorski travniki so lahko porasli

z arniko, ob potoku najdemo preobjedo, ko pa

stopimo v gozdni somrak, najdemo tu volčjo češnjo

in svetlin. V goščavi pa ponosno stoji prava kopriva.

Ob tem se lahko zamislimo, kaj smo ravnokar videli.

Najprej je ognjeno žarela arnika, ob potoku je bilo

modro pokrivalo preobjede, v mračnem gozdu pa

je v podrasti prava kopriva v skupinah s tipično

pokončno rastjo. S svojim prijaznim zelenjem

zdravilno pokrije golo zemljo in ji daje senco. S

koreninami, ki prerijejo tla, pa skrbi, da se humus

prenovi.

(odlomek iz knjige Zdravilne rastline avtorja:

Wilhelm Pelikan)

Kopriva ostane zakopana v zemlji celo leto.

Izkopljemo ga naslednje leto v ugodnem terminu

(dan za cvet) okrog Janezovega. Na isto mesto nato

zopet zakopljemo nove koprive.

Pripravek shranimo v lončeno ali stekleno posodo

in zakopljemo v zabojček s šoto.

Uporaba:

- prepariranje komposta

- dognojevanje za zdravo rast rastlin – DODAJAMO

ZELO MALO PRIPRAVKA.

Šibko rastočemu sadnemu drevju dodamo pest

pripravka na drevo, rastlinam na vrtu dodamo, kot

bi solili. Pospešuje zdravo rast listov in poganjkov

ter istočasno dviguje odpornost rastlin.

ČAJ IZ KOPRIVE / POPAREK IZ KOPRIVE

/ HLADEN IZVLEČEK IZ KOPRIVE

Vsi trije načini uporabe koprive so namenjeni

urejanju procesov v rastlini (predvsem ureja

procese železa) in spodbujanju zdrave rasti, zato

jih uporabljamo takrat, ko želimo doseči bujnejšo

rast in zdravje rastlin istočasno, oziroma so naše

rastline napadli škodljivci.

Pravo koprivo poznamo v prehrani človeka kot

'špinačo-spomladi'.

V ljudskem zdravilstvu pa jo uporabljamo kot čaj

proti vnetjem sečil, za čiščenje krvi. ...

Biodinamiki pa uporabljamo pravo koprivo (Urtica

dioica) tudi pri negi zemlje in vzgoji rastlin na več

načinov zaradi njenih kvalitet.

Nabiranje

Za kompostni pripravek in za sušenje za čaj

nabiramo pravo koprivo do konca junija na dneve

za cvet dopoldne, rastlina ima lahko že nastavke

cvetov, ne sme pa še semeniti. Nabiramo ves

nadzemni del.

Za čaj rastline posušimo v senci na zraku, lahko

tudi v sušilniku in spravimo v papirnatih vrečah v

suhem prostoru.

KOPRIVIN PRIPRAVEK - 504:

Izdelava:

Koprivo pokosimo tik nad tlemi dopoldne v

ugodnem terminu okrog Janezovega (24.6.)

Izberemo dan za cvet. Pokošeno pustimo ležati do

popoldne, da oveni, nato jo stlačimo v vrečo iz jute

ali lesen zabojček. Skopljemo jamo v rodovitno

zemljo, vanjo položimo vrečo ali zabojček in

obsujemo okrog in okrog s 5 cm plastjo šote, nato

jamo zasujemo in označimo.

Priprava in uporaba:

- ČAJ IZ KOPRIVE: 1 liter vode zavremo, dodamo

pest suhe ali sveže koprive, pokrijemo in pustimo,

da prevre. Počakamo, da se čaj nekoliko ohladi

(cca 15 minut). Razredčimo z 10 litri vode ter

biodinamično mešamo 10 minut. Popršimo po

listih. Deluje kot stimulator rasti (podoben učinek

kot listno gnojilo). Najboljši učinek je, če pršimo na

dan za list.

(recept po mojih izkušnjah)

- POPAREK IZ KOPRIVE: naberemo sveže mlade

koprive in jih prelijemo z vrelo vodo tako, da so

pokrite. Pustimo, da se ohladijo (nekaj ur), jih

odcedimo in redčimo liter poparka z 10 – 20 litri

vode, ter biodinamično mešamo 10 - 15 minut.

Ravno tako pršimo po listih. Učinek je enak kot pri

čaju iz koprive.

- HLADEN IZVLEČEK IZ KOPRIVE: 1 kg sveže

koprive narežemo ter namočimo v 10 litrih hladne

vode.

a.) Namočimo za 24 ur, nato odcedimo in škropimo

po rastlinah 3x v nekaj urah.

Učinkuje proti napadu gosenic in uši (Praktično

vrtnarjenje – Marija Thun).

b.) Namočimo za 8 do 12 urah tekočino odcedimo

in poškropimo po rastlinah.

To ponovimo 3x:

1.) zjutraj namočimo, zvečer škropimo;

2.) zvečer namočimo, zjutraj škropimo;

3.) zjutraj namočimo, zvečer škropimo.

27


s k r b z a

Učinkuje proti ušem, ker stimulira pretok sokov.

(uši se naselijo na mladih rastlinah, kjer je zaradi

velikega nihanja med dnevno in nočno temperaturo

prišlo do zastoja sladkorjev v listih).

PREVRELKA IZ KOPRIVE:

Priprava:

Namočimo svežo koprivo za 2 – 4 tedne, ter vsak

dan premešamo. Redčimo 1 liter prevrelke s 40

litri vode, To pred uporabo mešati tako dolgo, da

prijetno zadiši ter zalijemo rastline pod listi, ali pa

0,1 litra prevrelke na 10 litrov vode za škropljenje

po rastlinah – listno dognojevanje.

Uporaba:

Zalivanje - dognojevanje maksimalno 3x v sezoni, v

nasprotnem primeru uničimo ravnovesje v tleh.

Kot listno gnojilo jo uporabljamo v deževnih

obdobjih. Poleg pospešitve rasti dviguje odpornost

proti ušem in glivicam.

Na pomoč! Voluharji!

V vrtičku, ki sva ga z mojim soprogom tako lepo uredila, so

se to zimo zaredili in razmnožili preko vseh mej voluharji.

Vse gredice so prepredene z njihovimi rovi. Uničili so vse

posevke: radič solatnik, motovilec, zimsko solato... Kako

naj ukrepava, da bova popravila njihovo razdejanje, in

da nama ne bodo spet vsega požrli? Lepo prosim za biodinamična

navodila, ki bodo učinkovala. V setvenem

priročniku 2005 je na strani 41 nasvet, naj (cit.) 'kožice miši

ali ptice zažgemo, ko je Venera pred Škorpionom in Luna

pred Bikom'. Kdaj bodo takšne konstelacije v letu 2006?

V letošnjem Setvenem priročniku nisem našla nobenega

točnejšega nasveta vse do začetka decembra, kar je seveda

prepozno.

Poskušala sva vse mogoče, a uspeha očitno ni. Zato prosim

vaše strokovnjake za čimprejšnji odgovor. Gotovo nas je še

več vrtičkarjev s podobnimi težavami, zato bi bil strokovni

članek o učinkovitem odpravljanju škodljivcev še kako

dobrodošel v vaši odlični reviji Svitanje. Za nasvete se vam

vnaprej iskreno zahvaljujem.

28

Ker prevrelka iz koprive zelo smrdi, je bolj

priporočljiva ZELIŠČNA PREVRELKA, pa še boljše

učinkuje na zdravje rastlin.

Priprava ZELIŠČNE prevrelke, ki jo bomo kasneje

uporabili za dognojevanje oziroma za izboljšanje

zdravja rastlin.

S pripravo zeliščne prevrelke lahko pričnemo, če je

toplo že aprila, drugače pa maja.

Prevrelko pripravimo na sledeč način (za 50-60

litrov):

V posodo damo veliko koprive (nadzemni del

rastlin), veliko preslice, šop cvetov: rmana, kamilice,

regrata, baldrijana, ognjiča, prgišče hrastovega

lubja (samo zdrobljena suha skorja), 2-3 lopate

kameninske moke, jajčne lupine, ter prelijemo

z vodo in pustimo tri do štiri tedne. Vsak dan

premešamo, tako da naredimo lijak, kot mešamo

preparate.

Glede na to, da vseh rastlin nimamo na razpolago

svežih, lahko uporabimo tudi posušene, ali pa jih

dodamo naknadno.

Po treh tednih rastline razpadejo in prevrelko lahko

uporabimo. Rok uporabe neomejen, samo zmrzniti

ne sme.

Način uporabe enako kot prevrelka iz koprive:

- zalivanje rastlin: v 10 litrov vode damo 0,5 do 1

liter prevrelke ter polijemo po zemlji

- pršenje po rastlinah (listno gnojenje ter za zdravje

rastlin): v 10 litrov vode damo 2 dcl prevrelke, ter

popršimo po rastlinah (po listih).

Lepo pozdravljeni!

Jana Končan

Bevke 145, 1360 Vrhnika

Voluharji so res nadloga. Da so to zimo naredili posebno

veliko škode, slišimo od marsikje. Morda zato, ker je tako

dolgo ležal sneg in so se morali prehranjevati samo s tistim,

kar je bilo mogoče najti v tleh. Kako se voluharjev najlažje

rešite, ne vem. Svetujem lahko različne načine.

1) Na mestu rova izvrtajte luknjo kot za postavljanje kolov

za ograje ali brajde, premera približno 12 cm in do globine

krepko pod rovom. V luknjo postavite odrezano plastenko

z 10 cm vode tako, da je nivo steklenice pod nivojem rova.

Vse skrbno zaprete. Če bo prav, se voluhar ulovi in utone.

2) Ko sadite drevesca, položite v globino približno 15 cm

tri kravje rogove s konico proti deblu, približno v enakih

razmakih. Voluhar je občutljiv na zvok in zvok iz praznega

roga ga odžene.

3) Ko sadite drevesca, potrosite v zemljo sveže jajčne

luščine.

4) V zemljo potaknete železne palice tako, da polovica gleda

iz zemlje. Kadar greste v vrt, potolčete po njih z železnim

predmetom. Voluharjem gre to na živce.

5) Če želite zavarovati radič ipd., potaknete okrog gredice

15 cm dolge bezgove paličice. Te voluharju smrdijo in ne

pride blizu.

6) Mlada drevesca sadite v košarico iz žice, ki mora biti

dovolj gosta in naj gleda tako iz zemlje ven, da je zavarovan

tudi spodnji del debla.

7) Kupite si dobro mačko in dobrega psa.

8) Vadite svojo spretnost z nastavljanjem pasti.

9) Na dan, ki je naveden v Setvenem priročniku, kožice

ulovljenega voluharja sežgite, naredite D8 na predpisan

način in vztrajno škropite.

Pri toliko dobrih nasvetov se boste voluharja zagotovo

rešili.

Meta V.


D

Srečanje na Borlu

Miha Pogačnik, Sabina Sneider

Dragi prijatelji gradu Borl in Idriarta na Borlu,

pridružite se nam med 9. in 11. junijem na

prelomnem srecanju na Borlu! Pričetek bo v

petek, 9. junija ob 19. uri, zaključek v nedeljo

ob 23. uri.

Na našem osmem raziskovanju Umetnosti in

gospodarstva bomo orkestrirali doživetje poti k

Evropski identiteti tako, da bomo vzpodbudili

umetniške sposobnosti v vsakem udeležencu:

podjetniku in managerju. Poleti sem snemal

Bachove Solosonate in Partite v grajski kapelici.

Ti občutki, skupaj z naporom in dozivetjem

pomladanskega ljubljanskega nedokončanega

ciklusa "56 mojstrovin", so mi rodili in odprli nove

dimenzije na violini, kar boste lahko doživeli pri

otvoritvi "Uglašena Evropa" v petek zvečer, ki jo

bova imela s pianistko Diano Baker. Simfonični

orkester Camerata Labacensis bo z nami celo

soboto. Kot je na Borlu tradicija, boste sedeli v

orkestru in doživeli proces in izvedbo Sibeliusovega

violinskega koncerta (več o tem na nasi spletni

strani v članku "Surround the Orchestra"). Michael

Spencer (www.creative-arts.net) vas bo vodil

na "poslovno raziskovanje" skozi Petrusko od

Stravinkega in "jam session".

Nekateri boste imeli priložnost preizkusiti svoje

(organizacijsko) dirigiranje orkestra, pod vodstvom

maestra Fransa Rasmussena (profesor na Royal

Danish Academy of Music). Skozi ves program

nas bo David Pearl (www.davidpearlgroup.com)

vključeval v produkcijo improvizirane opere:

želimo, da bo letošnji dogodek na Borlu učna

izkušnja na več ravneh. S svojim poetičnim načinom

bo Margaret Wheatley (www.margaretwheatley.

com) povezala te izkušnje, da bodo za udeležence

zares plodovite. Z nastajajočimi "Storygardens" in

njihovima ustanoviteljema Bernardom "Dadom"

Ansonom Siljem (Rim) in Amando Bucklow

(London) (www.carmenvia.com) bomo oživeli

celoten grad, poseben poudarek bo na Parsifalovi

zgodbi in njeni brezčasni pomembnosti za sodobne

poslovne dileme. Antonio, glavni kuhar iz Neaplja,

bo s svojo ekipo dvignil kulinarično kvaliteto Borla

iznad njegovo več kot 1000-letno zgodovino ... več

o nastajajočem programu na naši spletni strani

www.borl.org. Če želite dodatne informacije o

programu, sodelovanju in nastanitvi, pišite Sabini

na sabina@borl.org.

Polno hvaležnosti in veselja naj bo to praznovanje!

Koliko čudovitega smo lahko doživeli v teh 12

letih na Borlu! Nihče ne ve, koliko ljudem z vseh

koncev sveta so dogodki na Borlu navdihnili

odločilne biografske preobrazbe! Res je: Borl je

EDINI grad ki se tako približa gralski zgodbi in

hkrati centralno-evropsko rezonira z legendarnim

Camelotom na njeni zahodni periferiji: produktivna

polarnost Parsifala in Arturja, Grala in Okrogle

Mize, Umetnosti in Gospodarstva - poti do Polifone

Evropske Identitete!

Toda nad starodavnim borlskim stolpom se nabirajo

oblaki: Ministrstvo za kulturo bo v kratkem objavilo

javni razpis za dolgoročni najem gradu. Ob naši

fundaciji obstaja še en ponudnik iz tujine, ki želi na

gradu urediti svojo galerijo in bivališče ter ob tem

ponuja 1 milijon USD v znak svoje financne moči.

Žal v tako kratkem času, v treh do štirih mesecih,

kolikor jih je na voljo, da oddamo ponudbo za

najem, ne moremo mobilizirati podobnega kapitala.

Naša edina moč ste vi, prijatelji Borla, in uresničitev

naših ustvarjalnih idej skupaj z vami.

Vabimo vas na našo spletno stran www.borl.org,

kjer boste našli nov portal, namenjen razgovorom

do 9. junija. Opišite nam vaša doživetja na Borlu,

pošljite slike. V kratkem bomo na spletni strani

objavili tudi celoten program junijskega srečanja.

Če Borla še niste doživeli, ne zamudite te zadnje

priložnosti

Veseli nas, da se bomo slišali z vami in vam zaželeli

dobrodošlico na 16. poldnevniku na grajski terasi

nad Dravo 9. junija!

Uredništvo Svitanja se opravičuje za vse morebitne napake,

saj je šlo besedilo 'še vroče' v tisk in ni bilo lektorirano.

■ www.borl.org


d o g a j a n j e

Društvo Ajda Vrzdenec

Petek, 21. april ob 19. uri na Waldorfski šoli predavanje

Dr. Zwiauer BITJE RASTLINE Rastlina je čudo.

Šele zaradi rastline je res, da nas hrani naša Zemlja.

Sobota, 22. april ob 17. uri Waldorfska šola predavanje Dr. Zwiauer: Kdo sem, od kod prihajam in kam grem

Začetnike in tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo na SPOMLADANSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE

za pridobivanje temeljnega znanja iz biodinamike. Srečanja vodi Meta Vrhunc. Kotizacija 2.000,00 SIT.

Sobota, 29.4.06 od 10. do 17. ure na Vrzdencu prvo srečanje za začetnike.

Sobota, 06.5.06 od 10. do 17. ure na Vrzdencu drugo srečanje za začetnike.

Sobota, 13.5.06 od 9.30 do 17. ure na Vrzdencu vabimo na

Spomladanski seminar o preparatih z izkopavanjem preparatov. Obenem tretje srečanje za začetnike.

Sobota, 20.5.06 ob 17. uri predavanje Wolfganga Findeisna na Waldorfski šoli Ljubljana

Tretje predavanje na temo Delovanje v eteričnem, organi kot temelj učenja. Katero vlogo igrajo jetra.

Sobota, 27.5.06 od 10. do 17. ure na Vrzdencu četrto srečanje za začetnike.

V soboto, 3.6.06, gremo na izlet. Načrtujemo ogled rojstne hiše Dr. Rudolfa Steinerja, udeležbo na predavanju v počastitev Dr. Steinerja v

okviru Steinerjevih dni v Donjem Kraljevcu, srečanje s člani b-d društva Duga iz Čakovca in obisk na biodinamičnem posestvu v Ispanku na

Mađarskem. Informacije in prijave na tel. 01 7540743.

10.6.06 od 10. do 17. ure peto srečanje za začetnike.

17.6.06 od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike.

24.6.06 od 18. ure do poznih ur praznujemo na Centru društva AJDA Vrzdenec Janezovo.

Podelitev diplom tistim, ki so dokončali začetni tečaj, kres, koncert, prijateljevanje. Vabljeni!

Društvo Ajda Sostro

Sreda, 19.4.2006 ob 19. uri: Naravno zdravljenje alergij, predava Mitja Fajdiga

Izobraževanje – BIODINAMIKA za začetnike

Sreda, 10.5., četrtek, 11.5., petek, 12.5. od 19. do 21. ure – Zadružni dom Zadvor

Sobota, 13.5., ob 10.uri – praktični del, izkopavanje preparatov v Sadinji vasi.

Sreda, 17.5.2005 ob 20. uri predavanje na temo:

Enostavna razlaga 'čudežev' v BIODINAMIKI. Predava Sanja Lončar.

Sreda 21.6. ob 20. uri – Okrogla miza – izkušnje iz biodinamične prakse. Voditeljica: Tilka Peterca.

Društvo Ajda Posočje

19. april - Cepljenje sadnega drevja pri Boštjanu Podgornik na Logarščah

Sobota, 6. maj dopoldan - Ekološki praznik v Tolminu : Organizacija predavanja o ekološkem sadjarstvu - Tomažič

Sobota, 13. maj ob 14. uri - Izkop preparatov

Nedelja, 26. junija - Društvena delovna akcija: nabiranje baldrijana in izdelava soka, izkop preparata koprive

Društvo Ajda Domžale

Sobota, 2. april 06 ob 9 uri na sedežu društva Podrečje 10 Domžale

Tečaj za začetnike o biodinamiki – prvi del. Tema: Preparati, ki jih uporabljamo v biodinamiki.

Sobota, 8. april 06 ob 9 uri na sedežu društva Podrečje 10 Domžale

Tečaj za začetnike o biodinamiki – drugi del. Tema: razlaga in branje setvenega koledarja od Marije in Mathiasa Thun.

Torek, 11. april 06 ob 19 uri v gasilskem domu-učilnica Lipe Savska 2 Domžale

Predava ing. kmetijstva Turinek Janez. Tema: o stročnicah (njegova predavanja so zelo zanimiva).

Sobota 15. april 06 ob 9 uri na sedežu društva Podrečje 10 Domžale

Tečaj za začetnike o biodinamiki – tretji del. Tema. Ritmi v biodinamiki - posredovanje kozmične energije na zemljo.

Sobota, 22. april 06 ob 9 uri na sedežu društva Podrečje 10 Domžale

Tečaj za začetnike o biodinamiki – četrti del del. Tema: praktično delo.

V četrtek 6. aprila ob 18 uri bo v Knjižnici Domžale nad Merkator centrom občni zbor ZD Ajda Demeter Slovenija.

Torek, 9. maj 06 ob 19 uri v gasilskem domu-učilnica Lipe Savska 2 Domžale

Predava ga. ing. agr. Fanči Perdih. Tema: Kolobarjenje in načrt domačega vrta glede na kozmični vpliv.

Sobota, 13. maj ob 14 uri na kmetiji pri Videmškovih v Dobu Prešernova 26

Iskopavanje bio-dinamičnih preparatov in priprava jelenovega mehurja.

11. april ob 19 uri v učilnici Lipe Savska cesta 2 Domžale (gasilski dom). Predava ing. kmet. Turinek Janez: O stročnicah.

9. maj ob 19 uri v učilnici Lipe Savska cesta 2 Domžale (gasilski dom)

Predava ing. agr. Fanči Perdih: Kolobarjenje in načrt domačega vrta glede na kozmični vpliv.

13.junij ob 19 uri v učilnici Lipe Savska cesta 2 Domžale (gasilski dom)

Predsednica društva Ajda Gorenjska, Zalokar Mihaela: Uspehi in veselje z biodinamičnim kmetovanjem.


Z

Z

Založba Ajda

Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43

Knjige

Saler-Wistinghausen

Marija Thun

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI

PRAKTIČNO VRTNARJENJE

Brošure

Marija Thun

Vsakoletni Setveni koledar

Temelji b-d poljedelstva

Mahias Thun

Bio čebelarjenje

Wolfgang Held

Spiritualna astronomija

Michael Kassner Celostna prehrana 1

Celostna prehrana 2

Mario Mayrhoffer

O raku

Meta Vrhunc

Preparati

Fotokopije zapisov predavanj

Rudolf Steiner

Marija Thun

Johannes Zwiauer

Hartmut Heilmann

Martin Or

Claudio Casera

G.W. Schmifdt

Bertold Heyden

Volker Seelbach

Brigie von Wistinghausen

Kako premagati duševne stiske današnjih dni

Rojstvo luči

Kolobarjenje

Vinogradništvo

Kako ohranjati dobro kaljivost semen

Stopnje Kristusovega delovanja

Zdravilna zelišča

Naša prehrana

Hrana je zdravilo

Zapuščina boginje Demetre

Kaj nas v resnici prehranjuje

B-d metoda je kulturna naloga človeka

Srečevanje spodbuja življenje

Sadjarstvo

Eterska geografija

Seme

Genska tehnika

Individualnost kmetije in pomen živali na kmetiji

Reinkarnacija in karma

In še nekaj brošur v pripravi kot:

Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija

Literatura pri društvu Kortina

Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig:

R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT

R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT.

Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v

obliki skript.

Informacije in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com

31


CVETLIČNI OTROČIČEK

V zemlji spančka

majhen zvitek,

nežni cvetni

otročiček.

Čaka, čaka, da poneha

pihati z vrhov in brega...

Čaka, da posije sonce,

čaka, da posveti žarek...,

da potrka in zbudi ga,

da poljubi, ohrabri ga:

da sonce že prijazno greje

in, da veter topel veje.

Mali cvetni otročiček

si pomane očke krasne:

k soncu se ozre

in zraste

v pisan cvet

in liste jasne.

A.H.Križaj

9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9

More magazines by this user
Similar magazines