You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje<br />
<strong>Jesen</strong> <strong>2006</strong><br />
cena 780 SIT<br />
TISKOVINA<br />
letnik II, številka 3<br />
praznik<br />
Mihaelovo<br />
portret<br />
Templarji<br />
priloga<br />
Waldorfske novice
K <br />
<br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 LJUBLJANA-POLJE<br />
Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Fanči Perdih, Igor Velepič,<br />
Jana Dagarin, Mateja Leskovar,<br />
Meta Vrhunc, Staša Petrovič,<br />
Antonija H. Križaj, dr. Senija Grčič<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Žiga Vuk<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk<br />
NASLOVNICA:<br />
Joca Jamšek<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
TISK:<br />
Studio International d.o.o.<br />
Ljubeljska ulica 240<br />
1000 Ljubljana<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
direktorica Marina Nuvak<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 Ljubljana-Polje<br />
Tel.: (01) 549 01 50<br />
LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT<br />
NAKLADA: 1200 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali<br />
posameznih delov je dovoljen le s pisnim<br />
dovoljenjem uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Umirjajo jesensko se<br />
čutna naprezanja<br />
zamolkle tančice megle<br />
mešajo se v razodevanju luči.<br />
Jaz sam pa gledam v širjave<br />
<strong>Jesen</strong>i zimskega spanja.<br />
Poletje samo se mi je predalo.<br />
dr. R.S. Koledar duše<br />
verz za teden od 8. do 14. septembra<br />
prevod Staša Petrovič<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskem naslovu<br />
narocilazasvitanje@yahoo.co.uk<br />
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />
Letna naročnina je 3.000 SIT.<br />
Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več,<br />
kot je letna naročnina revije.<br />
Vsak dodatni tolar je za nas zelo dragocen,<br />
zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!<br />
Številka našega računa je:<br />
02031 - 0254286474
U <br />
U <br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Dragi prijatelji!<br />
Kazalo 2<br />
Uvodnik 3<br />
Portret 4<br />
Skrivnost templarjev 4<br />
O prazniku 8<br />
Mihael 8<br />
Meditacija svetega Mihaela 9<br />
Filozofija 12<br />
Kriza dvajsetega stoletja 12<br />
BD kmetovanje je kulturna naloga človeka 15<br />
Skrb za naravo 16<br />
Biodinamika skozi teorijo in prakso 19<br />
Kolobarjenje 21<br />
Uvod v eko-bio gradnjo 22<br />
Dogajanje 26<br />
Založništvo 27<br />
Poletje se sicer bliža koncu,<br />
a sonce nas zaenkrat še<br />
kar radodarno ogreva, kar dokaj prijetno vpliva<br />
na naše počutje. Žal pa naša ekipa kljub temu<br />
ni uspela pravočasno pripraviti revije, tako da jo<br />
boste dobili z enotedensko zamudo.<br />
Želela bi vas opozoriti na nekaj tekstov, ki smo jih<br />
poleg vseh rednih tekstov pripravili za to številko<br />
revije. Predstaviti vam želimo TEMPLARJE, ta<br />
skrivnostni meniški red, ki v zadnjem času močno<br />
razvnema domišljijo ljudi povsod po svetu; najprej<br />
preko razvpite knjige Da Vincijeva šifra in potem še<br />
preko njene filmske upodobitve. V prvem delu vam<br />
predstavljamo templarje v zgodovinskem prerezu, v<br />
drugem, ki bo objavljen v božični številki, pa boste<br />
lahko prebrali nekaj o duhovni dimenziji njihovega<br />
delovanja in o Steinerjevem pogledu na ta meniški<br />
red.<br />
Prav tako smo se odločili, da našim bralcem<br />
pomagamo pri iskanju naravi in človeku prijaznih<br />
izdelkov. Pri naši reviji se vedno držimo pravila, da<br />
oglašujemo le takšne izdelke, vendar to za nekoga,<br />
ki teh izdelkov ne pozna, še vedno ni dovolj. Odslej<br />
bomo našim oglaševalcem dali na razpolago tudi<br />
nekaj prostora, da kaj več povedo o svojih izdelkih.<br />
Veseli nas tudi, da je gospa Mateja Leskovar, ki sama<br />
že kar nekaj let raziskuje področje zdrave gradnje<br />
in ima tudi precej praktičnih izkušenj, pristala, da<br />
odgovarja na vsa vaša vprašanja s tega področja.<br />
Vabljeni torej, vsa vaša vprašanja pošljite na naslov<br />
uredništva!<br />
In še obvestilo za tiste med vami, ki ste radi brali<br />
članke o dvanajstletnikih: Rubrika Vzgoja bo odslej<br />
v Waldorfskih novicah!<br />
Želim vam obilo zanimivega branja!<br />
3
4<br />
PP <br />
Skrivnost templarjev<br />
povzeto po reviji Nov pogled<br />
Oh, poglej, prihajajo svetli vitezi, spremljevalci Kristusa!<br />
Beli konjeniki, ki jahajo na belih konjih, božji vitezi!<br />
Za svojega ljubljenega gospoda, ki se je žrtvoval.<br />
Vsi z veseljem stopajo tod, koder je on hodil prvi!<br />
Omemba templarjev danes, po več kot 700 letih,<br />
še vedno izzove močne reakcije. Zanimanje zanje<br />
nenavadno narašča. Pojavili so se mnogi zapisi,<br />
vse od resnih zgodb do popularne fikcije Dana<br />
Browna – Da'Vincijeva šifra, kar vse nakazuje, da<br />
se je v današnje duše prikradel nek spomin. Je<br />
bila to preprosto skupina neotesanih križarjev, ki<br />
so ubijali in ropali in so jih na koncu razkrinkali<br />
kot sprevržence in krivoverce? (roman Sir<br />
Walterja Scoa spodbuja takšen pogled) So bili<br />
preprosto oboroženi menihi – poklic, ki se danes<br />
zdi neprivlačen? So bili skrivna mednarodna<br />
finančna in zarotniška skupina, ki je načrtovala<br />
obvladovanje sveta – nadalje zarota, ki jo njihovi<br />
potomci v okultnih bratovščinah danes še vedno<br />
izvajajo? Ali pa so bili, kot v svoji pesmi nakazuje<br />
Lionel Johnson, plemeniti vitezi, ki so reševali<br />
zatirane in se zoperstavljali zlu, dediči vitezov<br />
okrogle mize kralja Arturja? So imeli svetega grala,<br />
skrinjo zaveze, posvečen prt, so varovali domnevno<br />
krvno vez Jezusa Kristusa? So imeli magično moč?<br />
So prakticirali alkimijo? So skrili legendarni zaklad<br />
ali so imeli stike z Ameriko že pred Kolumbom?<br />
Obstajajo mnoge knjige, ki trdijo vse to in še več.<br />
Nobena količkaj vredna zgodovinska resnica ne bi<br />
mogla prezreti svoje povezave z njimi; postale so<br />
industrija. Resna zgodovina se nagiba k temu, da<br />
se ne meni za kakršno koli ezoterično povezavo,<br />
medtem ko popularne burijo duhove. Tudi če ne<br />
moremo odgovoriti na vsa ta vprašanja, pa lahko,<br />
po zaslugi Steinerjevega znanstveno duhovnega<br />
raziskovanja, vsaj bežno pogledamo njihov globlji<br />
namen in pomen. A najprej si poglejmo nekatera<br />
zgodovinska dejstva.<br />
Leta 1100 so se že začele križarske vojne v sveto<br />
deželo, Jeruzalem so ponovno osvojili muslimani.<br />
Vladal mu je frankovski kralj Baldwin in mesto,<br />
kjer je umrl in se ponovno rodil Kristus, je postalo<br />
popularno srednjeveško romarsko središče. Vendar<br />
je bilo nevarno in negotovo, zato so leta 1118<br />
(ali po nekaterih virih 1119), baje zaradi<br />
varnosti romarjev, ustanovili vojaški red vitezov<br />
Solomonovega templja ali revnih vitezov Kristusa.<br />
Tako so jih imenovali zato, ker jim je bila podarjena<br />
mošeja Al-Aqsa, za katero so verjeli, da je stala na<br />
mestu, kjer je nekoč stal tempelj kralja Solomona.<br />
Red, ki so ga sestavljali menihi vojaki, vezani na<br />
meniško prisego, je ustanovilo devet vitezov in prvi<br />
veliki predstojnik je postal Hugo Payn. Menihi so<br />
bili dolžni opravljati dnevne meniške obrede (razen<br />
v boju). Zvesti so morali biti samo papežu. Izurjeni<br />
so bili v bojevanju in so se smeli umakniti iz boja le v<br />
primeru, če je bil njihov nasprotnik trikrat močnejši<br />
od njih. Leta 1128 jim je veličastni cisterian sveti<br />
Bernard iz Clairvaux-a dal zakonik in jim dovolil,<br />
da nosijo značilno belo opravo – tuniko in ogrinjalo<br />
z rdečim enakokrakim nagnjenim križem, katerega<br />
so dodali leta 1147. Njihov moto je bil Non nobis<br />
Domine, non nobis, sed Nomini Tuo da Gloriam<br />
(Ne za nas, gospod, ne za nas, temveč v tvojem<br />
imenu slava). Zakonik natančno določa, kako naj bi<br />
izpolnjevali samostanske prisege.<br />
Poslušnost: 'Kajti zelo težko boš kdaj naredil tisto,<br />
kar si želiš: kajti, če želiš biti v deželi tostran morja,<br />
te bodo poslali na drugo stran; če želiš biti v Acri, te<br />
bodo poslali v Tripoli ali Armenijo; ali pa na Sicilijo,<br />
v Lombardijo, Francijo, Burgundijo, Anglijo ali v<br />
mnoge druge dežele, kjer imamo hiše in lastnino. In<br />
če želiš spati, te bodo prebudili; in če si včasih želiš<br />
ostati buden, ti bo ukazano, da ostaneš v postelji in<br />
počivaš.'
5<br />
Nedolžnost: Ne le, da so bile spolne aktivnosti<br />
prepovedane, menih ni smel poljubiti niti lastne<br />
matere ali sestre, da ne bi začutil skušnjave. Spodnje<br />
hlače so morali nositi tudi v postelji, v spalnicah<br />
pa je morala biti ves čas svetloba, da preprečijo<br />
nadaljnje skušnjave, čeprav so bile baje kasneje<br />
odkrite homoseksualne aktivnosti. Vsak vitez, ki<br />
je želel biti sprejet, je moral pod tuniko okoli pasu<br />
nositi rdečo vrv, da ga spominja na tisto, kaj želi<br />
premagati.<br />
Revščina: Veliko bogastvo, ki si ga je ta red nakopičil,<br />
ni pripadalo vitezom osebno. Ti so morali opustiti<br />
vsakršno razkošje ali razkošno konjsko opremo. Žig<br />
templarjev prikazuje dva viteza, ki jezdita enega<br />
konja, kar naj bi bil dokaz njihove revščine. Obstaja<br />
pa še druga razlaga, češ da je to podoba viteza, ki<br />
ima ob sebi pomočnika iz duhovnega sveta.<br />
Ocenjujejo, da je do leta 1300 red štel 15000 mož,<br />
od katerih je bilo res vitezov le 1500 mož, ostali so<br />
bili služabniki, fratri in drugi delavci. Če je nekdo<br />
želel biti vitez, je moral biti iz plemiškega rodu<br />
in je moral s seboj prinesti precejšnjo doto, da je<br />
financiral zaščito svete dežele, kjer so bili zgrajeni<br />
mnogi gradovi ali utrjena posestva templarjev.<br />
Poleg tega, da so imeli pomembno vlogo pri zaščiti<br />
svete dežele, so imeli svoja posestva tudi v vseh<br />
glavnih evropskih deželah, da so tam privabili<br />
primerne može za boj in njihovo bogastvo.<br />
Pariz je bil glavna hiša v Evropi, danes je na<br />
tem mestu manjši park, ki se imenuje Kvadrat<br />
templarjev. V Londonu je bila prva hiša v Holbornu,<br />
toda leta 1185 so posvetili novo londonsko svetišče,<br />
z značilno okroglo cerkvijo, katere ostanki so še<br />
vedno vidni med Fleet Street in Temzo.<br />
Okrogle cerkve so bile običajne – po vsej verjetnosti<br />
so bile kopija cerkve Holy Sepulchre, najbolj svetega<br />
mesta v Jeruzalemu, ki je bila zgrejena na mestu,<br />
kjer je bil Kristus križan – in kažejo na bizantinski<br />
vpliv, ki je bil verjetno prisoten tudi v oblikah<br />
čaščenja. A obstajajo tudi templarske cerkve, ki niso<br />
okrogle (Shipley in Sompting v Sussexu), kakor<br />
tudi okrogle cerkve, ki niso templarske. Temu<br />
redu je bilo podarjene mnogo zemlje, vključno z<br />
obstoječimi cerkvami in ni vedno lahko ugotoviti,<br />
ali so neko cerkev gradili templarji.<br />
Skrivnost graditve cerkev – sakralno geometrijo<br />
in poznavanje geomantije – umetnosti vedenja,<br />
kam jo postaviti glede na tok zemeljskih energij,<br />
pripisujejo templarjem predvsem zaradi tradicije<br />
prenašanja teh skrivnosti preko prostozidarskih lož<br />
in bratovščin, ki jih je ta red ustanavljal, kar je baje<br />
navdihnilo velike srednjeveške katedrale. Obstaja<br />
celo teorija, da so templarji obiskali Ameriko, od<br />
koder so prinesli srebro, da jih učvrstijo.<br />
Sakralno geometrijo lahko opazimo ne le v cerkvah,<br />
ki so preživele, ampak tudi na mestih kot je Cressing,<br />
v Essexu, kjer sta ostala dva čudovita skednja, ki v<br />
svojih harmoničnih razmerjih prikazujeta mojstrsko<br />
stavbno mizarstvo, ki je gotovo pripomoglo, da<br />
je žito v kaščah ostalo sveže. Dolgoletna tradicija<br />
kaže, da določene geometrijske oblike na tak način<br />
delujejo. Na primer manjše replike velike piramide,<br />
ki so jih v ta namen naredili.<br />
V opečnati strehi enega od skednjev so razbrali<br />
runo Ing – simbol obilja pri lokalnih anglo-danskih<br />
prebivalcih. Zaradi takšnih praktičnih znanj so jih<br />
kasneje obtožili, da se ukvarjajo z magijo. Zaščita<br />
svete dežele je bila morda res raison d'etre (razlog<br />
za obstoj – op.prev.) meniškega reda, vendar<br />
sta dostikrat spregledani drugi dve pomembni<br />
funkciji tega reda. Templarji so bili v resnici prvi<br />
mednarodni bankirji. S svojo široko razširjeno<br />
organizacijo in z integriteto, ki so jo kot cerkveni<br />
red imeli, so ljudem omogočali, da varno naložijo<br />
svoj denar v eni državi in ga v drugi dvignejo ter<br />
tako preprečijo krajo med potovanjem. Uvedli so<br />
kreditna pisma – prve čeke in vodili prve osebne<br />
račune. Pariško svetišče je imelo blagajno in<br />
templarji so včasih delovali kot kontrolorji poslov<br />
za druge. Oderuštvo – zaračunavanje obresti na<br />
posojila – je cerkev prepovedala, vendar je bilo to<br />
speljano pod 'bančnimi stroški'.
6<br />
p o r t r e t<br />
To zelo pomembno bančno delovanje je eden<br />
glavnih razlogov za sovražno razpoloženje proti<br />
redu – bankirji so redko priljubljeni. Zato je<br />
nastala teorija zarote, ko naj bi še vedno obstajal<br />
mednarodni red, ki naj bi preko financ nadziral ves<br />
svet – o tem piše na primer Umberto Eco v svoji<br />
knjigi Faucaultovo nihalo. Zanimiva teorija, ki je<br />
bila izražena v seriji nadaljevank in tudi na DVD-ju<br />
z naslovom Vitezi templarji, je, da je po padcu reda<br />
nekaj članom uspelo uiti preko Alp v Švico, kjer<br />
so osnovali švicarske kantone kot administrativne<br />
regije. Skrivnostne švicarske finančne institucije naj<br />
bi bile prav tako njihova dediščina.<br />
S to funkcijo je povezan njihov drugi pomemben<br />
prispevek k srednjeveški ekonomiji na sploh. Zemljo,<br />
ki so jo imeli v lasti, so dali v polno uporabo tako,<br />
da so ustanavljali farme, vinograde, mline, rudnike<br />
in vse vrste industrije, obrti in trgovine ter tako<br />
priskrbeli delo za lokalno ljudstvo, zase pa stalne<br />
prihodke od najema. V majhnih mestih in vaseh<br />
so postavili trge, zemlja je bila očiščena, izsušena,<br />
razmejena, oskrbovana in dobro vzdrževana. Vse to<br />
je imelo velik vpliv tudi na druge lastnike zemlje,<br />
tako cerkvene kot posvetne, katerih nezadovoljstvo<br />
nad njimi se je z ukinitvijo davkov še povečalo.<br />
Čas je tekel in kritika na račun njihovega bogastva,<br />
moči in domnevne arogance je naraščala. Nato so se<br />
začele širiti še govorice, ki so srednjeveškega človeka<br />
navdajale z grozo – o skrivnih ritualih, ki naj bi<br />
vključevali zanikanje ali pljuvanje na križ, čaščenje<br />
idolov ali črnih mačk, homoseksualne aktivnosti,<br />
ki naj ne bi bile le dovoljene, temveč zaželjene,<br />
nespodobni poljubi – 'Bój se poljuba templarjev' je<br />
bil opolzek dovtip. Nadalje so jih obtožili izdaje –<br />
povezave s sovražniki Saraceni. V sveti deželi se je<br />
situacija spremenila. Leta 1187 je Saladin ponovno<br />
zajel Jeruzalem in krščanska vojska se je pod<br />
vodstvom generala Allenbyja vrnila šele leta 1917.<br />
Še celo stoletje je obdržal red svoj močan vpliv, še<br />
vedno je imel v lasti mnoge gradove, toda leta 1291<br />
je mesto Acre (Akko) padlo pod vpliv muslimanov<br />
in red se je bil prisiljen popolnoma umakniti, svojo<br />
prisotnost na vzhodu je obdržal le na Cipru. Tu se<br />
postavi vprašanje, zakaj je red sploh še obstajal dalje<br />
in ali ne bi bilo normalno, da bi se združil z vitezi<br />
bolniškega reda. Lahko bi ostali še nekaj let, če ne bi<br />
bilo lakomnosti francoskega kralja Phillipa le Bela<br />
– Lepega Filipa, čigar narava je bila v nasprotju<br />
z njegovim imenom. Bil je hladen, brezobziren,<br />
preračunljiv in neukrotljivo pohlepen. Zaplenil je<br />
že bogastvo Judov in Longobardov in razvrednotil<br />
zlate kovance. Poleg tega, kot je namignil Steiner,<br />
naj bi bil v prejšnjem življenju iniciiran v krvoločne<br />
mehiške tajne obrede črne magije, ko so živim<br />
žrtvam iz telesa iztrgali srce. Resnično je bilo baje<br />
njegovo srce, ki so ga po njegovi smrti balzamirali<br />
in poslali v samostan v Poissyju, drobno in skrčeno.<br />
Sanjal je o širjenju imperija in se je hotel pridružiti<br />
redu, a je bil zavrnjen. Razjarjen se je odločil, da se<br />
polasti njihovega bogastva. Najprej je zmanipuliral<br />
papeštvo, da je dobil svojo 'lutko', papeža Clementa<br />
V., ki je deloval na francoskih tleh v Avignonu.<br />
Preko svojih agentov se je vtihotapil v red in Papeža<br />
prepričal, da mora red templarjev zaradi herezije,<br />
sodomije in bogoskrunstva razpustiti in postaviti<br />
pred sodišče. Ob zori 13.oktobra 1307 je izvedel<br />
operacijo, primerljivo s tajno policijo 20.stoletja. Po<br />
predhodno izdanem ukazu so naenkrat aretirali<br />
vse templarje, ki so jih našli.<br />
Ostale kralje je teže prepričal, da naredijo enako –<br />
aretacije in mučenja so se torej razlikovala glede na<br />
deželo. V Angliji je Edward II prepovedal mučenje,<br />
a si je kasneje prisvojil njihovo premoženje, medtem<br />
ko Portugalska in Aragon obtožbam nista hotela<br />
verjeti in sta dovolila redu, da v različnih oblikah<br />
ostane še naprej.
p o r t r e t<br />
7<br />
V Franciji pa so izvedli sojenja in ob mučenjih so<br />
dobili priznanja, ki so bila tako grozna kot vse, kar<br />
je izmišljeno dandanes. Mnogi vitezi so se kasneje<br />
odrekli redu. Leta 1310 so jih 54 sežgali in leta 1312<br />
je bil red uradno razpuščen. 18.marca 1314 sta bila<br />
blizu Pont Neufa, na Ile de la Cite, usmrčena zadnja<br />
dva predstojnika Jaques de Molay in Geoffroi de<br />
Charney. Na Škotskem ni bilo aretacij in mnogi<br />
vitezi so se pridružili gonji Brucea in Wallacea<br />
proti Angležem. V večini držav so v neke vrste<br />
opomin njihovo zemljo in lastnino prenesli na red<br />
bolničarjev. Templarji so se bili prisiljeni pridružiti<br />
drugim cerkvenim redom, vendar jih je še vedno<br />
zavezovala njihova meniška zaveza. Mnenja<br />
zgodovinarjev so različna, nagibajo pa se k mnenju,<br />
da je moralo biti v obtožbah tudi nekaj resnice, kajti<br />
- kako bi bilo drugače možno uničiti tako močno,<br />
sijajno in vplivno organizacijo?<br />
pripravila Marina Nuvak
8<br />
O <br />
<br />
Mihael<br />
Če v času visokega poletja opazujemo nočno nebo,<br />
smo priča posebno živi igri svetlečih se zvezdnih<br />
utrinkov. Perseus je veljal med grškimi heroji za<br />
Mihaelovega bojevnika. Iz njegove zvezdne slike,<br />
iz smeri zvezdne slike Perseusa, vidimo vsako leto<br />
padati jate Perseid, ki se vozijo skozi zrak. Svoje<br />
čase so jih imenovali ognjene solze Laurencija, saj<br />
se začno množiti prav na dan, ki nosi ime tega<br />
mučenca.<br />
V svojih predavanjih o letnih časih je Rudolf<br />
Steier pokazal, kako v letnih časih organizem<br />
Zemlje ritmično razodeva svoje skrivnosti.<br />
Pokazal je na čudovito umetnost zdravljenja, ki<br />
v kozmičnih procesih deluje. Nebo pošlje prav<br />
v avgustovskih nočeh, ko se iz Zemlje dvigujejo<br />
soparne pare, navzdol svetleče zvezdne utrinke in<br />
prežame atmosfero našega planeta z razpršenim<br />
prahom meteoritov. Tako je, kot da bi bil na delu<br />
kozmični zdravnik, ki se loteva za nas krepke<br />
terapije z železom, ki jo k vnetjem in vročini<br />
nagnjen organizem nujno potrebuje. To svetleče in<br />
razpršeno meteorno železo, ki žvepleno atmosfero<br />
Zemlje temeljito pomete, je imenoval Rudolf Steiner<br />
'Mihaelov meč'.<br />
7 krat 7 dni po Laurencijevih nočeh pridemo do 29.<br />
septembra. Ta nosi v koledarju ime Mihael. V ozadju<br />
najdemo isti ritem kot od velike noči do binkošti. Za<br />
ta ritem pravimo, da je ritem, v katerem se žele sile,<br />
ki jih duša po milosti lahko sprejme, ponotranjiti.<br />
Čas borbe z zmajem je. Človek, ki usode časa ne<br />
skuša zatajiti temveč se skuša v njej izkazati, se<br />
pred borbo med temo in svetlobo, ki velja za ves<br />
svet, ne bo umaknil. V današnjem času mora biti<br />
pripravljen, da ponudi za prizorišče te borbe svojo<br />
lastno dušo. Tako bo spoznal genija našega časa,<br />
Mihaela. To je tisti, ki moč zmaja premaga. Od njega<br />
moramo dobiti tisto, meču podobno moč, ki bo iz<br />
nas na učinkovit način naredila čuvarje praslike<br />
pravega človeka.<br />
delno iz Rudolf Meyer,<br />
Prazniki v toku leta<br />
pripravila Meta Vrhunc
9<br />
Meditacija svetega<br />
Mihaela<br />
dr. Senija Grčič, Zagreb<br />
Ta sestavek je prevod citata iz teksta, ki ga je napisala<br />
nadarjena zdravnica dr. Ita Wegman, ki je v začetku<br />
dvajsetega stoletja s pomočjo dr Rudolfa Steinerja<br />
začela uvajati novo medicinsko smer, danes znano pod<br />
imenom antropozofska medicina, ki jo prakticira več<br />
kot 5000 zdravnikov, predvsem v zahodni Evropi.<br />
'… Nekega dne mi je Rudolf Steiner rekel, da si<br />
antimihaelovski demoni brezobzirno prizadevajo, da<br />
bi preprečili in uničili Mihaelovo delo. Svoje namene<br />
prikrivajo in le ljudje lahko odkrijejo njihove skrivnosti.<br />
Le oni si lahko pridobijo znanje o skrivnostih demonov.<br />
Bogovi čakajo na te skrivnosti, ki jim jih lahko prinesejo<br />
le ljudje. Oni pa so tisti, ki bodo ljudem te skrivnosti<br />
razkrili (dekodirali). Skozi takšno žrtvovanje bogovom<br />
se lahko ljudje demonov otresejo, podobno kot lahko<br />
kraj, ki ga je osvojila tema, spet razsvetli duhovna<br />
svetloba…<br />
…Moje vprašanje, polno skrbi in pričakovanja, je bilo:<br />
'Kaj bo, če se to ne bo zgodilo?'<br />
Odgovor se je glasil: 'Potem bo gospodarila karma…'<br />
Kako naj bi razumeli te modre besede? Kaj sploh<br />
razumemo kot delo arhangela Mihaela? Kako nas on<br />
navdihuje? Da bi ta citat laže razumeli tudi tisti, ki o<br />
njem prvič slišijo, je potrebno dodatno razložiti, kaj<br />
'Mihaelova misija' v antropozofiji pomeni.<br />
Kdo je kot bog<br />
Znana je imaginacija arhangela Mihaela v boju z<br />
zmajem, ki so jo upodobili mnogi umetniki. Z neba je<br />
sklatil zmaja in s svojim ostrim mečem ga sedaj drži<br />
pod nogami. Pogosto ga prikazujejo, kako stoji bos na<br />
ostrih zmajevih luskinah. Zanimivo je, da 'Mihael' v<br />
prevodu pomeni 'Kdo je kot bog?'; to angelsko bitje pa<br />
imenujejo tudi 'Božje obličje', s čimer se želi povedati,<br />
da Bog danes prevzema Mihaelovo podobo, da bi tako<br />
navdihnil ljudi za nadaljnje evolucijske procese. Na<br />
vseh upodobitvah Mihaela je mogoče opaziti, da gleda<br />
naravnost (proti Božjemu obličju); ne gleda v zmaja,<br />
čeprav leži ta ukročen ob njegovih nogah. Če gleda<br />
junak v zmaja, potem je to podoba Svetega Jurija, ki je<br />
Mihaelova zemeljska podoba. Meč pogosto simbolizira<br />
človeški jaz. Rezilo meča je dvorezno in je lahko v<br />
službi dobrega ali zla. Človek lahko rezilo lastnega<br />
mišljenja usmeri proti nebu in doseže jasne misli za<br />
lastno in obče dobro, lahko pa jo usmeri proti zemlji<br />
in izkoristi moč inteligence tako, da na zelo prefinjen<br />
način zadovoljuje svoje egoistične potrebe in želje, ki<br />
pogosto niso v dobro vseh, čeprav kratkoročno lahko<br />
izgleda, da so.<br />
S to svojo držo nas namreč Mihael navaja na budnost,<br />
uči nas osnove meditacije, to pa je koncentracija in<br />
osredotočenost na cilj. Kadar si v meditaciji postavimo<br />
nek cilj, izrek ali sliko (Božje obličje) in se odločimo<br />
biti nekaj časa z njo, bomo kmalu opazili, da so nam<br />
misli odtavale, in da z njimi nismo več pri zadani<br />
vsebini. Zmaj nam je ponudil eno od tisočih bleščečih<br />
se raznobarvnih lusk, s katerimi je pokrit, da bi nas<br />
premotila njena lepota. Tako naše misli pobegnejo k<br />
tekočim skrbem, sanjarjenju, spominom, načrtovanju<br />
pomembnih obveznosti, strahovom, kritiziranju in<br />
podobno.<br />
Kdaj nastopi trenutek, ko prekinemo z zadano vsebino<br />
(Božjega obličja) in si začnemo ogledovati zmaja? Kdaj<br />
skrenemo z jasne poti in, tako kot Rdeča Kapica, ki je<br />
bila zavedena, nabiramo cvetje? Če dobro razmislimo,<br />
bomo videli, da niti opazili nismo, kdaj smo skrenili<br />
z zastavljene poti in si na prigovarjanje 'volka' odšli<br />
ogledovat 'življenjsko livado, polno raznobarvnega,<br />
pomembnega in zanimivega cvetja'. In potem se<br />
moramo ponovno vrniti na 'stezo', na ponovno<br />
proučevanje zadane vsebine, na nov poskus budnosti.
p r a z n i k<br />
Stvar je v tem, da takrat, ko skrenemo na drugo temo,<br />
trenutka, ko smo skrenili s prave poti, ne zaznamo. Ne<br />
zaznamo ga zato, ker je v tem trenutku naša zavest<br />
zmanjšana, stemnila se je. Šele v trenutku zmanjšane<br />
zavesti smo lahko zavedeni, šele potem, ko je zavest<br />
nedorasla nalogi, skrenemo s prave, srednje poti.<br />
Iz te analize je mogoče hitro potegniti zaključek.<br />
Vztrajno moramo delati na večanju zavesti, na večanju<br />
budnosti. Vedno znova se moramo vračati pred Božje<br />
obličje, pa če smo ga še tolikokrat izgubili iz vida. Vedeti<br />
moramo, da je zmaj tukaj, in da je njegovo pravo mesto<br />
ob nogah. Njegovo zemeljsko moč je treba usmeriti k<br />
Božjemu obličju. Da bi nam to uspelo, Božjega obličja<br />
ne smemo preveč pogosto izgubiti iz vida, sicer nas<br />
bo zmaj ali demon odvedel tja, kamor hoče. Če ga ne<br />
usmerjamo mi in njegove moči ne izkoristimo za dobro,<br />
nas bo odvedel in zavedel v kratkoročne dobitke in<br />
užitke z dolgoročnimi posledicami 'drsenja v prepad'.<br />
Meditacija<br />
Zgoraj naveden citat lahko, če dobro premislimo,<br />
postane osnova za naslednjo meditacijo:<br />
Začnemo jo kot običajno - zagotovimo običajno mero<br />
miru, stran od vsakdanjih problemov, tako da dobimo<br />
občutek, da je postala naša duša vidna od zunaj, da jo<br />
lahko opazuje naš angel varuh ali Mihael. Potem, ko<br />
dosežemo potrebno bistrost, si predstavljamo, da je<br />
naša duša oltar ali sveti gral, torej posoda ali prostor,<br />
v katerega gleda božanski svet. Kajti ta svet pogleda v<br />
naše duše šele takrat, ko ga povabimo; šele takrat, ko<br />
ima legalno dovoljenje, da nam pomaga. Šele takrat,<br />
ko ga poprosimo.<br />
V preteklosti, v zibelki človeštva, so bogovi pravilno<br />
vodili človeštvo, tako kot starši pravilno vodijo in<br />
vzgajajo otroka. Sedaj pa je človeštvo doseglo zrelost<br />
in dobri bogovi (hiearhija angelov) se ne vtikajo, če jih<br />
ne prosimo, če z molitvijo in meditacijo ne pripravimo<br />
prostor za njihovo delovanje. Tako kot otrok, ki je<br />
odrasel in postal odgovorno bitje in živi v drugi hiši in<br />
mestu in ki svojim staršem dopusti, da so seznanjeni<br />
z njegovim življenjem le toliko, kolikor to sam želi.<br />
Starši radi pomagajo, ko se jim dopusti, da se 'vmešajo'<br />
v življenje njihovih otrok.<br />
Čeprav je slika precej enostavna, nam vseeno lahko<br />
pomaga do predstave. Torej, mi sedaj - kot zrela,<br />
zavedajoča se in budna bitja - položimo svoje lastne<br />
probleme in probleme naše bližnje ali daljne skupnosti<br />
v prosojno posodo svoje duše. To je problem, ki ga<br />
sami ne moremo pravilno razrešiti, za katerega pa<br />
lahko predvidimo, kako se bo, če ne bo kakšne višje<br />
intervencije, odvijal. Kadar gre za neko zlo, lahko<br />
pogosto to predvidimo, lahko predvidimo zle namene,<br />
ki se v naši družbi žele uresničiti. To moramo opisati,<br />
tako kot bi to opisal 'najboljši novinar' ali 'najbolj<br />
trezen znanstvenik'. Tako opišemo niz detajlov, ki so<br />
v direktni ali indirektni povezavi s tem problemom. Z<br />
vseh strani si ga ogledujemo. Celo lastno željo po tem,<br />
da bi bil izid takšen ali drugačen, postavimo zraven<br />
kot eno od možnih rešitev ('ne moja, ampak tvoja volja<br />
Gospod, naj se zgodi'). Potem ko smo neko težavo<br />
dovolj dobro opisali na znanstven način, kakor se opiše<br />
neko bolezen, če ji želimo najti zdravilo (tu ne gre za<br />
stalno ponavljanje naših težav, skozi katere se še bolj<br />
potrjuje določeno stanje duše in še naprej povzročajo isti<br />
problemi), pa v hvaležnosti to meditacijo zaključimo,<br />
kot običajno usmerjeni v božjo podobo. Dobimo vtis,<br />
da angelski orel gleda od zgoraj, kaj spodaj žaba v<br />
svoji horizontalni perspektivi doživlja in opisuje. Ta<br />
angelski pogled od zgoraj meče duhovno svetlobo na<br />
tisto spodaj, kjer je še vedno dovolj teme in 'mračnih<br />
demonskih skrivnosti'. Tako smo 'zatožili skrivnosti'<br />
bogu, prikazali smo mu grehe. Skrivnost lahko obstaja<br />
le v temi; čim jo prinesemo na svetlobo, jo osvetlimo,<br />
začne zgubljati svojo moč. Tudi če zločinec na videz ni<br />
takoj kaznovan, je onemogočen v svojem zločinskem<br />
delovanju, kajti narava zločina in zločinskega dejanja<br />
je, da se načrtuje v temi, daleč od oči javnosti, daleč od<br />
božanske sončne svetlobe.<br />
Znano je, da se je treba za to, da bi se otresli starih<br />
patoloških navezanosti, s problemom soočiti, ga<br />
prepoznati, osvetliti. Šele potem, ko smo nekaj spoznali,<br />
ko smo to potegnili iz teme podzavesti, lahko naredimo<br />
naslednji korak. Lahko izboljšamo in zacelimo, če vemo,<br />
se naučimo ali se spomnimo, kaj je zdravo.<br />
Če želimo biti soustvarjalci božanskih bitij, če želimo<br />
zares zasesti tisto mesto, ki nam ga je bog predvidel,<br />
ko nas je ustvaril po svoji podobi - to je, da smo<br />
ustvarjalna, svobodna bitja, polna ljubezni - moramo z<br />
disciplinirano vajo izpopolnjevati talente, ki nam jih je<br />
Bog dal v uporabo. Vztrajno in v vseh detajlih moramo<br />
vaditi ostrino svoje misli. Če bi želeli nekoč ustvariti<br />
list, ga moramo proučiti v vseh njegovih detajlih.<br />
Kako se odpreti milosti in blagoslovu?<br />
Ni dovolj samo biti dober. Mi vsi bi želeli, da bi nam<br />
bilo lepo, a to, kar vsak dan doživljamo, je daleč od tega.<br />
Ni dovolj reči, naj bo dobro, molil in meditiral bom za<br />
dobro. Potrebno je prevzeti odgovornost za nekatere<br />
predpriprave, da bi se dobro moglo inkarnirati, se<br />
vliti v posodo ljudske duše in tam učinkovito bivati.<br />
Dobro se zliva na področje zavesti. Pogoj za zavestno<br />
10
p r a z n i k<br />
dobro je modrost. Pogoj za modrost je razumevanje lete<br />
in natančno opazovanje vsega ustvarjenega, narave<br />
vesolja ter človeških odnosov, kjer se jasno manifestira<br />
aktivna božanska modrost in ljubezen. Natančno,<br />
disciplinirano opazovanje ustvarjene materije, v kateri<br />
se v zadnji pojavni obliki manifestira božji duh.<br />
Pripravljati moramo posodo naše duše, očistiti naš<br />
telesno-duševni hram. V tako pripravljeno posodo,<br />
ki se odpira proti nebu, proti višjemu jazu, v tem<br />
potrpežljivem stanju pričakovanja brez priganjanja<br />
se bo lahko spustila milost. Spustil se bo blagoslov,<br />
tako kot se hostija spušča v 'kletko' pri postopku<br />
transsubstanciacije (pretvorbe kruha-hostije v telo<br />
Kristusa – nosilca božanskega).<br />
Nekoč me je moj devetleten sin vprašal: 'Mama, kako<br />
je mogoče, da je imel Kristus dva očeta, Jožeta in boga<br />
očeta?' Resnično, kako je to mogoče, imeti dva očeta?'<br />
Odgovorila sem mu v prispodobi: 'Čigavo je to mleko<br />
v kozarcu? Je to mleko od krave ali kozarca? Če je<br />
kravje, kje bi bilo sedaj, če ne bi bilo kozarca?' Ta slika<br />
je popolnoma zadovoljila radovednost mojega sina.<br />
Prav tako kot velja za Jezusa Kristusa, velja tudi za nas.<br />
Vsi imamo očeta, ki z ljubeznijo daje genetsko posodo<br />
telesa, naše pravo poreklo pa je duhovno. A to duhovno<br />
se ne bi moglo manifestirati, si pridobiti potrebnih<br />
izkušenj, če ne bi bilo te telesne 'kletke'. Vsa duhovna<br />
substanca pa ni v telesni 'kletki'. Del našega 'višjega<br />
jaza' je še vedno v objemu našega 'angela varuha', ki ga<br />
čuva, dokler mi telesno posodo ne pripravimo tako, da<br />
zmore nositi to dragoceno breme.<br />
Moje lastne izkušnje s to meditacijo mi kažejo, da se<br />
problemi, ki me obremenjujejo, 'demonske skrivnosti',<br />
ki jih na ta način pokažem bogu, položim mu jih<br />
pred noge, razrešijo neodvisno od mojih sposobnosti<br />
in mojega vedenja. Zgodi se na primer, da dobim v<br />
roke knjigo, v kateri najdem odgovor na uganko ali<br />
zdravilo za nekega mojega pacienta ali srečam neko<br />
osebo, ki mi pove ravno tisto, kar potrebujem, da bi<br />
lahko delovala. Stvari se razrešijo same po sebi, brez<br />
mojega sodelovanja in ni se mi treba več ukvarjati s tem<br />
problemom. Na kratko, s prakticiranjem te meditacije<br />
sem lahko doživela, da se je milost spravila v gibanje<br />
z ljubeznijo, da se je milost spustila tja, kjer bi drugače<br />
morala delovati karma z vsemi svojimi posledicami.<br />
bolečino – v tem primeru kamenjanje. S prisotnostjo<br />
makrokozmičnega, vedno budnega višjega jaza,<br />
inkarniranega v Kristusu, pa je možno, da tam, kjer bi<br />
morala nastopiti kazen, pride do milosti, ozdravitve.<br />
Ta trenutek je tako pretresel Kristusove učence, da so<br />
se brez besed razšli. Namesto zaslužene kazni, namesto<br />
zakona (karme, usode), je nastopilo odpuščanje<br />
– ozdravitev. Da bi pridobljeno zdravje zadržali, je<br />
potrebno samo - ne več grešiti.<br />
Nekje drugje pa Kristus reče, da ni prišel spremeniti<br />
nobene točke Starega zakonika. Tu pa nastopi tista<br />
čudovita možnost, ki jo je bog ljudem podaril, svoboda<br />
izbire. Svobodno lahko izberemo: da živimo pod<br />
vplivom karme, pod vplivom Stare zaveze – 'oko za oko,<br />
zob za zob' ali pa da v svojo dušo počasi integriramo<br />
sile Nove zaveze in na določenih mestih dopustimo,<br />
da se nam približa vpliv milosti, odpuščanja, ljubezni,<br />
ki edina lahko zaceli zaslužene udarce usode. Ljudje<br />
verjamejo, da je bila opisana grešnica Marija Magdalena<br />
tista, ki je prva videla 'Kristusa, ki je od mrtvih vstal'.<br />
Če svoj pogled usmerimo proti božjemu obličju in ga<br />
tam dovolj dolgo zadržimo, je nagrada ne le ozdravitev<br />
obstoječih karmičnih posledic, ampak tudi pogled<br />
na višjo obliko božjega lika, ki je od mtrvih vstal, kar<br />
nam omogoča učinkovit zavesten izbor evolucijskega<br />
dobrega.<br />
Upam, da bo to proučevanje vzpodbudilo nekatere<br />
bralce k raziskovanju v tem smislu in da bodo prišli<br />
do lastnih izkušenj. Če bodo prišli do spoznanj, ki bi<br />
jih želeli podeliti z avtorjem tega teksta ali drugimi<br />
prijatelji, naj to storijo.<br />
prevedla Marina Nuvak<br />
Svoboda izbire obstaja<br />
Tisti trenutek spuščanja milosti, trenutek, ko Stara<br />
zaveza preide v Novo, je opisan v sliki grešnice, ki so<br />
jo pripeljali pred Kristusa, da bi jo kamenjali. Karmično<br />
si je ta žena s svojim grehom zaslužila posledico,
12<br />
F <br />
<br />
Kriza dvajsetega<br />
stoletja 6. del<br />
Delno iz dr. Walter Buehler<br />
Antropozofija kot potreba našega časa<br />
Tipična kroglasta oblika pa ni slučaj. Kaže na sfero<br />
nad Zemljo; lastna je vsem kozmičnim telesom: lunam,<br />
planetom in soncem v področju zvezd stalnic. Široko<br />
napeta nasprotja učinkovanja sil okolja in centralnih<br />
sil najdejo ustrezen izraz v barviti lupini in v temnem<br />
semenu in so v zrelem plodu kot idealna harmonična<br />
izravnava, neke vrste zveza miru med silami neba in<br />
silami Zemlje. Z vsakim plodom držimo v rokah na eni<br />
strani preobraženo, s svetlobo presvetljeno in ogreto<br />
miniaturno Zemljo, na drugi strani pa zgoščeno, strjeno<br />
in v snovi Zemlje vtisnjeno tkanje sfer Sonca in zvezd.<br />
Plod sam stremi zaradi svoje teže, seme zaradi svoje<br />
narave, k tlom. V tem stremljenju nazaj k Zemlji se<br />
zaokroži krogotok življenja, ki kljub zimskemu miru<br />
nenehno teče naprej in je sam odslikava nebesnih<br />
teles, ki Zemljo obdajajo. Temeljni ritem, s trikratnim<br />
raztezanjem in krčenjem lista, ki ga je odkril Goethe, igra<br />
pri tem pralastno vlogo posredovanja med vladajočimi<br />
polarnostmi.<br />
Cvetoča rastlina, ki se preobrazi v najbolj fin cvetni<br />
prah in vonj, je v nevarnosti, da se v atmosferi izgubi.<br />
Šele z oploditvijo sebe najde spet pot nazaj na Zemljo.<br />
Na nožnico položeno zrno cvetnega prahu pokaže<br />
prvič spet centripetalno tendenco s kaljenjem cevčice<br />
cvetnega prahu, ki bistvene sestavne dele celičnega<br />
jedra šele vodi navzdol v plodnico in k resnični<br />
stopitvi celic in oploditvi.<br />
Centrifugalna, bolj evolucijsko usmerjena faza rasti<br />
v polni meri razvite poletne rastline, se spreobrne v<br />
involucijsko poudarjeno fazo tvorbe plodu in semena,<br />
ki je povezana z zgoščevanjem in zbiranjem. Na<br />
dozorevajočem plodu lahko posebej jasno odčitamo<br />
součinkovanje zemeljskih in kozmičnih sil rastlinskega<br />
bitja. Snovi zemlje opremijo plod z maso, gostoto in težo.<br />
Pod bremenom jabolk grozi nevarnost, da se polomijo<br />
veje drevesa! Prvotno brezbarvnim delcem prahu brez<br />
okusa pa dajejo sfere zvezd kvaliteto in barvitost, vonj,<br />
okus in obstojnost. Medtem ko doživi anorganska<br />
substanca, kot smo že videli, svoj višek v ostrih, kotnih<br />
oblikah kristala z ravnimi površinami, doživi rastlina,<br />
če gledamo malino, grozd, pomarančo ali melono,<br />
svoj življenjski cilj v vsestranskih okroglinah plodu.<br />
Pri koncu tega opazovanja poglejmo na kratko človeški<br />
organizem. Tudi materinski plod telesa se razvije iz<br />
dozorevajočega embrija v polarnosti okolja in sil sredine.<br />
Podobno kot kal ali rastlina, ki se od začetka orientira<br />
v dve različni smeri, k sredini Zemlje s korenino in k<br />
presvetljenemu okolju s svojimi kličnimi listi, se tudi<br />
oplojena celica jajčeca oblikuje v dve smeri.<br />
Embrio kot centralna tvorba obdaja periferna<br />
organizacija; oba nastaneta iz istega celičnega materiala.<br />
Slednje je iz nežnih, votlo kroglo oblikujočih jajčnih<br />
kožic s placento, ki se je prvotno s svojimi resami na<br />
vseh straneh ugnezdila v sluznico maternice. Jajčne<br />
kožice in nastajajoča plodna voda sferično obdajajo ves<br />
embrio. Najpomembnejše, pozneje v notranjost vzete<br />
organske funkcije kot prehrana, dihanje in izločanje,<br />
se dogajajo v placenti, pretežno zunaj, v okolju. Gre za<br />
pretežno še kozmično orientirano skupno organizacijo;<br />
jajčne kožice naj bi razumeli kot odtis eterskih sfer,<br />
ki dozorevajočega prebivalca Zemlje še čuvajo in<br />
ga s pomočjo plodne vode odtegujejo zemeljski sili<br />
težnosti – saj embrio izgubi na teži toliko, kolikor<br />
plodne vode odrine. Ker se plodna voda z najmanj<br />
trikratno izmenjavo na dan stalno cirkulatorično giba,<br />
predstavlja obenem posrednika za iz vseh strani iz<br />
kozmosa delujoče eterske sile, ki sooblikujejo breztežno<br />
lebdeči embrio. Zato so motnje pri plodni vodi<br />
pogosto povezane z deformacijami. Danes običajno<br />
pojmovanje, da se človek in žival oblikujeta samo iz<br />
oplojenega celičnega materiala in s snovmi, ki pritekajo<br />
po popkovini, ne ustrezajo resničnosti. To pojmovanje<br />
je tako nepopolno kot mnenje človeka, ki ne prepozna
13<br />
funkcije antene in išče vir zvokov svojega radijskega<br />
aparata v elektriki, ker z izključitvijo kabla iz vtičnice<br />
glasba utihne. Če lahko v področju fizikalno tehničnega<br />
majhna jeklena palica iz ritmike valov oddajnika kot<br />
antena posreduje polnost celega simfoničnega orkestra<br />
z vsemi glasbenimi finesami, koliko več je vsaka rastlina<br />
kot neke vrste antena in na vsak embrio kot antenski<br />
sistem za sfere kozmičnega okolja!<br />
Od pračasov pripisujejo organe za reprodukcijo Luni.<br />
Primerjava časa, ki ga potrebuje Luna za eno pot okoli<br />
Zemlje s ciklom menstruacije pri ženskah in menjava<br />
faz Lune s 14 dnevnim izgrajevanjem sluznic uterusa,<br />
dozorevanjem jajčeca, razgradnje sluznice in njenim<br />
izločanjem, ni samo analogija. Moderna statistika na<br />
tem področju kljub mnogim raziskavam ni prišla do<br />
jasnih rezultatov. Pri plemenih, ki so od civilizacije<br />
nedotaknjena, se je pokazalo, da so imele vse ženske<br />
menstruacijo naenkrat; bila je vedno paralelno z<br />
menjavo luninih faz. Ta odvisnost je pri mnogih niže<br />
razvitih živalih povsem jasna in je privedla v tem<br />
stoletju v zoologiji do resničnega lunarno biološkega<br />
raziskovanja. Medtem so odkrili okrog 200 vrst živali,<br />
ki so 'občutljive na Luno', katerih vedenje v povezavi z<br />
razmnoževanjem je na različne načine strogo vezano na<br />
ritme Lune.<br />
Izhodišče teh raziskovanj je bil Palolo deževnik, sorodnik<br />
nam znanega deževnika, ki živi v koralnih grebenih<br />
južnih morij in se zaradi oplojevanja pojavlja na površini<br />
morja v milijonih primerkov pri jutranjem svitu samo<br />
ob dnevih zadnjega krajca prve spomladanske polne<br />
Lune. Drug primer je morski jež Zentrechinus setosus,<br />
za katerega je bilo že starim Rimljanom znano, da je res<br />
okusen samo v času polne Lune. Najnovejše raziskave<br />
potrjujejo, da dozorevanje jajčec v spermi te živalske<br />
vrste poteka paralelno z debeljenjem Lune in doseže<br />
svoj višek pri polni Luni.<br />
Profesor Caspers, nekdanji vodja hidro-biološkega<br />
oddelka zoološkega državnega instituta v Hamburgu,<br />
je odkril v plitvinah severnega morja insekt s krili<br />
(Clunio marinus), ki je podoben našim komarjem. Kot<br />
ličinka živi pod vodo, zabubi se pod vodo in se iz bube<br />
preobrazi v času oseke ob popoldnevih polne lune ali<br />
mlaja, potem pa roji. Dejstvo pa je, da točnost dogajanja<br />
v povezavi z Luno pri vseh živalih, ki so občutljive na<br />
Luno, ostaja še vedno popolnoma skrivnostna. Kaj naj<br />
bi imela opraviti z razmnoževanjem hladna, kot Luna<br />
strjena žlindra, ki brez tančice zraka in vode ne more<br />
nuditi niti najmanjših možnosti življenja? Astronomsko<br />
in astrofizikalno gledano ne najdemo niti poskusa<br />
teoretične razlage številnih, znanih fenomenov.<br />
Moderna duhovna znanost je že v prvih dveh<br />
desetletjih dvajsetega stoletja v mnogih publikacijah -<br />
ne glede na tradicijo in ne glede na Lunarno biologijo,<br />
ki je medtem nastala – opozarjala na zvezo med Luno<br />
in silami reprodukcije ( delitvijo celic, dedovanjem,<br />
razmerami v zvezi z razmnoževanjem) vseh zemeljskih<br />
organizmov. Te pojave pripisuje predvsem z našim<br />
zemeljskim trabantom povezano etersko sfero, v katero<br />
je umeščena Zemlja. Ta sfera doživlja s prehodom pred<br />
zvezdnimi slikami zodiaka v soigri kroženja Lune s<br />
Soncem ritmične spremembe delovanja svojih moči. Pri<br />
tem ima med drugim menjava debeljenja in tanjšanja<br />
Lune pradavno zvezo z diferenciacijo in polarnostjo<br />
moškega in ženskega organizma.<br />
Medtem ko v rastlini kozmične sile nenehno pritekajo<br />
in odtekajo in je njeno nastajanje in preminevanje<br />
še mnogo bolj neposredno kot pri živali vezano na<br />
letne čase, ima odrasel človek relativno dokončano<br />
organizacijo eterskih sil. To je dobil, da bi se lahko<br />
razvijal, že v telesu svoje matere. Iz nje lahko dobi sile,<br />
ki pritekajo k rastlini iz okolja. V človeškem organizmu<br />
so se te od zunaj pritekajoče sile ponotranjile. Izvedle<br />
so metamorfozo svoje smeri in delujejo iz človeških<br />
organov kot pljuč ali jeter. Tako kot se v zrelem jabolku,<br />
ki se ločuje od materinskega organizma, zgosti bitje<br />
vse jablane, tako se pojavijo v organih živali in človeka<br />
področja zgoščenih planetarno eterskih sfer. Njihove<br />
življenjske funkcije lahko globlje razumemo samo<br />
toliko, kolikor se naučimo človeka samega zajeti na<br />
nov način kot mikrokozmos, saj njihovega porekla<br />
v anorganskem zemeljskem svetu ni mogoče najti.<br />
Tako se je tudi delovanje Lune v človeku, kot bitju, ki<br />
si je v toku evolucije pridobilo največjo samostojnost,<br />
najmočneje ponotranjilo, individualiziralo, izdvojila<br />
iz prejšnje odvisnosti. Odvisnost se v svojih zadnjih<br />
ostankih lahko dokaže le še statistično.<br />
Nobelov nagrajenec in švedski fizik Arrhenius, je na<br />
začetku 20. stoletja na več kot 24000 rojstvih dokazal,<br />
da je 27-dnevni siderični ritem Lune pred Zodiakom<br />
povezan s 14-dnevno dvojno periodo pogostosti rojstev.<br />
Avtor tega dela je lahko v svoji dizertaciji (o učinkovanju<br />
Lune v nataliteti, Freiburg i. Br.1940) potrdil v naknadni<br />
raziskavi to odvisnost. Spodbujen s tezami duhovne<br />
znanosti je lahko na 34000 rojstvih mesta Freiburg od<br />
leta 1925 do leta 1938 prvič dokazal tudi povezanost<br />
pogostosti rojstev s sinodičnim ritmom Lune (menjava<br />
Luninih men). Znan povprečen presežek in znanstveno<br />
nepojasnjen presežek rojstev dečkov, ki znaša 6%, je<br />
abstrakcija. V času debeljenja Lune se namreč poveča<br />
na 12%, in se tik pred mlajem zmanjša na skoraj nič.<br />
Pri debeljenju Lune – z maksimumom 3 dni pred
14<br />
f i l o z o f i j a<br />
polno Luno- se rojeva več dečkov, pri tanjšanju Lune<br />
se rojeva več deklic. Dr. med. H Haeckert je v svoji<br />
knjigi 'Lunarni ritmi človeškega organizma' (Leipzig<br />
1961, Verlagsgesellscha, Geest & Kordig K.-G.) zbral<br />
in kritično osvetlil vsa s tem povezana dela svetovne<br />
literature.<br />
Iz izročila stare modrosti vemo za posebno povezavo<br />
med notranjimi organi človeka in planeti, tako na<br />
primer srca in Sonca, jeter in Jupitra, vranice in Saturna.<br />
Razumljivo je, da smatra nauk o človeku, kot ga učita<br />
moderna znanost in medicina to za temačno vraževerje<br />
in absurd. Zato tu tudi poudarjam, da z antropozofijo<br />
razširjen nauk o človeku takih tradicij ne povzema brez<br />
kritike in jih tudi ne želi 'pogrevati'. Šele konkretne<br />
raziskave eterskega telesa kot organizacije energij,<br />
ki jih najdemo v rastlini, živali in človeku, pripelje<br />
ob duhovno-znanstvenem zasledovanju njihovega<br />
porekla, do odkritja zvez, ki so bile prej delno že znane.<br />
Njihovo znanstveno zasledovanje na času primeren<br />
način zahteva antropologijo in kozmobiologijo, ki jo je<br />
potrebno kozmološko na novo utemeljiti.<br />
Poglejmo si to na primeru srca, kot notranjem<br />
sončnem organu. Na srce ne moremo gledati ločeno<br />
od perifernega krvotoka, ki vse relativno omejene<br />
organe in organske sisteme med seboj povezuje in<br />
jih spravlja v odnos do srca kot njihovega centra. S<br />
tem ima nadrejeno funkcijo, podobno kot Sonce v<br />
primerjavi s planeti. Kar pa omogoča, da vsi organi<br />
med seboj funkcionalno korespondirajo, je krogotok<br />
tekočin krvi. Omenili smo že poseben odnos tekočega<br />
elementa do eteričnega. Srce kot središče te skozi in<br />
skozi 'dinamizirane' organizacije tekočin zato ni samo<br />
organ, ki organe oskrbuje s snovmi, temveč resničen<br />
center življenja v eterskem telesu. Sistem krvnih žil, ki<br />
se na vse strani tisočkratno razveja, prinaša morfološko<br />
do izraza ta odnos do eteričnega v svojih rastlinskih<br />
strukturnih elementih in v svojih tokovih tekočin, ki<br />
jih ni mogoče spregledati.<br />
V nasprotju s področjem fizičnega, kjer npr. krogla<br />
biljarda zadane drugo na eni točki in svojo moč<br />
prenese, je 'področje delovanja' eteričnega površina.<br />
Zato je rastlina v svojem sistemu listov eno samo bitje<br />
površin, ki se kot take, prežete z odprtim tokom sokov,<br />
odpirajo za sferične sile okolja in se mu razdajajo.<br />
Namesto listov imamo v živalskem in človeškem<br />
organizmu ogromno, 6000 qm veliko notranjo površino<br />
kapilarne mreže. Periferija kapilar se mora podobno<br />
kot mreže jajčeca pri embriu smatrati za notranji odtis,<br />
za mikrokozmično odslikavo sončne eterske sfere<br />
makrokozmosa.<br />
Z razvejanim sistemom krvnih žil, s svojo kapilarno<br />
mrežo, ki doseže vsako celico, se organi notranje odpro<br />
ne samo za dovajanje in izločanje fizičnih snovi, temveč<br />
tudi za učinkovanje in tkanje eterskega telesa. Organi<br />
so v tem pogledu podobni sferi, ki jo z vseh strani<br />
prežema fotosfera in njena struktura sončne svetlobe.<br />
Kot se Sonce, gledano kot celota, ne konča na meji<br />
fizično vidne Sončne krogle, temveč objema s svojo<br />
svetlobo in sfero življenja ves planetarni sistem, raste<br />
v krvotoku srce kot 'organ Sonca' preko svojih meja in<br />
prežema s svojim kapilarnim področjem ves organizem,<br />
ga prehranjuje, ga ogreva, mu omogoča, da diha in ga<br />
oživlja. Pri tem se členijo različna področja organov z<br />
njihovimi posebnimi sistemi krogotokov in njihovimi<br />
individualno diferenciranimi kapilarnimi mrežami iz<br />
splošnega eteričnega tkanja, podobno kot v kozmosu<br />
posamezen planet s svojim kroženjem členi prostor<br />
sončne svetlobe in prostor sončnega etra in ga omejuje v<br />
posebne eterske sfere. Vsak organ v človeku je podoben<br />
notranjemu plodu, ki je bil zgoščen in zaobljen iz njemu<br />
pripadajočega kozmičnega področja sfer z 'metamorfozo'<br />
svojih sil oblikovanja, podobno kot velja to za rastlinsko<br />
tvorbo plodu. Posebno mesto srca pa se kaže v tem, da<br />
srce kot relativno omejen organ ni samo plod, temveč<br />
obenem s krvnimi žilami raste v periferijo in v vedno<br />
bolj finih kapilarah v vsem organizmu 'zacveti' ter s tem<br />
organizem nenehno prežema in oživlja.<br />
Pri tem bo z duhovno znanostjo razširjena fiziologija v<br />
bližnji bodočnosti ugotovila, da krvi prav v kapilarah,<br />
kot pravem odsevu eterske sfere, ne potiska naprej<br />
fizični pritisk, pač pa gre – podobno finemu pretakanju<br />
sokov v rastlini – za primarno, iz resničnosti eterskega<br />
telesa izhajajoče delovanje.<br />
Pri tej kozmološki skici se ne moremo dotakniti tiste<br />
strani srca, ki je povezana s silami duševnosti, torej srce<br />
kot organ volje do življenja ali kot organ zaznavanja. Ne<br />
moremo obravnavati planetarnih zvez drugih organov.<br />
Kratko izvajanje o eterskih silah, povezanih s Soncem in<br />
Luno in ustrezne slike v fiziologiji človeškega organizma<br />
pa so morda le lahko posredovale vtis, v kateri smeri se<br />
morata v bodoče znanost in nauk o človeku razvijati, da<br />
bi se približala resničnim izvirom življenja.<br />
(se nadaljuje)<br />
prevedla Meta Vrhunc
f i l o z o f i j a<br />
Biološko-dinamično<br />
kmetovanje je kulturna<br />
naloga človeka 3. del<br />
dipl. ing. Hartmut Heilmann<br />
predavanje, Vrzdenec, 6. 2. 1999<br />
Kompost je svoje ime dobil iz besede komponente.<br />
Komponente so različne stvari, različne substance, ki<br />
jih v kompost dajemo. K tem komponentam lahko<br />
štejemo npr. kameno moko, gnoj iz hleva, mogoče<br />
slama, listje.<br />
Razvijati moramo svojo fantazijo, da na vsakem mestu<br />
na svetu zbiramo prave stvari. To je podobno kot pri<br />
komponistu, ki sestavlja stvari, ki jih poprej ni bilo.<br />
Tako kot komponist ustvarja nekaj popolnoma novega<br />
za ta svet, na podoben način naredi to tudi kmet (naši<br />
fantaziji niso postavljene nobene meje). Tako kot<br />
lahko v puščavi naredimo majhne oaze, v katerih<br />
ne naredimo nič drugega kot da tisto, kar tam že je,<br />
postavimo v nek nov red tako, da so oaze sposobne<br />
življenja. Tudi na drugih mestih, ki imajo svoje težave,<br />
lahko naredimo nekaj blagodejnega. Za to imamo<br />
pomembno sliko. To je slika o Noetu. Noe je vzel v<br />
svojo barko vse živo. Ta barka je bila prostor njegove<br />
zavesti. Prostor njegove zavesti je lahko prepuščen<br />
tudi povodnji, vesoljnemu potopu, vsemu tistemu,<br />
kar je pravzaprav nevarnost za življenje, za vse, kar<br />
je živega. Toda kar je Noe sprejel v svojo zavest, ima<br />
bodočnost. Tako da lahko rečemo: področje zavesti<br />
je kot neke vrste hiša, ki je v stanju prestati vse<br />
težave, ki nam jih življenje prinaša. Tu zunaj vidite<br />
rastlinjak. Lahko bi torej rekli: človek domesticira<br />
– udomačuje – svet. V ta svoj dom sprejme živali in<br />
jih spremeni, ko jih udomači v domače živali. Krmi<br />
jih bolje, kot bi jih lahko prehranjevala narava. Zato<br />
pa potrebuje in sadi rastline za krmo. Proizvaja<br />
več gnoja, kot bi ga proizvajala narava in na ta<br />
način ustvarja prostor za mnogo več življenja, kot<br />
bi ga sicer bilo. Zraste mnogo več, kot bi zraslo v<br />
nekultivirani naravi. V Sloveniji bi brez poseganja<br />
človeka rastel samo gozd.<br />
Sedaj pa izračunajmo, koliko živali živi tu v naravi<br />
na 100 ha površine? Nekaj srn, nekaj miši, zajcev,<br />
nekaj ton deževnikov. Največ živali pa potrebuje<br />
mnogo večje površine. Ptice, medvedi, divje svinje.<br />
Malo velikih živali imamo.<br />
Če si pogledamo dobro kmetijo, ima ta na enem ha<br />
več kg živali, kot jih ima 100 ha v naravi. Človek<br />
nima nobenih težav, da z enim ha preživlja eno<br />
kravo in celo vrsto majhnih živali in na ta način se<br />
produktivnost zelo poviša. Naš hlev postane organ<br />
za živinorejo, kompost postane organ za negovanje<br />
gnoja in kroženje substanc in njiva postane organ<br />
za produkcijo rastlin.
S <br />
S <br />
Na ta način naredi človek več, kot naredi narava<br />
sama. Naravo tako rekoč razvijamo naprej. Toda,<br />
če to delamo pravilno, nikoli ne naredimo nekaj,<br />
kar bi bilo v nasprotju z naravo, s čimer bi dvomili<br />
v pravilnost tega, kar narava sama dela in zmore.<br />
Če namreč stvar delamo prav, potem stojimo kot<br />
cel človek pred celotno naravo. Vzamemo žito,<br />
morda vzamemo gnoj in poiščemo nove poti,<br />
nove možnosti, toda naravo pustimo neokrnjeno,<br />
spoštujemo njeno celovitost. Moderni greh človeka<br />
je atomizem, ki je problem njegove zavesti. Ljudje<br />
mislijo, da je. pri gnoju bistvena npr. posamezna<br />
snov, ki je v njem, da je bistvo rastline in živali<br />
posamezni gen. Človek te stvari iz zveze življenja v<br />
nekem organizmu izvzame in na tej posameznosti,<br />
vzeti iz celote, nekaj spremeni, potem pa skuša to<br />
spremenjeno enoto naravi vrniti. Nakar se čudi,<br />
da stvar ne funkcionira več. Ne funkcionira zato,<br />
ker človek posameznost samo za sebe nikoli ne<br />
more pravilno razumeti. Posameznost lahko vedno<br />
razumemo samo iz celote, v katero je vtkana.<br />
Rad bi vam povedal slab primer. V Ameriki so<br />
žlahtnili novo sorto koruze. Imenujejo jo BT koruza.<br />
Vzeli so kromosom od bacila thurigensis in ga<br />
vgradili v DNK lestvico koruze. Ta koruza deluje<br />
grozljivo na vse insekte v pokrajini. Vemo, da<br />
čebele zbirajo cvetni prah, zbirajo pa ga tudi drugi<br />
insekti. Sedaj so ugotovili, da se koristni insekt kot<br />
muha tančičarica, v faunistiki se imenuje krizofa, če<br />
poje cvetni prah te spremenjene koruze, spremeni.<br />
To pomeni, da deluje ta koruza kot sredstvo za<br />
zaščito rastlin v naravi, kot pesticid. Človek je torej<br />
posegel v red, ki vlada v naravi. Kdo je zdaj tisti, ki<br />
odloča, kaj je dobro in kaj je slabo? Greh je v tem,<br />
da smo nekaj iz reda izločili, da smo to pretvorili,<br />
ne le spremenili, pokvarili in da smo potem to kot<br />
pokvarjen kamenček v mozaiku vrnili v naravo.<br />
Mi smo mnenja, da naj bi človek žlahtnil. Človek<br />
vzame dele iz narave. Tudi pri biološko-dinamični<br />
metodi to delamo, toda delamo to iz duhovnega<br />
razumevanja. Moramo si to predstavljati. Rudolf<br />
Steiner predlaga, da vzamemo cvet rmana, ga<br />
posušimo in damo v jelenov mehur. Potem to<br />
negujemo kot nov organ tako, da damo to v zemljo<br />
in spomladi izkopljemo. Temu rečemo priprava<br />
preparata. Lahko rečemo, da je v tem gotovem<br />
preparatu nekaj od rmana, nekaj od jelena in ker<br />
smo vse skupaj zakopali v določenem letnem<br />
času, je v njem tudi nekaj tistih sil, ki pozimi v<br />
naravi vladajo. V njem je tudi nekaj od človeka,<br />
ki je to delal. Tak preparat torej vzamemo in ga<br />
damo v kompost. Kompost je nekaj, kar je človek<br />
na tem svetu na novo ustvaril. Če damo preparat<br />
16
v kompost, ga s tem obogatimo na podoben način,<br />
kot če damo v kruh začimbe. Začimbe prihajajo<br />
kakor kruh iz narave. Na podoben način imamo<br />
tudi pri preparatih opraviti z novim oblikovanjem<br />
narave. Toda pri nobenem od korakov, ki smo jih pri<br />
izdelovanju tega preparata naredili, nismo izpustili<br />
narave. Z nobenim korakom nismo naravnega reda<br />
uničili. Razumeti pojem organizma pomeni naučiti<br />
se razumeti celoto. Če gledamo na razkrajanje<br />
analitično, pripravljamo na ta način v svoji zavesti<br />
mogoče nekaj, kar bi obstoj organizma kot celote<br />
spravilo pod vprašaj, kar bi dvomilo v obstoj<br />
organizma kot celote. Tako lahko rečemo, da nas je<br />
božansko duhovni svet naučil delati kruh zato, da<br />
bomo našli svojo človeško nalogo. Ljudje začenjamo<br />
sedaj negovati nekaj v področju organskega sveta<br />
zato, da bodo še vedno dejavne – ustvarjalne<br />
naravne sile lahko učinkovale. Vsakega od ostalih<br />
petih preparatov bi lahko prikazal na ta način<br />
– tako kamilico, koprivo, regrat, hrastovo lubje in<br />
baldrijan. To zdaj ni pomembno. Pomembno se mi<br />
zdi, da v našem razumevanju organov ostanemo na<br />
področju živega, da sprejmemo meditativno vase to,<br />
kar v naravi je, da to preobrazimo in preobraženo<br />
vrnemo naravi. To je orodje, ki ga človek danes<br />
nudi nazaj božansko duhovnemu svetu zato, da se<br />
svet lahko razvija.<br />
da se sama regulira, da stvari postanejo normalne,<br />
take, ki imajo trajnost. Pojem avtoregulacije bi<br />
lahko primerjali s pojmom avtomobila. Zakaj? Tudi<br />
avtomobil se ne giblje sam. Neki jaz in ta jaz ima<br />
volan in prestavno ročico – mi vidimo, kako se avto<br />
giba, toda pri tem obstoja višja volja, ki ta avtomobil<br />
v resnici premika in tako je tudi pri avtoregulaciji.<br />
Če jo pravilno razumemo, se organizem določene<br />
lokacije lahko dobro razvije brez kakšnih posebnih<br />
posegov. Mi lahko to zelo mirno spremljamo.<br />
Zanesemo se na našo lastno dejavnost, kjer glede<br />
na tla in glede na naše živali resnično razvijemo<br />
samoregulacijo, stvari se same urejajo. To<br />
spoznavanje v odnosu do vsega živega, ta nova<br />
možnost, s katero človek participira v vsem, kar<br />
je živo, s katero participira v duhovnosti sveta in<br />
kljub temu se človek lahko sreča s samim seboj,<br />
lahko se sreča s svetom in to spoznavno, čustveno<br />
in z voljo. Nekega dne potem lahko rečemo: če<br />
hočem proizvajati, pridelovati žito ali se ukvarjati z<br />
živinorejo, potem lahko to dosežem v partnerstvu z<br />
naravo. Ne delam proti naravi, tudi narava ne dela<br />
proti meni, z naravo se lahko povežem in s skupno<br />
lastno voljo proizvajam tisto, kar svet potrebuje.<br />
V Nemčiji imamo izrek, ki karakterizira celo gibanje<br />
Demeter. Pravijo: Demeter, to je potrebna pot za<br />
človeka in zemljo. Dokazano je, da naši preparati<br />
delujejo in zelo zanimivo je, da je v Institutu za<br />
biološko-dinamične raziskave v Darmstadtu dr.<br />
Ulrich Johannes König ugotovil, da imajo preparati<br />
lastnost, da stvari normalizirajo. Analiziral je<br />
doktorske dizertacije tudi drugih ljudi in avtorji<br />
so vedno znova ugotavljali, da biološko-dinamični<br />
preparati povečujejo pridelane količine. V zadnjih<br />
dvajsetih letih pa vemo, da se na konvencionalen<br />
način dosegajo izjemno visoki pridelki in se lahko<br />
zgodi, da b-d način stvar pripelje na tisti nivo, ki<br />
je za naravo normalen in sprejemljiv. To pomeni:<br />
pridelki so lahko tudi nižji kot v konvencionalnem<br />
poljedelstvu, toda ob uporabi teh pripravkov se<br />
dviguje, povečuje zdravje v naravi, medtem ko<br />
moderno poljedelstvo zdravje uničuje. Ta predstava<br />
je zelo pomembna, saj na ta način lahko rečemo, da<br />
človek s svojim jazom na svoji kmetiji, v svojem<br />
obratu kot del vsega sveta, kot celota, v kateri smo,<br />
ustvarja pogoje za sposobnost avtoregulacije. To je<br />
torej duhovna komponenta, ki nekaj regulira. Ta<br />
avtoregulacija je zame zelo pomemben pojem. S<br />
preparati ne dvigujemo ali zmanjšujemo pridelkov<br />
direktno, temveč organizmu, naši njivi dovolimo,
s k r b z a<br />
Prikazal sem torej, kakšen je lahko naš odnos do<br />
sveta in kako je človek del tega sveta, če se le potrudi,<br />
da prepozna to, kar v naravi hoče biti in če le deluje<br />
v skladu s tem, če se potrudi biti partner svetu in<br />
doseže, da je tudi svet partner njegovih lastnih<br />
prizadevanj. Naša naloga je ustvariti potrebne<br />
organe za to. To je zelo pomemben zaključek našega<br />
dopoldanskega predavanja, tako kot je ta hiša neke<br />
vrste zaščita in ovojnica za neke vrste lastno življenje<br />
te ideje v našem prostoru. Tako kot se tu nekaj zbira,<br />
kjer se nekaj preobraža in gre nazaj preobraženo v<br />
svet, je zelo pomembno, da tudi na področju socialnih<br />
odnosov premislimo nove organe. Ljudje ustvarjamo<br />
organe za svojo vlado, da lahko preko teh organov<br />
nekaj doseže, nekaj dela. Pravzaprav ustvarimo<br />
mnogo več organov, kot se zavedamo. Tudi šola je<br />
organ, tudi prečiščevalna naprava vode je organ. Vse<br />
to, kar človek naredi novega, je organ. Ta prostor za<br />
življenje služi nekemu namenu. Biološko-dinamično<br />
gibanje tudi potrebuje organe za življenje in zato je<br />
potrebno, da si ljudje stvari resnično darujejo, brez<br />
zasledovanja lastnih interesov. Pomembno je, da se<br />
ti organi lahko tudi nahranijo. Življenje obstoja iz<br />
dajanja in jemanja. Vedno je človek tisti, ki je pozvan,<br />
da ustvari tisti organ, ki je tisti čas potreben. Človek<br />
mora biti gotov, da tisto, kar bi bil potreben organ<br />
po njegovem mnenju, lahko tudi obstoja, kar se tiče<br />
eksistence in možnosti doseganja zastavljenih ciljev.<br />
Kar se tiče gledanja stvari na ta način, mislim, da je<br />
tudi ta hiša, v kateri gostujemo, čisto poseben organ.<br />
Zanimivo je, da sva se z organizatorico tega predavanja<br />
srečala pred nekaj leti v Dornachu v Goetheanumu,<br />
v centru antropozofov. Tudi Goetheanum je neke<br />
vrste organ za antropozofijo, narejen zato, da se tam<br />
srečujejo ljudje in verjamem, da vsak od nas sreča<br />
prave ljudi in svoje lastne naloge tako, da tudi privatno<br />
na svojem mestu, kjer živi – kar se duhovnosti tiče in<br />
kar se tiče ustvarjanja materialnih pogojev za svojo<br />
eksistenco - uspe. Najde tudi svojo nalogo, kar se<br />
tiče odnosov do soljudi in drugega živega v svojem<br />
okolju. To je prav gotovo naloga, ki se človeku danes<br />
zastavlja in ki presega tisti ozek življenjski krog<br />
človeka. Predstavljajte si, da moram v vrtu, ki je 600 do<br />
700 km oddaljen od Vrzdenca, zbirati izkušnje, ki mi<br />
omogočajo pripraviti to predavanje. Človek bi rekel:<br />
tisto, kar se dogaja za Alpami, je za nas nepomembno.<br />
Ampak ni tako. Kar se dogaja kjerkoli na svetu, je lahko<br />
zelo pomembno za druge dele sveta. Pomembno je le,<br />
da stvari obravnavamo na pravi način tako, da lahko<br />
iz tega spoznanja nastajajo nove stvari. V tem smislu<br />
sem zelo hvaležen, da smem biti pri vas. Mislim, da se<br />
pri vas zelo veliko dogaja in upam, da se bo to lahko<br />
dobro nadaljevalo.<br />
prevedla Meta Vrhunc
n a r a v o<br />
19<br />
Biodinamika skozi<br />
teorijo in prakso<br />
Fanči Perdih dipl. ing. agr.<br />
Rastlina odvrže plodove, ki so dozoreli. Naslednja<br />
faza je dozorevanje listja, ki značilno spreminja barvo<br />
iz zelene v rumeno ali škrlatno rdečo, nato pa prehaja<br />
v rjavo, dokler se list ne posuši ter odpade. Istočasno z<br />
dozorevanjem listja dozoreva tudi les (veje z brsti).<br />
Pri rastlinah, pri katerih plodovi pozno dozorijo, ali<br />
pa pri rastlinah, kjer je intenzivna rast tudi v začetku<br />
jeseni, se lahko zgodi, da les ne dozori.<br />
To pomeni, da so v vejah ostali sokovi, ki s padcem<br />
temperatur pod 0°C zmrznejo in s tem poškodujejo<br />
celične stene v zgradbi lesenega dela veje. Skozi take<br />
predele je onemogočen pretok snovi, zato naslednjo<br />
pomlad na tem delu brsti ne morejo odgnati in veja se<br />
posuši.<br />
Biodinamiki lahko lesnatim rastlinam pomagamo<br />
pri dozorevanju lesa tako, da po obiranju škropimo<br />
pripravek 501 – KREMEN IZ ROGA, in sicer na dan za<br />
plod takoj po obiranju 2x v jutranjem času , nato 1x v<br />
popoldanskem času.<br />
Prav tako je zelo pomembno, da ko je drevje že odvrglo<br />
listje, poškropimo debla in veje z ŽVEPLENO APNENO<br />
BROZGO, ki jo pripravimo v 20% koncentraciji. S tem<br />
jih razkužimo, saj se večina škodljivcev in gliv naseli<br />
na lesenem delu rastline in tu v stadiju mirovanja<br />
preživijo zimo, spomladi pa lahko takoj napadejo<br />
mlade poganjke in liste.<br />
JESENI je glede na ritem Sonca<br />
INTENZIVEN ZEMELJSKI VDIH<br />
To je čas, ko rastline intenzivno shranjujejo energije in<br />
substance v plodove in korenine.<br />
Za večino rastlin je to tudi čas dozorevanja. Še posebno<br />
pomemben je proces dozorevanja pri lesnatih rastlinah,<br />
saj mora poleg plodov, ki jih oberemo, dozoreti tudi<br />
les. Pri teh rastlinah (grmovnice, trta, drevje) je proces<br />
umikanja snovi in energij iz listov lepo viden, po drugi<br />
strani pa zelo pomemben.<br />
Snovi in energije se delno umaknejo v korenine, delno<br />
pa se kopičijo v brstih, kjer je zasnova za razvoj v<br />
naslednjem letu. Zato je pomembno, da imajo rastline<br />
zadosti hrane in vlage konec poletja, saj se zasnova<br />
brstov za naslednje leto začne formirati že v avgustu<br />
(takrat se v brstu odloča ali bodo brsti s cvetnim<br />
nastavkom ali samo z nastavkom za razvoj listov).<br />
Nato pa še premažemo debla in veje s PREMAZOM<br />
ZA SADNO DREVJE, saj s tem rastline hranimo. Dr.<br />
Rudolf Steiner je rekel, da ima kambij, ki se nahaja<br />
med lubjem in lesenim delom debla oz. veje, podobno<br />
funkcijo pri lesnatih rastlinah, kot rodovitna plast<br />
zemlje pri zelnatih rastlinah. Tako kot zelnate rastline<br />
rastejo iz rodovitne prsti in iz nje črpajo vodo in hranila<br />
za svoj razvoj in rast, tako na lesnatih rastlinah brsti<br />
poženejo iz kambija in oblikujejo nove veje z listi in<br />
cvetovi. S premazom za sadno drevje lesnate rastline<br />
'pognojimo' tako, kot 'pognojimo' njivo ali vrt, ko<br />
posujemo in vdelamo kompost.<br />
Kako se gibljejo planeti letošnjo jesen<br />
in kakšen je njihov vpliv na vreme<br />
Upam, da so vam moji napotki v prejšnjih številkah<br />
pomagali pri spremljanju gibanja planetov, zato vam<br />
tokrat usmerjam pozornost na spremembe pozicij<br />
planetov glede na ozvezdja, ki bodo vplivale na<br />
globalno vremensko situacijo to jesen.<br />
Zelo pomemben premik naredi SATURN, ki deluje z<br />
nadsončnim elementom toplote.
20<br />
s k r b z a<br />
Do konca avgusta je potoval pred ozvezjem Raka, ki<br />
deluje z elementom voda, s 1. septembrom pa se je<br />
premaknil pred ozvezje Leva, ki deluje z elementom<br />
toplota.<br />
Tako lahko pričakujemo po precej deževnem poletju<br />
toplo jesen.<br />
Jupiter se po celoletnem potovanju pred svetlobnim<br />
ozvezdjem Dvojčkov v novembru (11.11.) premakne<br />
pred ozvezdje Škorpijna. Opazujte, kakšna bo svetloba<br />
v obdobju pred in po tem datumu.<br />
Planeta Merkur in Venera začetek septembra potujeta<br />
pred toplotnim ozvezdjem Leva, nato pa se premakneta<br />
pred ozvezje Device, kjer se nahaja Mars od konca<br />
avgusta, kar lahko prinese delno ohladitev in meglo.<br />
V oktobru pa se najprej Merkur, nato še Venera<br />
premakneta pred svetlobno ozvezdje Dvojčkov, kjer<br />
se jima začetek novembra pridruži še Mars, kar lahko<br />
prinese še eno obdobje lepega vremena, tako da bomo<br />
lahko pridelke, ki pozno dozorevajo, spravili v lepem<br />
vremenu. Ne hitite s pospravljanjem solate.<br />
Kdaj je najprimernejši čas za posamezna opravila<br />
V jesenskem času – predvsem ko potuje Sonce pred<br />
ozvezdjem Device (16.9. do 31.10), je primeren čas<br />
za gnojenje s predelanim prepariranim kompostom<br />
in priprava ter prepariranje novega komposta, ki ga<br />
bomo uporabili za gnojenje naslednjo jesen.<br />
Ko potuje Sonce pred ozvezjem Device, Luna pa<br />
pred ozvezdjem Bika, je primeren čas za škropljenje s<br />
pripravkom D8 proti koloradskemu hrošču. Škropimo<br />
površine, kjer bomo v naslednjem letu sadili krompir.<br />
Če škropimo pripravek iz baldrijana za zaščito rastlin<br />
pred jesensko pozebo, ni potrebno škropiti na dan,<br />
ki je tipičen za rastlino, temveč škropimo takrat, ko<br />
je napoved znižanja temperatur pod 0°C. Škropimo<br />
v vedrem vremenu v popoldanskem času, še preden<br />
pade rosa (ne zvečer). Rastline opršimo tako, da<br />
naredimo meglo, ki prekrije rastline, rastline pa niso<br />
mokre, tako da bi teklo z listja.<br />
Nekaj izkušenj naših članic<br />
• Zaradi hladnega vremena plodovke niso<br />
nastavljale cvetnega nastavka, zato je<br />
poškropila v juniju paradižnik, papriko,<br />
kumare, buče ,.. s čajem iz baldrijanovih<br />
cvetov. V 14 dneh so se pojavili prvi cvetovi.<br />
( Julijana)<br />
• Pri sejanju korenčka in radiča v mesecu juliju<br />
je po opravljeni setvi poškropila gredico s<br />
čajem iz rmana. (Francka in Ivana) Radič je<br />
vzklil v štirih dneh, korenček pa v sedmih<br />
dneh.<br />
• Paradižnik je pokrila tako, da je vsako rastlino<br />
posebej prekrila s perforirano (naluknjano)<br />
vrečo, ki je pokrila celotno rastlino, le 10<br />
cm nad tlemi je bil prostor, da je zrak krožil.<br />
(Ivana) Tako so paradižniki ostali zdravi.<br />
• Rastline je poškropila s sirotko ter s tem<br />
pregnala mokasto uš. (Ivana)<br />
Še dva enostavna recepta za izvirne jedi<br />
ŠPINAČNA ROLADA<br />
Skuhamo špinačo, blitvo ali koprive v slani vodi in<br />
zmiksamo (cca 1,5 do 2 dcl).<br />
Vmešamo 3 do 4 rumenjake, sol in poper, po želji<br />
lahko tudi česen, nato dodamo 3-4 zvrhane žlice<br />
moke, na koncu pa vmešamo še sneg 3-4 beljakov.<br />
Namažemo na peki papir 1 cm debelo in pečemo v<br />
pečici cca 10-15 min.<br />
Še vroče zvijemo (s papirjem vred) v rulado. Ko<br />
se ohladi, namažemo z mešanico kisle smetane in<br />
hrena ali poljubnim namazom.<br />
Ponudimo kot predjed ali prilogo h glavni jedi.<br />
SOJIN NARASTEK<br />
Sojo namočimo in skuhamo v slani vodi. 1 lonček soje<br />
zmiksamo, dodamo 1 lonček namočenih kosmičev<br />
ali otrobov s tekočino vred. Dodamo 2 rumenjaka,<br />
solimo in popramo oz. dodamo zelišča po želji,<br />
nato zgostimo z zdrobom ali moko. Na koncu<br />
vmešamo sneg vsaj dveh beljakov in namažemo na<br />
peki papirju 1-2 cm na debelo ter damo v pečico. Ko<br />
je narastek pečen, ga posujemo z naribanim sirom<br />
in ga vrnemo v pečico še za 1-2 minuti.<br />
Vroče razrežemo in ponudimo kot predjed ali<br />
prigrizek k pivu.
n a r a v o<br />
21<br />
Kolobarjenje 2. del<br />
Fanči Perdih dipl. ing. agr.<br />
Načrt domačega vrta glede na kozmični vpliv<br />
V prejšnji številki sem navedla sledeče klasifikacije<br />
rastlin:<br />
• skupine rastlin glede na zahtevnost po<br />
organskih gnojilih – iz česar je razvidno, kdaj<br />
posamezne gredice gnojimo;<br />
• skupine rastlin glede na sorodstvo – rastline v<br />
okviru posamezne družine naj si ne sledijo,<br />
ker spodbudijo razvoj bolezni in škodljivcev,<br />
ki se razmnožujejo v okviru posamezne<br />
družine;<br />
• v katere skupine razdelimo rastline glede na<br />
energijske potrebe.<br />
Podrobneje vam bom predstavila, kako lahko<br />
posamezne rastline uvrščamo v skupine glede na<br />
energijske potrebe, da bo naš vrt tudi energijsko<br />
izživel vse impulze. Energijsko neravnovesje se<br />
pokaže z masovnim pojavom plevelov.<br />
Kolobarjenje glede na ritem etrov:<br />
K (korenina) - C (cvet) - L (list) - P/S (plod-seme)<br />
- P (plod)<br />
Obdelava, ko je impulz korenina<br />
KAPUSNICE IN KRIŽNICE<br />
4-6 let<br />
redkvica, koleraba, repa, redkev<br />
ČEBULNICE<br />
5-7 let<br />
čebula, česen, por (3-4 leta)<br />
KORENOVKE<br />
4-6 let<br />
korenček, petršilj, zelena - gomoljna, pastinak<br />
SOLATNICE IN NEBINOVKE<br />
črni koren in topinambur<br />
LOBODOVKE<br />
4-5 let<br />
rdeča pesa<br />
RAZHUDNIKOVKE<br />
4-5 let<br />
krompir<br />
Obdelava, ko je impulz cvet<br />
KAPUSNICE IN KRIŽNICE<br />
brokoli<br />
RAZHUDNIKOVKE<br />
krompir zgodnji<br />
4-6 let<br />
4-5 let<br />
STROČNICE<br />
4 leta<br />
fižol za stročje, grah za stročje<br />
BUČNICE<br />
4-5 let<br />
kumare za vlaganje<br />
DIŠAVNICE IN ZDRAVILNE RASTLINE<br />
listni petršilj, majeron, bazilika, šetraj, koperc,<br />
kamilica<br />
CVETLICE<br />
ognjič, tagetes, kapucinka<br />
Obdelava, ko je impulz list<br />
KAPUSNICE IN KRIŽNICE<br />
4-6 let<br />
zelje - belo, rdeče, kitajsko, kolerabice, cvetača<br />
ohrovt, brstični ohrovt, listni ohrovt<br />
KORENOVKE<br />
4-6 let<br />
petršilj, zelena - listna<br />
SOLATNICE IN NEBINOVKE 3-4 leta<br />
solate, radiči, endivje<br />
LOBODOVKE<br />
4-5 let<br />
špinača, blitva<br />
ŠPAJKOVKE<br />
3-5 let<br />
motovilec<br />
Obdelava, ko je impulz plod/seme<br />
RASTLINE ZA SEME, ŽITA (koruza)<br />
STROČNICE<br />
fižol za suho zrnje, grah za suho zrnje, bob, soja<br />
Obdelava, ko je impulz plod<br />
STROČNICE<br />
4 leta<br />
fižol za stročje in sveže zrnje<br />
grah za stročje in sveže zrnje<br />
BUČNICE<br />
4-5 let<br />
kumare, buče in bučke (cukini)<br />
RAZHUDNIKOVKE<br />
paradižnik (2-4 leta), paprika (4-5 let), jajčevec<br />
Za pomoč pa sem pripravila tudi tabelarični prikaz<br />
sejanja, sajenja in pobiranja posameznih rastlin<br />
po družinah, ki bo kot priloga objavljen v sredini<br />
naslednje številke revije.<br />
S pomočjo teh tabel vam bo izdelava sadilnega<br />
načrta in planiranje kolobarjenja lažje.<br />
Vse, ki bi želeli sodelovati pri izdelavi načrta<br />
vrta, pa vabimo, da se udeležite delavnic, ki bodo<br />
organizirane po posameznih društvih – glede na<br />
interes članov.
s k r b z a<br />
Uvod v eko-bio gradnjo<br />
Mateja A. Leskovar, gradbeni biolog<br />
TEORIJA eko-bio gradnje - gradbena biologija<br />
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v<br />
srednje-evropskem prostoru, kamor kulturno<br />
nekako sodimo tudi Slovenci, izoblikovala teorija<br />
eko-bio gradnje, ki smo jo v slovenščini poimenovali<br />
gradbena biologija.<br />
Neformalna študijska smer, ki jo izvajajo različni<br />
inštituti za gradbeno biologijo v omenjenem<br />
geografskem prostoru, uspešno ohranja svojo<br />
neodvisnost od spon kapitala oziroma vmešavanja<br />
političnih tokov. Funkcija inštitutov je, da proti<br />
plačilu v svet prenaša znanje o pasteh sodobne<br />
gradnje ter z zasluženim denarjem opravlja<br />
neodvisna testiranja materialov in tehnologij, ki<br />
jih dandanes ponuja tržišče. Na ta način inštituti v<br />
posameznih državah vzdržujejo alternativno bazo<br />
podatkov o gradivih in tehnologijah, ki je dostopna<br />
vsakemu zainteresiranemu.<br />
POTREBE po naravni gradnji - nega duše<br />
Potrebe po zdravem in osebnostno usklajenem bivanju<br />
so za razliko od potreb po zdravem prehranjevanju<br />
oziroma uporabi naravne kozmetike in oblačil veliko<br />
bolj potreba duše kot pa našega telesa. Medtem<br />
ko zdrava prehrana deluje v okolju strukture celic,<br />
uporaba naravne kozmetike, oblačil oziroma čistil na<br />
nivoju površine naše kože, pa kakovost bivanja pomeni<br />
predvsem nego naše duše.<br />
Pri bivanju gre namreč na eni strani za skorajda<br />
fizično hotenje po varnem zavetju, na drugi strani<br />
pa za možnost izražanja našega karakterja oziroma<br />
komuniciranja nas samih s svetom skozi izbiro oblik,<br />
barv in materialov. Učinki napačne ali prave izbire so<br />
torej veliko bolj subtilni in dolgoročni, zato se prevečkrat<br />
zgodi, da temu ne posvečamo prave pozornosti.<br />
Gradbena biologija je lahko dopolnilna izobrazba<br />
osnovnim poklicem, kot so arhitekt, gradbenik<br />
in/ali zdravnik, lahko pa gradbeni biolog deluje<br />
tudi samostojno, in sicer projektno v sodelovanju<br />
z prej omenjenimi profili ali pa kot svetovalec<br />
posameznim zaniteresiranim v fazi projektiranja<br />
oziroma izvedbe načrtovanih gradbenih del.<br />
Osnovna merila ocenjevanja primernosti<br />
posameznega materiala ali tehnologije zajemajo<br />
poleg tehnoloških lastnosti (morebitna toksičnost<br />
materiala, sposobnost razgradnje in podobno) tudi<br />
psihološki vpliv na človeka, obenem pa se upošteva<br />
ponavadi popolnoma zanemarjen širši sociološkoekološki<br />
vpliv posameznega materiala oziroma<br />
rešitve na okolje.<br />
Gradbeni biolog nikoli ne razmišlja o prebivališčih<br />
kot zgolj objektih, kjer naj bi ljudje živeli in našli<br />
svoje zavetje (fizična potreba po gradnji), temveč<br />
bolj kot o subjektih, ki na aktiven način komunicirajo<br />
s svojimi prebivalci (mikroklima prostora) oziroma<br />
okoljem (ekologija), kjer se nahaja.<br />
Ko se kot potencialni graditelj srečujemo z alternativnimi<br />
vidiki gradnje, naletimo tudi na vprašanje našega<br />
odnosa do okolja – do ekologije gradnje. Če smo prej<br />
rekli, da je potreba po naravni gradnji potreba duše<br />
po negi, je izbira ekološko neoporečnih gradiv in<br />
tehnologij ogrevanja, uporabe voda in recikliranja<br />
odpadkov odraz stopnje razvoja našega duha.<br />
22
n a r a v o<br />
23<br />
PRAKSA eko-bio gradnje - naravna gradiva in<br />
ekološka hišna tehnika<br />
V praksi projekti ekološke oziroma naravne gradnje<br />
lahko izbirajo med različnimi poudarki. Ponavadi<br />
izbira težišča jasno kaže karakter posameznega<br />
graditelja oziroma njegov pogled na svet.<br />
Zanimivi pa so projekti, kjer si oba vidika gradnje<br />
sežeta v roke, in tako ustvarita celovit koncept<br />
z okolico usklajenega sonaravnega bivanja.<br />
Tehnološko napreden (sodoben) izkoristek<br />
naravnih (tradicionalnih) gradiv v skladu s<br />
tehnološko dovršenimi naravnimi načini izrabe<br />
virov energije oziroma uporabe dragocenih virov<br />
vode in naravnih hranil lahko ustvari bivališče,<br />
ki ne le godi prebivalcem, temveč se po svoji obliki/<br />
barvi oziroma s svojimi vplivi na okolje zliva z<br />
naravo – BIO-PASIVNA hiša (OPOMBA: izraz<br />
'pasivna' v smislu nevsiljevanja zakonitosti objekta<br />
okolju, sicer komunikacijski izjemno 'aktivna'<br />
hiša).<br />
Dodatne informacije:<br />
www.gaja-natura.si, www.hisa.si, www.tadelakt.si<br />
Ekološke hiše so tiste, ki za svoje prvotno poslanstvo<br />
izberejo odnos načrtovane hiše do okolja. Poudarek<br />
je na ekologiji izbranih gradiv (za proizvodnjo<br />
potrebna energija, razgradljivost in tehnološka<br />
učinkovitost) ter izbiri obnovljivih virov ogrevanja<br />
(sonce, voda/zemlja, veter).<br />
BIO (naravne) hiše se načrtujejo prvenstveno iz<br />
naravnih materialov (kamen, les, slama, ilovica)<br />
in izhajajo predvsem iz tradicionalnih znanj naše<br />
stavbne dediščine. Vir ogrevanja je najpogosteje<br />
tradicionalna lesna bio-masa.<br />
Dragi bralci! Prepričani smo, da ste o ekološki<br />
gradnji že marsikaj prebrali, zato je ta članek le<br />
uvod v neko drugo ponudbo. Gospa Leskovar je<br />
pripravljena odgovarjati na vsa vaša vprašanja in<br />
dileme, ki se vam ob srečevanju s to temo porajajo.<br />
Sama že kar nekaj let raziskuje to področje in ima<br />
tudi nekaj praktičnih izkušenj. Zato smo veseli,<br />
da je pripravljena le-te podeliti tudi z nami.<br />
Povabljeni torej, da svoja vprašanja pošljete na<br />
uredništvo revije: PARSIVAL, Kašeljska 150C,<br />
1260 Ljubljana-Polje.
s k r b z a<br />
24<br />
OGLASNO SPOROČILO<br />
WELEDA - edinstvena naravna kozmetika - za nego obraza<br />
in telesa je negovalna linija, ki poleg svoje prvotne naloge<br />
'nega kože' skrbi za splošno dobro počutje, za ohranjanje<br />
zdravja, za individualno ravnovesje telesa, duše in duha.<br />
Slogan linije WELEDA 'v harmoniji s človekom in naravo'<br />
spremlja proizvodno verigo vseh produktov. Kriteriji za izbiro<br />
surovin so izjemno visoki in strogi, kajti le izbrane, ločeno<br />
predelane naravne substance lahko podpirajo telo v njegovih<br />
raznovrstnih funkcijah in tako ohranjajo naravne življenjske<br />
procese človeškega organizma v zdravem ravnovesju.<br />
Vsi WELEDINI preparati so pripravljeni na osnovi<br />
antropozofske filozofije in znanosti o naravi, katere pobudnika<br />
sta Rudolf Steiner (1861-1925) in Ita Wegman (1876-1943).<br />
'Zaščita okolja' in 'celostno mišljenje' so bili takrat še prava<br />
neznanka. Antropozofska metoda je medtem na različnih<br />
področjih neverjetno napredovala. Primer za to so waldorfska<br />
pedagogika in biološko-dinamične ustvarjalnosti, umetniški<br />
impulzi, samosprostitve … Antropozofija predstavlja<br />
nadaljevanje naravno-znanstvene medicine v antropozofskih<br />
spoznanjih – duhovni znanosti.<br />
Antropozofska duhovna znanost je spoznanje, da so bolezni<br />
in motnje v človekovem počutju vedno povezane z njegovo<br />
celostno biografsko, socialno in psihološko situacijo. Na takšni<br />
celostni osnovi so proizvedeni WELEDINI izdelki za nego<br />
telesa, iz popolnoma naravnih snovi in naravnih substanc,<br />
torej brez sintetičnih dodatkov, arom in konzervansov ali<br />
kakršnihkoli drugih sintetično izdelanih primesi.<br />
Najsi bo ekološko pridelovanje zdravilnih rastlin, ročno<br />
spravilo in predelava, visoko razvita farmacevtska tehnologija<br />
ali pa okolju prijazna embalaža. Proizvodnja WELEDINIH<br />
preparatov za nego telesa je od zasnove pa do končnega<br />
izdelka skrbno in zavestno nadzorovana.<br />
Kriteriji kvalitete, ki jih izpolnjujejo<br />
Weledini negovalni produkti:<br />
Življenjski procesi v naravi kot tudi v človeškem organizmu<br />
temeljijo na lastnem življenjskem potencialu. Le to služi pri<br />
Weledi kot osnova za razvoj negovalnih produktov. Skozi<br />
celostno kvalitetno delo, s skrbnim in vestnim delovanjem v<br />
vseh fazah, Weleda zaokrožuje lastno proizvodno verigo ter<br />
tako izpolnjuje visoke kriterije kvalitete.<br />
Razvoj produktov: kot podlaga za delo služi prevladujoč<br />
antropozofski nauk o človeku v sodelovanju z izkušenimi<br />
zdravniki in farmacevti.<br />
Surovine: so kolikor je mogoče čistega naravnega izvora.<br />
Weledini izdelki ne vsebujejo surovin na osnovi mineralnih<br />
olj.<br />
Izvor: rastlinske surovine so v veliki meri pridelane na<br />
kontroliranih bioloških nasadih ali pa so iz kontrolirane divje<br />
zbirke rastlin in zelišč.<br />
Izdelava: izvor, predelava in sama sestava surovin temelji na<br />
celostnih kriterijih, v katerih je zajeto vzajemno učinkovanje<br />
vseh vsebovanih substanc.<br />
Kontrola: stalno preverjanje kvalitete v skladu s smernicami<br />
za izdelavo proizvodov poteka nenehno v vseh proizvodnih<br />
fazah in je nujno za zagotavljanje in ohranjanje obstoječe<br />
kvalitete.<br />
Pomagala in dodatki: brez sintetičnih konzervansov, barvil,<br />
dišav in aromatov ali emulgatorjev iz rastlinskih odpadkov.<br />
Dišavljenje: izključno z naravnimi eteričnimi olji.<br />
Poskusi na živalih: se ne izvršujejo in se ne bodo niti po<br />
naročilu.<br />
Embalaža: v materialih, ki jih z recikliranjem lahko ponovno<br />
uporabijo. Napolnjene steklenice in aluminijaste tube<br />
ohranjajo vsebovano kvaliteto in so spravljene v kartonih, ki<br />
ščitijo pred mehanskimi poškodbami.<br />
Deklaracije: za potrošnikovo informiranje in razumevanje<br />
so sestavine na embalaži jasno navedene v skladu z<br />
zakonskimi predpisi.<br />
Zastopa:<br />
Tamaschi d.o.o., Ljubljana<br />
Ravenska pot 18<br />
1291 Škofljica<br />
tel.: 01/366-81-30, fax: 01/366-81-40
n a r a v o<br />
25<br />
Društvo Ajda Gorenjska<br />
Nedelja, 24. september od 4. do 16. ure<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
DAN ODPRTIH VRAT: Možnost nakupa pridelkov.<br />
Organizira društvo AJDA Gorenjska in Zavodnik Franc.<br />
Vabljeni v čim večjem številu! Vstop je prost!<br />
Četrtek, 5. oktobra ob 19. uri<br />
Mladinski center <strong>Jesen</strong>ice, Kejžarjeva 22<br />
PREDAVANJE: Kam nas vodi gensko spremenjena hrana.<br />
Organizirata Mladinski center <strong>Jesen</strong>ice in Ajda Gorenjske.<br />
Predava Mihaela Zalokar. Vstop je prost!<br />
Sobota, 7. oktober ob 9. uri<br />
Osnovna šola Antone Janše, Radovljica<br />
DELAVNICA z Ico- Kuharico za dušo in telo. Število omejeno<br />
prijave sprejemata: Monika 04-530-56-50 in Silva 05-901-<br />
8849. Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek glede<br />
na število prijav javljen naknadno. Člani Ajde imajo popust.<br />
Sobota, 14. oktober ob 16. uri<br />
Naklo, Vita center<br />
PREDAVANJE: Izkušnje iz biodimanične prakse, živali na<br />
kmetiji, poljedelstvo, žita …<br />
Predava Edvin Tomažič univ.dipl. ing. agronomije<br />
Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek: člani 1000<br />
SIT, ostali 1500 SIT. Spremljala ga bo Judita na citrah.<br />
Sobota, 21. oktober od 14. do 17.ure<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE: Priprava zemlje za zimo<br />
- prahe. Setev ozimnih žit, zimske solate … žetev ajde in<br />
spravilo pridelkov. Organizira društvo AJDA Gorenjska.<br />
Prispevek: člani 300 SIT, ostali 500 SIT.<br />
Petek, 3. november od 14. do 17. ure<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE: Priprava kompostnega<br />
kupa, sajenje in zimska zaščita sadnega drevja.<br />
Organizira društvo AJDA Gorenjska<br />
Prispevek: člani 300 SIT, ostali 500 sit<br />
Četrtek, 23. november ob 18. uri<br />
Naklo, Vita center<br />
PREDAVANJE: Medsebojni odnosi v družini.<br />
Predava dr. Brane Brinšek, družinski terapevt.<br />
Organizira AJDA Gorenjska. Prispevek 1000 SIT<br />
Ponedeljek, 18. decembra ob 18. uri<br />
Osnovna šola Antona Janše, Radovljica<br />
PREDAVANJE: Užitne samonikle rastline.<br />
Predava Dario Cortese Po predavanju zaključno srečanje.<br />
Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek člani 1000<br />
SIT, ostali 1500 SIT. Dobrote zaželjene v čim večjem številu.
D <br />
D <br />
Društvo Ajda Sostro<br />
Nedelja, 8. oktober<br />
Sodelovanje na prireditvi KOSTANJEVA NEDELJA na Jančah.<br />
Sreda, 18. oktober ob 19. uri<br />
Zadručni dom Zadvor<br />
OKROGLA MIZA, vodi g. Štea Kozamernik: Ritmi, ki se jih poslužujemo biodinamiki.<br />
Sreda 25., četrtek 26. in petek 27. oktober (popoldan)<br />
IZOBRAŽEVANJE: teoretični in praktični del.<br />
Sreda, 15. november ob 18. uri<br />
Predavanje prof. dr. Andreja Fištravca: NADČUTNE ZAZNAVE.<br />
Sreda, 13. december ob 17. uri<br />
Zaključek leta ob predavanju gostje večera g. Mete Vrhunc: ČLOVEK V SEDANJEM ČASU.
Z <br />
Z <br />
Založba Ajda<br />
Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43<br />
Knjige<br />
Saler-Wistinghausen<br />
Marija Thun<br />
KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI<br />
PRAKTIČNO VRTNARJENJE<br />
Brošure<br />
Marija Thun<br />
Vsakoletni Setveni koledar<br />
Temelji b-d poljedelstva<br />
Mahias Thun<br />
Bio čebelarjenje<br />
Wolfgang Held<br />
Spiritualna astronomija<br />
Michael Kassner Celostna prehrana 1<br />
Celostna prehrana 2<br />
Mario Mayrhoffer<br />
O raku<br />
Meta Vrhunc<br />
Preparati<br />
Fotokopije zapisov predavanj<br />
Rudolf Steiner<br />
Marija Thun<br />
Johannes Zwiauer<br />
Hartmut Heilmann<br />
Martin Or<br />
Claudio Casera<br />
G.W. Schmifdt<br />
Bertold Heyden<br />
Volker Seelbach<br />
Brigie von Wistinghausen<br />
Kako premagati duševne stiske današnjih dni<br />
Rojstvo luči<br />
Kolobarjenje<br />
Vinogradništvo<br />
Kako ohranjati dobro kaljivost semen<br />
Stopnje Kristusovega delovanja<br />
Zdravilna zelišča<br />
Naša prehrana<br />
Hrana je zdravilo<br />
Zapuščina boginje Demetre<br />
Kaj nas v resnici prehranjuje<br />
B-d metoda je kulturna naloga človeka<br />
Srečevanje spodbuja življenje<br />
Sadjarstvo<br />
Eterska geografija<br />
Seme<br />
Genska tehnika<br />
Individualnost kmetije in pomen živali na kmetiji<br />
Reinkarnacija in karma<br />
In še nekaj brošur v pripravi kot:<br />
Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija<br />
Literatura pri društvu Kortina<br />
Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig:<br />
R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT<br />
R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT.<br />
Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v<br />
obliki skript.<br />
Informacije in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com<br />
27
LEGENDA O SVETEM MARTINU<br />
Pogumen, velik, lep junak,<br />
cesarju vedno zvest vojščak:<br />
ga ni, ki bil bi mu enak.<br />
Se s konjem on na pot poda,<br />
berača sreča revnega,<br />
pol plašča svojega brž da,<br />
ne prepozna v njem Jezusa.<br />
Ga nagovarjajo prav vsi,<br />
da škof postal bi za ljudi.<br />
A on v samoto le zbeži,<br />
da v miru tam Boga časti.<br />
Še tja sledijo mu ljudje,<br />
da ne odrekel bi željé:<br />
pred njimi v hlev zateče se,<br />
izdajo ga gosi glasné.<br />
Tako Martin je škof postal,<br />
ovčice k Bogu je ravnal,<br />
življenje mu je daroval.<br />
...v nebesih je bleščeč svetnik,<br />
sirot ubogih priprošnjik...<br />
Antonija H.Križaj<br />
9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9