26.03.2016 Views

Revija Svitanje - Jesen 2006

Letnik II, številka 3

Letnik II, številka 3

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje<br />

<strong>Jesen</strong> <strong>2006</strong><br />

cena 780 SIT<br />

TISKOVINA<br />

letnik II, številka 3<br />

praznik<br />

Mihaelovo<br />

portret<br />

Templarji<br />

priloga<br />

Waldorfske novice


K <br />

<br />

S V I T A N J E<br />

<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />

Kašeljska cesta 150 C<br />

1260 LJUBLJANA-POLJE<br />

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55<br />

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />

Marina Nuvak<br />

STROKOVNI SODELAVCI:<br />

Fanči Perdih, Igor Velepič,<br />

Jana Dagarin, Mateja Leskovar,<br />

Meta Vrhunc, Staša Petrovič,<br />

Antonija H. Križaj, dr. Senija Grčič<br />

SLIKOVNI MATERIAL:<br />

Žiga Vuk<br />

PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />

Žiga Vuk<br />

NASLOVNICA:<br />

Joca Jamšek<br />

JEZIKOVNI PREGLED:<br />

Betka Jamnik<br />

TISK:<br />

Studio International d.o.o.<br />

Ljubeljska ulica 240<br />

1000 Ljubljana<br />

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />

PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />

direktorica Marina Nuvak<br />

Kašeljska cesta 150 C<br />

1260 Ljubljana-Polje<br />

Tel.: (01) 549 01 50<br />

LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT<br />

NAKLADA: 1200 izvodov<br />

PRILOGA:<br />

Waldorfske novice<br />

časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali<br />

posameznih delov je dovoljen le s pisnim<br />

dovoljenjem uredništva.<br />

ISSN 1854-1739<br />

Umirjajo jesensko se<br />

čutna naprezanja<br />

zamolkle tančice megle<br />

mešajo se v razodevanju luči.<br />

Jaz sam pa gledam v širjave<br />

<strong>Jesen</strong>i zimskega spanja.<br />

Poletje samo se mi je predalo.<br />

dr. R.S. Koledar duše<br />

verz za teden od 8. do 14. septembra<br />

prevod Staša Petrovič<br />

Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />

• na elektronskem naslovu<br />

narocilazasvitanje@yahoo.co.uk<br />

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />

Letna naročnina je 3.000 SIT.<br />

Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več,<br />

kot je letna naročnina revije.<br />

Vsak dodatni tolar je za nas zelo dragocen,<br />

zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!<br />

Številka našega računa je:<br />

02031 - 0254286474


U <br />

U <br />

Marina Nuvak<br />

glavna in odgovorna urednica<br />

Dragi prijatelji!<br />

Kazalo 2<br />

Uvodnik 3<br />

Portret 4<br />

Skrivnost templarjev 4<br />

O prazniku 8<br />

Mihael 8<br />

Meditacija svetega Mihaela 9<br />

Filozofija 12<br />

Kriza dvajsetega stoletja 12<br />

BD kmetovanje je kulturna naloga človeka 15<br />

Skrb za naravo 16<br />

Biodinamika skozi teorijo in prakso 19<br />

Kolobarjenje 21<br />

Uvod v eko-bio gradnjo 22<br />

Dogajanje 26<br />

Založništvo 27<br />

Poletje se sicer bliža koncu,<br />

a sonce nas zaenkrat še<br />

kar radodarno ogreva, kar dokaj prijetno vpliva<br />

na naše počutje. Žal pa naša ekipa kljub temu<br />

ni uspela pravočasno pripraviti revije, tako da jo<br />

boste dobili z enotedensko zamudo.<br />

Želela bi vas opozoriti na nekaj tekstov, ki smo jih<br />

poleg vseh rednih tekstov pripravili za to številko<br />

revije. Predstaviti vam želimo TEMPLARJE, ta<br />

skrivnostni meniški red, ki v zadnjem času močno<br />

razvnema domišljijo ljudi povsod po svetu; najprej<br />

preko razvpite knjige Da Vincijeva šifra in potem še<br />

preko njene filmske upodobitve. V prvem delu vam<br />

predstavljamo templarje v zgodovinskem prerezu, v<br />

drugem, ki bo objavljen v božični številki, pa boste<br />

lahko prebrali nekaj o duhovni dimenziji njihovega<br />

delovanja in o Steinerjevem pogledu na ta meniški<br />

red.<br />

Prav tako smo se odločili, da našim bralcem<br />

pomagamo pri iskanju naravi in človeku prijaznih<br />

izdelkov. Pri naši reviji se vedno držimo pravila, da<br />

oglašujemo le takšne izdelke, vendar to za nekoga,<br />

ki teh izdelkov ne pozna, še vedno ni dovolj. Odslej<br />

bomo našim oglaševalcem dali na razpolago tudi<br />

nekaj prostora, da kaj več povedo o svojih izdelkih.<br />

Veseli nas tudi, da je gospa Mateja Leskovar, ki sama<br />

že kar nekaj let raziskuje področje zdrave gradnje<br />

in ima tudi precej praktičnih izkušenj, pristala, da<br />

odgovarja na vsa vaša vprašanja s tega področja.<br />

Vabljeni torej, vsa vaša vprašanja pošljite na naslov<br />

uredništva!<br />

In še obvestilo za tiste med vami, ki ste radi brali<br />

članke o dvanajstletnikih: Rubrika Vzgoja bo odslej<br />

v Waldorfskih novicah!<br />

Želim vam obilo zanimivega branja!<br />

3


4<br />

PP <br />

Skrivnost templarjev<br />

povzeto po reviji Nov pogled<br />

Oh, poglej, prihajajo svetli vitezi, spremljevalci Kristusa!<br />

Beli konjeniki, ki jahajo na belih konjih, božji vitezi!<br />

Za svojega ljubljenega gospoda, ki se je žrtvoval.<br />

Vsi z veseljem stopajo tod, koder je on hodil prvi!<br />

Omemba templarjev danes, po več kot 700 letih,<br />

še vedno izzove močne reakcije. Zanimanje zanje<br />

nenavadno narašča. Pojavili so se mnogi zapisi,<br />

vse od resnih zgodb do popularne fikcije Dana<br />

Browna – Da'Vincijeva šifra, kar vse nakazuje, da<br />

se je v današnje duše prikradel nek spomin. Je<br />

bila to preprosto skupina neotesanih križarjev, ki<br />

so ubijali in ropali in so jih na koncu razkrinkali<br />

kot sprevržence in krivoverce? (roman Sir<br />

Walterja Scoa spodbuja takšen pogled) So bili<br />

preprosto oboroženi menihi – poklic, ki se danes<br />

zdi neprivlačen? So bili skrivna mednarodna<br />

finančna in zarotniška skupina, ki je načrtovala<br />

obvladovanje sveta – nadalje zarota, ki jo njihovi<br />

potomci v okultnih bratovščinah danes še vedno<br />

izvajajo? Ali pa so bili, kot v svoji pesmi nakazuje<br />

Lionel Johnson, plemeniti vitezi, ki so reševali<br />

zatirane in se zoperstavljali zlu, dediči vitezov<br />

okrogle mize kralja Arturja? So imeli svetega grala,<br />

skrinjo zaveze, posvečen prt, so varovali domnevno<br />

krvno vez Jezusa Kristusa? So imeli magično moč?<br />

So prakticirali alkimijo? So skrili legendarni zaklad<br />

ali so imeli stike z Ameriko že pred Kolumbom?<br />

Obstajajo mnoge knjige, ki trdijo vse to in še več.<br />

Nobena količkaj vredna zgodovinska resnica ne bi<br />

mogla prezreti svoje povezave z njimi; postale so<br />

industrija. Resna zgodovina se nagiba k temu, da<br />

se ne meni za kakršno koli ezoterično povezavo,<br />

medtem ko popularne burijo duhove. Tudi če ne<br />

moremo odgovoriti na vsa ta vprašanja, pa lahko,<br />

po zaslugi Steinerjevega znanstveno duhovnega<br />

raziskovanja, vsaj bežno pogledamo njihov globlji<br />

namen in pomen. A najprej si poglejmo nekatera<br />

zgodovinska dejstva.<br />

Leta 1100 so se že začele križarske vojne v sveto<br />

deželo, Jeruzalem so ponovno osvojili muslimani.<br />

Vladal mu je frankovski kralj Baldwin in mesto,<br />

kjer je umrl in se ponovno rodil Kristus, je postalo<br />

popularno srednjeveško romarsko središče. Vendar<br />

je bilo nevarno in negotovo, zato so leta 1118<br />

(ali po nekaterih virih 1119), baje zaradi<br />

varnosti romarjev, ustanovili vojaški red vitezov<br />

Solomonovega templja ali revnih vitezov Kristusa.<br />

Tako so jih imenovali zato, ker jim je bila podarjena<br />

mošeja Al-Aqsa, za katero so verjeli, da je stala na<br />

mestu, kjer je nekoč stal tempelj kralja Solomona.<br />

Red, ki so ga sestavljali menihi vojaki, vezani na<br />

meniško prisego, je ustanovilo devet vitezov in prvi<br />

veliki predstojnik je postal Hugo Payn. Menihi so<br />

bili dolžni opravljati dnevne meniške obrede (razen<br />

v boju). Zvesti so morali biti samo papežu. Izurjeni<br />

so bili v bojevanju in so se smeli umakniti iz boja le v<br />

primeru, če je bil njihov nasprotnik trikrat močnejši<br />

od njih. Leta 1128 jim je veličastni cisterian sveti<br />

Bernard iz Clairvaux-a dal zakonik in jim dovolil,<br />

da nosijo značilno belo opravo – tuniko in ogrinjalo<br />

z rdečim enakokrakim nagnjenim križem, katerega<br />

so dodali leta 1147. Njihov moto je bil Non nobis<br />

Domine, non nobis, sed Nomini Tuo da Gloriam<br />

(Ne za nas, gospod, ne za nas, temveč v tvojem<br />

imenu slava). Zakonik natančno določa, kako naj bi<br />

izpolnjevali samostanske prisege.<br />

Poslušnost: 'Kajti zelo težko boš kdaj naredil tisto,<br />

kar si želiš: kajti, če želiš biti v deželi tostran morja,<br />

te bodo poslali na drugo stran; če želiš biti v Acri, te<br />

bodo poslali v Tripoli ali Armenijo; ali pa na Sicilijo,<br />

v Lombardijo, Francijo, Burgundijo, Anglijo ali v<br />

mnoge druge dežele, kjer imamo hiše in lastnino. In<br />

če želiš spati, te bodo prebudili; in če si včasih želiš<br />

ostati buden, ti bo ukazano, da ostaneš v postelji in<br />

počivaš.'


5<br />

Nedolžnost: Ne le, da so bile spolne aktivnosti<br />

prepovedane, menih ni smel poljubiti niti lastne<br />

matere ali sestre, da ne bi začutil skušnjave. Spodnje<br />

hlače so morali nositi tudi v postelji, v spalnicah<br />

pa je morala biti ves čas svetloba, da preprečijo<br />

nadaljnje skušnjave, čeprav so bile baje kasneje<br />

odkrite homoseksualne aktivnosti. Vsak vitez, ki<br />

je želel biti sprejet, je moral pod tuniko okoli pasu<br />

nositi rdečo vrv, da ga spominja na tisto, kaj želi<br />

premagati.<br />

Revščina: Veliko bogastvo, ki si ga je ta red nakopičil,<br />

ni pripadalo vitezom osebno. Ti so morali opustiti<br />

vsakršno razkošje ali razkošno konjsko opremo. Žig<br />

templarjev prikazuje dva viteza, ki jezdita enega<br />

konja, kar naj bi bil dokaz njihove revščine. Obstaja<br />

pa še druga razlaga, češ da je to podoba viteza, ki<br />

ima ob sebi pomočnika iz duhovnega sveta.<br />

Ocenjujejo, da je do leta 1300 red štel 15000 mož,<br />

od katerih je bilo res vitezov le 1500 mož, ostali so<br />

bili služabniki, fratri in drugi delavci. Če je nekdo<br />

želel biti vitez, je moral biti iz plemiškega rodu<br />

in je moral s seboj prinesti precejšnjo doto, da je<br />

financiral zaščito svete dežele, kjer so bili zgrajeni<br />

mnogi gradovi ali utrjena posestva templarjev.<br />

Poleg tega, da so imeli pomembno vlogo pri zaščiti<br />

svete dežele, so imeli svoja posestva tudi v vseh<br />

glavnih evropskih deželah, da so tam privabili<br />

primerne može za boj in njihovo bogastvo.<br />

Pariz je bil glavna hiša v Evropi, danes je na<br />

tem mestu manjši park, ki se imenuje Kvadrat<br />

templarjev. V Londonu je bila prva hiša v Holbornu,<br />

toda leta 1185 so posvetili novo londonsko svetišče,<br />

z značilno okroglo cerkvijo, katere ostanki so še<br />

vedno vidni med Fleet Street in Temzo.<br />

Okrogle cerkve so bile običajne – po vsej verjetnosti<br />

so bile kopija cerkve Holy Sepulchre, najbolj svetega<br />

mesta v Jeruzalemu, ki je bila zgrejena na mestu,<br />

kjer je bil Kristus križan – in kažejo na bizantinski<br />

vpliv, ki je bil verjetno prisoten tudi v oblikah<br />

čaščenja. A obstajajo tudi templarske cerkve, ki niso<br />

okrogle (Shipley in Sompting v Sussexu), kakor<br />

tudi okrogle cerkve, ki niso templarske. Temu<br />

redu je bilo podarjene mnogo zemlje, vključno z<br />

obstoječimi cerkvami in ni vedno lahko ugotoviti,<br />

ali so neko cerkev gradili templarji.<br />

Skrivnost graditve cerkev – sakralno geometrijo<br />

in poznavanje geomantije – umetnosti vedenja,<br />

kam jo postaviti glede na tok zemeljskih energij,<br />

pripisujejo templarjem predvsem zaradi tradicije<br />

prenašanja teh skrivnosti preko prostozidarskih lož<br />

in bratovščin, ki jih je ta red ustanavljal, kar je baje<br />

navdihnilo velike srednjeveške katedrale. Obstaja<br />

celo teorija, da so templarji obiskali Ameriko, od<br />

koder so prinesli srebro, da jih učvrstijo.<br />

Sakralno geometrijo lahko opazimo ne le v cerkvah,<br />

ki so preživele, ampak tudi na mestih kot je Cressing,<br />

v Essexu, kjer sta ostala dva čudovita skednja, ki v<br />

svojih harmoničnih razmerjih prikazujeta mojstrsko<br />

stavbno mizarstvo, ki je gotovo pripomoglo, da<br />

je žito v kaščah ostalo sveže. Dolgoletna tradicija<br />

kaže, da določene geometrijske oblike na tak način<br />

delujejo. Na primer manjše replike velike piramide,<br />

ki so jih v ta namen naredili.<br />

V opečnati strehi enega od skednjev so razbrali<br />

runo Ing – simbol obilja pri lokalnih anglo-danskih<br />

prebivalcih. Zaradi takšnih praktičnih znanj so jih<br />

kasneje obtožili, da se ukvarjajo z magijo. Zaščita<br />

svete dežele je bila morda res raison d'etre (razlog<br />

za obstoj – op.prev.) meniškega reda, vendar<br />

sta dostikrat spregledani drugi dve pomembni<br />

funkciji tega reda. Templarji so bili v resnici prvi<br />

mednarodni bankirji. S svojo široko razširjeno<br />

organizacijo in z integriteto, ki so jo kot cerkveni<br />

red imeli, so ljudem omogočali, da varno naložijo<br />

svoj denar v eni državi in ga v drugi dvignejo ter<br />

tako preprečijo krajo med potovanjem. Uvedli so<br />

kreditna pisma – prve čeke in vodili prve osebne<br />

račune. Pariško svetišče je imelo blagajno in<br />

templarji so včasih delovali kot kontrolorji poslov<br />

za druge. Oderuštvo – zaračunavanje obresti na<br />

posojila – je cerkev prepovedala, vendar je bilo to<br />

speljano pod 'bančnimi stroški'.


6<br />

p o r t r e t<br />

To zelo pomembno bančno delovanje je eden<br />

glavnih razlogov za sovražno razpoloženje proti<br />

redu – bankirji so redko priljubljeni. Zato je<br />

nastala teorija zarote, ko naj bi še vedno obstajal<br />

mednarodni red, ki naj bi preko financ nadziral ves<br />

svet – o tem piše na primer Umberto Eco v svoji<br />

knjigi Faucaultovo nihalo. Zanimiva teorija, ki je<br />

bila izražena v seriji nadaljevank in tudi na DVD-ju<br />

z naslovom Vitezi templarji, je, da je po padcu reda<br />

nekaj članom uspelo uiti preko Alp v Švico, kjer<br />

so osnovali švicarske kantone kot administrativne<br />

regije. Skrivnostne švicarske finančne institucije naj<br />

bi bile prav tako njihova dediščina.<br />

S to funkcijo je povezan njihov drugi pomemben<br />

prispevek k srednjeveški ekonomiji na sploh. Zemljo,<br />

ki so jo imeli v lasti, so dali v polno uporabo tako,<br />

da so ustanavljali farme, vinograde, mline, rudnike<br />

in vse vrste industrije, obrti in trgovine ter tako<br />

priskrbeli delo za lokalno ljudstvo, zase pa stalne<br />

prihodke od najema. V majhnih mestih in vaseh<br />

so postavili trge, zemlja je bila očiščena, izsušena,<br />

razmejena, oskrbovana in dobro vzdrževana. Vse to<br />

je imelo velik vpliv tudi na druge lastnike zemlje,<br />

tako cerkvene kot posvetne, katerih nezadovoljstvo<br />

nad njimi se je z ukinitvijo davkov še povečalo.<br />

Čas je tekel in kritika na račun njihovega bogastva,<br />

moči in domnevne arogance je naraščala. Nato so se<br />

začele širiti še govorice, ki so srednjeveškega človeka<br />

navdajale z grozo – o skrivnih ritualih, ki naj bi<br />

vključevali zanikanje ali pljuvanje na križ, čaščenje<br />

idolov ali črnih mačk, homoseksualne aktivnosti,<br />

ki naj ne bi bile le dovoljene, temveč zaželjene,<br />

nespodobni poljubi – 'Bój se poljuba templarjev' je<br />

bil opolzek dovtip. Nadalje so jih obtožili izdaje –<br />

povezave s sovražniki Saraceni. V sveti deželi se je<br />

situacija spremenila. Leta 1187 je Saladin ponovno<br />

zajel Jeruzalem in krščanska vojska se je pod<br />

vodstvom generala Allenbyja vrnila šele leta 1917.<br />

Še celo stoletje je obdržal red svoj močan vpliv, še<br />

vedno je imel v lasti mnoge gradove, toda leta 1291<br />

je mesto Acre (Akko) padlo pod vpliv muslimanov<br />

in red se je bil prisiljen popolnoma umakniti, svojo<br />

prisotnost na vzhodu je obdržal le na Cipru. Tu se<br />

postavi vprašanje, zakaj je red sploh še obstajal dalje<br />

in ali ne bi bilo normalno, da bi se združil z vitezi<br />

bolniškega reda. Lahko bi ostali še nekaj let, če ne bi<br />

bilo lakomnosti francoskega kralja Phillipa le Bela<br />

– Lepega Filipa, čigar narava je bila v nasprotju<br />

z njegovim imenom. Bil je hladen, brezobziren,<br />

preračunljiv in neukrotljivo pohlepen. Zaplenil je<br />

že bogastvo Judov in Longobardov in razvrednotil<br />

zlate kovance. Poleg tega, kot je namignil Steiner,<br />

naj bi bil v prejšnjem življenju iniciiran v krvoločne<br />

mehiške tajne obrede črne magije, ko so živim<br />

žrtvam iz telesa iztrgali srce. Resnično je bilo baje<br />

njegovo srce, ki so ga po njegovi smrti balzamirali<br />

in poslali v samostan v Poissyju, drobno in skrčeno.<br />

Sanjal je o širjenju imperija in se je hotel pridružiti<br />

redu, a je bil zavrnjen. Razjarjen se je odločil, da se<br />

polasti njihovega bogastva. Najprej je zmanipuliral<br />

papeštvo, da je dobil svojo 'lutko', papeža Clementa<br />

V., ki je deloval na francoskih tleh v Avignonu.<br />

Preko svojih agentov se je vtihotapil v red in Papeža<br />

prepričal, da mora red templarjev zaradi herezije,<br />

sodomije in bogoskrunstva razpustiti in postaviti<br />

pred sodišče. Ob zori 13.oktobra 1307 je izvedel<br />

operacijo, primerljivo s tajno policijo 20.stoletja. Po<br />

predhodno izdanem ukazu so naenkrat aretirali<br />

vse templarje, ki so jih našli.<br />

Ostale kralje je teže prepričal, da naredijo enako –<br />

aretacije in mučenja so se torej razlikovala glede na<br />

deželo. V Angliji je Edward II prepovedal mučenje,<br />

a si je kasneje prisvojil njihovo premoženje, medtem<br />

ko Portugalska in Aragon obtožbam nista hotela<br />

verjeti in sta dovolila redu, da v različnih oblikah<br />

ostane še naprej.


p o r t r e t<br />

7<br />

V Franciji pa so izvedli sojenja in ob mučenjih so<br />

dobili priznanja, ki so bila tako grozna kot vse, kar<br />

je izmišljeno dandanes. Mnogi vitezi so se kasneje<br />

odrekli redu. Leta 1310 so jih 54 sežgali in leta 1312<br />

je bil red uradno razpuščen. 18.marca 1314 sta bila<br />

blizu Pont Neufa, na Ile de la Cite, usmrčena zadnja<br />

dva predstojnika Jaques de Molay in Geoffroi de<br />

Charney. Na Škotskem ni bilo aretacij in mnogi<br />

vitezi so se pridružili gonji Brucea in Wallacea<br />

proti Angležem. V večini držav so v neke vrste<br />

opomin njihovo zemljo in lastnino prenesli na red<br />

bolničarjev. Templarji so se bili prisiljeni pridružiti<br />

drugim cerkvenim redom, vendar jih je še vedno<br />

zavezovala njihova meniška zaveza. Mnenja<br />

zgodovinarjev so različna, nagibajo pa se k mnenju,<br />

da je moralo biti v obtožbah tudi nekaj resnice, kajti<br />

- kako bi bilo drugače možno uničiti tako močno,<br />

sijajno in vplivno organizacijo?<br />

pripravila Marina Nuvak


8<br />

O <br />

<br />

Mihael<br />

Če v času visokega poletja opazujemo nočno nebo,<br />

smo priča posebno živi igri svetlečih se zvezdnih<br />

utrinkov. Perseus je veljal med grškimi heroji za<br />

Mihaelovega bojevnika. Iz njegove zvezdne slike,<br />

iz smeri zvezdne slike Perseusa, vidimo vsako leto<br />

padati jate Perseid, ki se vozijo skozi zrak. Svoje<br />

čase so jih imenovali ognjene solze Laurencija, saj<br />

se začno množiti prav na dan, ki nosi ime tega<br />

mučenca.<br />

V svojih predavanjih o letnih časih je Rudolf<br />

Steier pokazal, kako v letnih časih organizem<br />

Zemlje ritmično razodeva svoje skrivnosti.<br />

Pokazal je na čudovito umetnost zdravljenja, ki<br />

v kozmičnih procesih deluje. Nebo pošlje prav<br />

v avgustovskih nočeh, ko se iz Zemlje dvigujejo<br />

soparne pare, navzdol svetleče zvezdne utrinke in<br />

prežame atmosfero našega planeta z razpršenim<br />

prahom meteoritov. Tako je, kot da bi bil na delu<br />

kozmični zdravnik, ki se loteva za nas krepke<br />

terapije z železom, ki jo k vnetjem in vročini<br />

nagnjen organizem nujno potrebuje. To svetleče in<br />

razpršeno meteorno železo, ki žvepleno atmosfero<br />

Zemlje temeljito pomete, je imenoval Rudolf Steiner<br />

'Mihaelov meč'.<br />

7 krat 7 dni po Laurencijevih nočeh pridemo do 29.<br />

septembra. Ta nosi v koledarju ime Mihael. V ozadju<br />

najdemo isti ritem kot od velike noči do binkošti. Za<br />

ta ritem pravimo, da je ritem, v katerem se žele sile,<br />

ki jih duša po milosti lahko sprejme, ponotranjiti.<br />

Čas borbe z zmajem je. Človek, ki usode časa ne<br />

skuša zatajiti temveč se skuša v njej izkazati, se<br />

pred borbo med temo in svetlobo, ki velja za ves<br />

svet, ne bo umaknil. V današnjem času mora biti<br />

pripravljen, da ponudi za prizorišče te borbe svojo<br />

lastno dušo. Tako bo spoznal genija našega časa,<br />

Mihaela. To je tisti, ki moč zmaja premaga. Od njega<br />

moramo dobiti tisto, meču podobno moč, ki bo iz<br />

nas na učinkovit način naredila čuvarje praslike<br />

pravega človeka.<br />

delno iz Rudolf Meyer,<br />

Prazniki v toku leta<br />

pripravila Meta Vrhunc


9<br />

Meditacija svetega<br />

Mihaela<br />

dr. Senija Grčič, Zagreb<br />

Ta sestavek je prevod citata iz teksta, ki ga je napisala<br />

nadarjena zdravnica dr. Ita Wegman, ki je v začetku<br />

dvajsetega stoletja s pomočjo dr Rudolfa Steinerja<br />

začela uvajati novo medicinsko smer, danes znano pod<br />

imenom antropozofska medicina, ki jo prakticira več<br />

kot 5000 zdravnikov, predvsem v zahodni Evropi.<br />

'… Nekega dne mi je Rudolf Steiner rekel, da si<br />

antimihaelovski demoni brezobzirno prizadevajo, da<br />

bi preprečili in uničili Mihaelovo delo. Svoje namene<br />

prikrivajo in le ljudje lahko odkrijejo njihove skrivnosti.<br />

Le oni si lahko pridobijo znanje o skrivnostih demonov.<br />

Bogovi čakajo na te skrivnosti, ki jim jih lahko prinesejo<br />

le ljudje. Oni pa so tisti, ki bodo ljudem te skrivnosti<br />

razkrili (dekodirali). Skozi takšno žrtvovanje bogovom<br />

se lahko ljudje demonov otresejo, podobno kot lahko<br />

kraj, ki ga je osvojila tema, spet razsvetli duhovna<br />

svetloba…<br />

…Moje vprašanje, polno skrbi in pričakovanja, je bilo:<br />

'Kaj bo, če se to ne bo zgodilo?'<br />

Odgovor se je glasil: 'Potem bo gospodarila karma…'<br />

Kako naj bi razumeli te modre besede? Kaj sploh<br />

razumemo kot delo arhangela Mihaela? Kako nas on<br />

navdihuje? Da bi ta citat laže razumeli tudi tisti, ki o<br />

njem prvič slišijo, je potrebno dodatno razložiti, kaj<br />

'Mihaelova misija' v antropozofiji pomeni.<br />

Kdo je kot bog<br />

Znana je imaginacija arhangela Mihaela v boju z<br />

zmajem, ki so jo upodobili mnogi umetniki. Z neba je<br />

sklatil zmaja in s svojim ostrim mečem ga sedaj drži<br />

pod nogami. Pogosto ga prikazujejo, kako stoji bos na<br />

ostrih zmajevih luskinah. Zanimivo je, da 'Mihael' v<br />

prevodu pomeni 'Kdo je kot bog?'; to angelsko bitje pa<br />

imenujejo tudi 'Božje obličje', s čimer se želi povedati,<br />

da Bog danes prevzema Mihaelovo podobo, da bi tako<br />

navdihnil ljudi za nadaljnje evolucijske procese. Na<br />

vseh upodobitvah Mihaela je mogoče opaziti, da gleda<br />

naravnost (proti Božjemu obličju); ne gleda v zmaja,<br />

čeprav leži ta ukročen ob njegovih nogah. Če gleda<br />

junak v zmaja, potem je to podoba Svetega Jurija, ki je<br />

Mihaelova zemeljska podoba. Meč pogosto simbolizira<br />

človeški jaz. Rezilo meča je dvorezno in je lahko v<br />

službi dobrega ali zla. Človek lahko rezilo lastnega<br />

mišljenja usmeri proti nebu in doseže jasne misli za<br />

lastno in obče dobro, lahko pa jo usmeri proti zemlji<br />

in izkoristi moč inteligence tako, da na zelo prefinjen<br />

način zadovoljuje svoje egoistične potrebe in želje, ki<br />

pogosto niso v dobro vseh, čeprav kratkoročno lahko<br />

izgleda, da so.<br />

S to svojo držo nas namreč Mihael navaja na budnost,<br />

uči nas osnove meditacije, to pa je koncentracija in<br />

osredotočenost na cilj. Kadar si v meditaciji postavimo<br />

nek cilj, izrek ali sliko (Božje obličje) in se odločimo<br />

biti nekaj časa z njo, bomo kmalu opazili, da so nam<br />

misli odtavale, in da z njimi nismo več pri zadani<br />

vsebini. Zmaj nam je ponudil eno od tisočih bleščečih<br />

se raznobarvnih lusk, s katerimi je pokrit, da bi nas<br />

premotila njena lepota. Tako naše misli pobegnejo k<br />

tekočim skrbem, sanjarjenju, spominom, načrtovanju<br />

pomembnih obveznosti, strahovom, kritiziranju in<br />

podobno.<br />

Kdaj nastopi trenutek, ko prekinemo z zadano vsebino<br />

(Božjega obličja) in si začnemo ogledovati zmaja? Kdaj<br />

skrenemo z jasne poti in, tako kot Rdeča Kapica, ki je<br />

bila zavedena, nabiramo cvetje? Če dobro razmislimo,<br />

bomo videli, da niti opazili nismo, kdaj smo skrenili<br />

z zastavljene poti in si na prigovarjanje 'volka' odšli<br />

ogledovat 'življenjsko livado, polno raznobarvnega,<br />

pomembnega in zanimivega cvetja'. In potem se<br />

moramo ponovno vrniti na 'stezo', na ponovno<br />

proučevanje zadane vsebine, na nov poskus budnosti.


p r a z n i k<br />

Stvar je v tem, da takrat, ko skrenemo na drugo temo,<br />

trenutka, ko smo skrenili s prave poti, ne zaznamo. Ne<br />

zaznamo ga zato, ker je v tem trenutku naša zavest<br />

zmanjšana, stemnila se je. Šele v trenutku zmanjšane<br />

zavesti smo lahko zavedeni, šele potem, ko je zavest<br />

nedorasla nalogi, skrenemo s prave, srednje poti.<br />

Iz te analize je mogoče hitro potegniti zaključek.<br />

Vztrajno moramo delati na večanju zavesti, na večanju<br />

budnosti. Vedno znova se moramo vračati pred Božje<br />

obličje, pa če smo ga še tolikokrat izgubili iz vida. Vedeti<br />

moramo, da je zmaj tukaj, in da je njegovo pravo mesto<br />

ob nogah. Njegovo zemeljsko moč je treba usmeriti k<br />

Božjemu obličju. Da bi nam to uspelo, Božjega obličja<br />

ne smemo preveč pogosto izgubiti iz vida, sicer nas<br />

bo zmaj ali demon odvedel tja, kamor hoče. Če ga ne<br />

usmerjamo mi in njegove moči ne izkoristimo za dobro,<br />

nas bo odvedel in zavedel v kratkoročne dobitke in<br />

užitke z dolgoročnimi posledicami 'drsenja v prepad'.<br />

Meditacija<br />

Zgoraj naveden citat lahko, če dobro premislimo,<br />

postane osnova za naslednjo meditacijo:<br />

Začnemo jo kot običajno - zagotovimo običajno mero<br />

miru, stran od vsakdanjih problemov, tako da dobimo<br />

občutek, da je postala naša duša vidna od zunaj, da jo<br />

lahko opazuje naš angel varuh ali Mihael. Potem, ko<br />

dosežemo potrebno bistrost, si predstavljamo, da je<br />

naša duša oltar ali sveti gral, torej posoda ali prostor,<br />

v katerega gleda božanski svet. Kajti ta svet pogleda v<br />

naše duše šele takrat, ko ga povabimo; šele takrat, ko<br />

ima legalno dovoljenje, da nam pomaga. Šele takrat,<br />

ko ga poprosimo.<br />

V preteklosti, v zibelki človeštva, so bogovi pravilno<br />

vodili človeštvo, tako kot starši pravilno vodijo in<br />

vzgajajo otroka. Sedaj pa je človeštvo doseglo zrelost<br />

in dobri bogovi (hiearhija angelov) se ne vtikajo, če jih<br />

ne prosimo, če z molitvijo in meditacijo ne pripravimo<br />

prostor za njihovo delovanje. Tako kot otrok, ki je<br />

odrasel in postal odgovorno bitje in živi v drugi hiši in<br />

mestu in ki svojim staršem dopusti, da so seznanjeni<br />

z njegovim življenjem le toliko, kolikor to sam želi.<br />

Starši radi pomagajo, ko se jim dopusti, da se 'vmešajo'<br />

v življenje njihovih otrok.<br />

Čeprav je slika precej enostavna, nam vseeno lahko<br />

pomaga do predstave. Torej, mi sedaj - kot zrela,<br />

zavedajoča se in budna bitja - položimo svoje lastne<br />

probleme in probleme naše bližnje ali daljne skupnosti<br />

v prosojno posodo svoje duše. To je problem, ki ga<br />

sami ne moremo pravilno razrešiti, za katerega pa<br />

lahko predvidimo, kako se bo, če ne bo kakšne višje<br />

intervencije, odvijal. Kadar gre za neko zlo, lahko<br />

pogosto to predvidimo, lahko predvidimo zle namene,<br />

ki se v naši družbi žele uresničiti. To moramo opisati,<br />

tako kot bi to opisal 'najboljši novinar' ali 'najbolj<br />

trezen znanstvenik'. Tako opišemo niz detajlov, ki so<br />

v direktni ali indirektni povezavi s tem problemom. Z<br />

vseh strani si ga ogledujemo. Celo lastno željo po tem,<br />

da bi bil izid takšen ali drugačen, postavimo zraven<br />

kot eno od možnih rešitev ('ne moja, ampak tvoja volja<br />

Gospod, naj se zgodi'). Potem ko smo neko težavo<br />

dovolj dobro opisali na znanstven način, kakor se opiše<br />

neko bolezen, če ji želimo najti zdravilo (tu ne gre za<br />

stalno ponavljanje naših težav, skozi katere se še bolj<br />

potrjuje določeno stanje duše in še naprej povzročajo isti<br />

problemi), pa v hvaležnosti to meditacijo zaključimo,<br />

kot običajno usmerjeni v božjo podobo. Dobimo vtis,<br />

da angelski orel gleda od zgoraj, kaj spodaj žaba v<br />

svoji horizontalni perspektivi doživlja in opisuje. Ta<br />

angelski pogled od zgoraj meče duhovno svetlobo na<br />

tisto spodaj, kjer je še vedno dovolj teme in 'mračnih<br />

demonskih skrivnosti'. Tako smo 'zatožili skrivnosti'<br />

bogu, prikazali smo mu grehe. Skrivnost lahko obstaja<br />

le v temi; čim jo prinesemo na svetlobo, jo osvetlimo,<br />

začne zgubljati svojo moč. Tudi če zločinec na videz ni<br />

takoj kaznovan, je onemogočen v svojem zločinskem<br />

delovanju, kajti narava zločina in zločinskega dejanja<br />

je, da se načrtuje v temi, daleč od oči javnosti, daleč od<br />

božanske sončne svetlobe.<br />

Znano je, da se je treba za to, da bi se otresli starih<br />

patoloških navezanosti, s problemom soočiti, ga<br />

prepoznati, osvetliti. Šele potem, ko smo nekaj spoznali,<br />

ko smo to potegnili iz teme podzavesti, lahko naredimo<br />

naslednji korak. Lahko izboljšamo in zacelimo, če vemo,<br />

se naučimo ali se spomnimo, kaj je zdravo.<br />

Če želimo biti soustvarjalci božanskih bitij, če želimo<br />

zares zasesti tisto mesto, ki nam ga je bog predvidel,<br />

ko nas je ustvaril po svoji podobi - to je, da smo<br />

ustvarjalna, svobodna bitja, polna ljubezni - moramo z<br />

disciplinirano vajo izpopolnjevati talente, ki nam jih je<br />

Bog dal v uporabo. Vztrajno in v vseh detajlih moramo<br />

vaditi ostrino svoje misli. Če bi želeli nekoč ustvariti<br />

list, ga moramo proučiti v vseh njegovih detajlih.<br />

Kako se odpreti milosti in blagoslovu?<br />

Ni dovolj samo biti dober. Mi vsi bi želeli, da bi nam<br />

bilo lepo, a to, kar vsak dan doživljamo, je daleč od tega.<br />

Ni dovolj reči, naj bo dobro, molil in meditiral bom za<br />

dobro. Potrebno je prevzeti odgovornost za nekatere<br />

predpriprave, da bi se dobro moglo inkarnirati, se<br />

vliti v posodo ljudske duše in tam učinkovito bivati.<br />

Dobro se zliva na področje zavesti. Pogoj za zavestno<br />

10


p r a z n i k<br />

dobro je modrost. Pogoj za modrost je razumevanje lete<br />

in natančno opazovanje vsega ustvarjenega, narave<br />

vesolja ter človeških odnosov, kjer se jasno manifestira<br />

aktivna božanska modrost in ljubezen. Natančno,<br />

disciplinirano opazovanje ustvarjene materije, v kateri<br />

se v zadnji pojavni obliki manifestira božji duh.<br />

Pripravljati moramo posodo naše duše, očistiti naš<br />

telesno-duševni hram. V tako pripravljeno posodo,<br />

ki se odpira proti nebu, proti višjemu jazu, v tem<br />

potrpežljivem stanju pričakovanja brez priganjanja<br />

se bo lahko spustila milost. Spustil se bo blagoslov,<br />

tako kot se hostija spušča v 'kletko' pri postopku<br />

transsubstanciacije (pretvorbe kruha-hostije v telo<br />

Kristusa – nosilca božanskega).<br />

Nekoč me je moj devetleten sin vprašal: 'Mama, kako<br />

je mogoče, da je imel Kristus dva očeta, Jožeta in boga<br />

očeta?' Resnično, kako je to mogoče, imeti dva očeta?'<br />

Odgovorila sem mu v prispodobi: 'Čigavo je to mleko<br />

v kozarcu? Je to mleko od krave ali kozarca? Če je<br />

kravje, kje bi bilo sedaj, če ne bi bilo kozarca?' Ta slika<br />

je popolnoma zadovoljila radovednost mojega sina.<br />

Prav tako kot velja za Jezusa Kristusa, velja tudi za nas.<br />

Vsi imamo očeta, ki z ljubeznijo daje genetsko posodo<br />

telesa, naše pravo poreklo pa je duhovno. A to duhovno<br />

se ne bi moglo manifestirati, si pridobiti potrebnih<br />

izkušenj, če ne bi bilo te telesne 'kletke'. Vsa duhovna<br />

substanca pa ni v telesni 'kletki'. Del našega 'višjega<br />

jaza' je še vedno v objemu našega 'angela varuha', ki ga<br />

čuva, dokler mi telesno posodo ne pripravimo tako, da<br />

zmore nositi to dragoceno breme.<br />

Moje lastne izkušnje s to meditacijo mi kažejo, da se<br />

problemi, ki me obremenjujejo, 'demonske skrivnosti',<br />

ki jih na ta način pokažem bogu, položim mu jih<br />

pred noge, razrešijo neodvisno od mojih sposobnosti<br />

in mojega vedenja. Zgodi se na primer, da dobim v<br />

roke knjigo, v kateri najdem odgovor na uganko ali<br />

zdravilo za nekega mojega pacienta ali srečam neko<br />

osebo, ki mi pove ravno tisto, kar potrebujem, da bi<br />

lahko delovala. Stvari se razrešijo same po sebi, brez<br />

mojega sodelovanja in ni se mi treba več ukvarjati s tem<br />

problemom. Na kratko, s prakticiranjem te meditacije<br />

sem lahko doživela, da se je milost spravila v gibanje<br />

z ljubeznijo, da se je milost spustila tja, kjer bi drugače<br />

morala delovati karma z vsemi svojimi posledicami.<br />

bolečino – v tem primeru kamenjanje. S prisotnostjo<br />

makrokozmičnega, vedno budnega višjega jaza,<br />

inkarniranega v Kristusu, pa je možno, da tam, kjer bi<br />

morala nastopiti kazen, pride do milosti, ozdravitve.<br />

Ta trenutek je tako pretresel Kristusove učence, da so<br />

se brez besed razšli. Namesto zaslužene kazni, namesto<br />

zakona (karme, usode), je nastopilo odpuščanje<br />

– ozdravitev. Da bi pridobljeno zdravje zadržali, je<br />

potrebno samo - ne več grešiti.<br />

Nekje drugje pa Kristus reče, da ni prišel spremeniti<br />

nobene točke Starega zakonika. Tu pa nastopi tista<br />

čudovita možnost, ki jo je bog ljudem podaril, svoboda<br />

izbire. Svobodno lahko izberemo: da živimo pod<br />

vplivom karme, pod vplivom Stare zaveze – 'oko za oko,<br />

zob za zob' ali pa da v svojo dušo počasi integriramo<br />

sile Nove zaveze in na določenih mestih dopustimo,<br />

da se nam približa vpliv milosti, odpuščanja, ljubezni,<br />

ki edina lahko zaceli zaslužene udarce usode. Ljudje<br />

verjamejo, da je bila opisana grešnica Marija Magdalena<br />

tista, ki je prva videla 'Kristusa, ki je od mrtvih vstal'.<br />

Če svoj pogled usmerimo proti božjemu obličju in ga<br />

tam dovolj dolgo zadržimo, je nagrada ne le ozdravitev<br />

obstoječih karmičnih posledic, ampak tudi pogled<br />

na višjo obliko božjega lika, ki je od mtrvih vstal, kar<br />

nam omogoča učinkovit zavesten izbor evolucijskega<br />

dobrega.<br />

Upam, da bo to proučevanje vzpodbudilo nekatere<br />

bralce k raziskovanju v tem smislu in da bodo prišli<br />

do lastnih izkušenj. Če bodo prišli do spoznanj, ki bi<br />

jih želeli podeliti z avtorjem tega teksta ali drugimi<br />

prijatelji, naj to storijo.<br />

prevedla Marina Nuvak<br />

Svoboda izbire obstaja<br />

Tisti trenutek spuščanja milosti, trenutek, ko Stara<br />

zaveza preide v Novo, je opisan v sliki grešnice, ki so<br />

jo pripeljali pred Kristusa, da bi jo kamenjali. Karmično<br />

si je ta žena s svojim grehom zaslužila posledico,


12<br />

F <br />

<br />

Kriza dvajsetega<br />

stoletja 6. del<br />

Delno iz dr. Walter Buehler<br />

Antropozofija kot potreba našega časa<br />

Tipična kroglasta oblika pa ni slučaj. Kaže na sfero<br />

nad Zemljo; lastna je vsem kozmičnim telesom: lunam,<br />

planetom in soncem v področju zvezd stalnic. Široko<br />

napeta nasprotja učinkovanja sil okolja in centralnih<br />

sil najdejo ustrezen izraz v barviti lupini in v temnem<br />

semenu in so v zrelem plodu kot idealna harmonična<br />

izravnava, neke vrste zveza miru med silami neba in<br />

silami Zemlje. Z vsakim plodom držimo v rokah na eni<br />

strani preobraženo, s svetlobo presvetljeno in ogreto<br />

miniaturno Zemljo, na drugi strani pa zgoščeno, strjeno<br />

in v snovi Zemlje vtisnjeno tkanje sfer Sonca in zvezd.<br />

Plod sam stremi zaradi svoje teže, seme zaradi svoje<br />

narave, k tlom. V tem stremljenju nazaj k Zemlji se<br />

zaokroži krogotok življenja, ki kljub zimskemu miru<br />

nenehno teče naprej in je sam odslikava nebesnih<br />

teles, ki Zemljo obdajajo. Temeljni ritem, s trikratnim<br />

raztezanjem in krčenjem lista, ki ga je odkril Goethe, igra<br />

pri tem pralastno vlogo posredovanja med vladajočimi<br />

polarnostmi.<br />

Cvetoča rastlina, ki se preobrazi v najbolj fin cvetni<br />

prah in vonj, je v nevarnosti, da se v atmosferi izgubi.<br />

Šele z oploditvijo sebe najde spet pot nazaj na Zemljo.<br />

Na nožnico položeno zrno cvetnega prahu pokaže<br />

prvič spet centripetalno tendenco s kaljenjem cevčice<br />

cvetnega prahu, ki bistvene sestavne dele celičnega<br />

jedra šele vodi navzdol v plodnico in k resnični<br />

stopitvi celic in oploditvi.<br />

Centrifugalna, bolj evolucijsko usmerjena faza rasti<br />

v polni meri razvite poletne rastline, se spreobrne v<br />

involucijsko poudarjeno fazo tvorbe plodu in semena,<br />

ki je povezana z zgoščevanjem in zbiranjem. Na<br />

dozorevajočem plodu lahko posebej jasno odčitamo<br />

součinkovanje zemeljskih in kozmičnih sil rastlinskega<br />

bitja. Snovi zemlje opremijo plod z maso, gostoto in težo.<br />

Pod bremenom jabolk grozi nevarnost, da se polomijo<br />

veje drevesa! Prvotno brezbarvnim delcem prahu brez<br />

okusa pa dajejo sfere zvezd kvaliteto in barvitost, vonj,<br />

okus in obstojnost. Medtem ko doživi anorganska<br />

substanca, kot smo že videli, svoj višek v ostrih, kotnih<br />

oblikah kristala z ravnimi površinami, doživi rastlina,<br />

če gledamo malino, grozd, pomarančo ali melono,<br />

svoj življenjski cilj v vsestranskih okroglinah plodu.<br />

Pri koncu tega opazovanja poglejmo na kratko človeški<br />

organizem. Tudi materinski plod telesa se razvije iz<br />

dozorevajočega embrija v polarnosti okolja in sil sredine.<br />

Podobno kot kal ali rastlina, ki se od začetka orientira<br />

v dve različni smeri, k sredini Zemlje s korenino in k<br />

presvetljenemu okolju s svojimi kličnimi listi, se tudi<br />

oplojena celica jajčeca oblikuje v dve smeri.<br />

Embrio kot centralna tvorba obdaja periferna<br />

organizacija; oba nastaneta iz istega celičnega materiala.<br />

Slednje je iz nežnih, votlo kroglo oblikujočih jajčnih<br />

kožic s placento, ki se je prvotno s svojimi resami na<br />

vseh straneh ugnezdila v sluznico maternice. Jajčne<br />

kožice in nastajajoča plodna voda sferično obdajajo ves<br />

embrio. Najpomembnejše, pozneje v notranjost vzete<br />

organske funkcije kot prehrana, dihanje in izločanje,<br />

se dogajajo v placenti, pretežno zunaj, v okolju. Gre za<br />

pretežno še kozmično orientirano skupno organizacijo;<br />

jajčne kožice naj bi razumeli kot odtis eterskih sfer,<br />

ki dozorevajočega prebivalca Zemlje še čuvajo in<br />

ga s pomočjo plodne vode odtegujejo zemeljski sili<br />

težnosti – saj embrio izgubi na teži toliko, kolikor<br />

plodne vode odrine. Ker se plodna voda z najmanj<br />

trikratno izmenjavo na dan stalno cirkulatorično giba,<br />

predstavlja obenem posrednika za iz vseh strani iz<br />

kozmosa delujoče eterske sile, ki sooblikujejo breztežno<br />

lebdeči embrio. Zato so motnje pri plodni vodi<br />

pogosto povezane z deformacijami. Danes običajno<br />

pojmovanje, da se človek in žival oblikujeta samo iz<br />

oplojenega celičnega materiala in s snovmi, ki pritekajo<br />

po popkovini, ne ustrezajo resničnosti. To pojmovanje<br />

je tako nepopolno kot mnenje človeka, ki ne prepozna


13<br />

funkcije antene in išče vir zvokov svojega radijskega<br />

aparata v elektriki, ker z izključitvijo kabla iz vtičnice<br />

glasba utihne. Če lahko v področju fizikalno tehničnega<br />

majhna jeklena palica iz ritmike valov oddajnika kot<br />

antena posreduje polnost celega simfoničnega orkestra<br />

z vsemi glasbenimi finesami, koliko več je vsaka rastlina<br />

kot neke vrste antena in na vsak embrio kot antenski<br />

sistem za sfere kozmičnega okolja!<br />

Od pračasov pripisujejo organe za reprodukcijo Luni.<br />

Primerjava časa, ki ga potrebuje Luna za eno pot okoli<br />

Zemlje s ciklom menstruacije pri ženskah in menjava<br />

faz Lune s 14 dnevnim izgrajevanjem sluznic uterusa,<br />

dozorevanjem jajčeca, razgradnje sluznice in njenim<br />

izločanjem, ni samo analogija. Moderna statistika na<br />

tem področju kljub mnogim raziskavam ni prišla do<br />

jasnih rezultatov. Pri plemenih, ki so od civilizacije<br />

nedotaknjena, se je pokazalo, da so imele vse ženske<br />

menstruacijo naenkrat; bila je vedno paralelno z<br />

menjavo luninih faz. Ta odvisnost je pri mnogih niže<br />

razvitih živalih povsem jasna in je privedla v tem<br />

stoletju v zoologiji do resničnega lunarno biološkega<br />

raziskovanja. Medtem so odkrili okrog 200 vrst živali,<br />

ki so 'občutljive na Luno', katerih vedenje v povezavi z<br />

razmnoževanjem je na različne načine strogo vezano na<br />

ritme Lune.<br />

Izhodišče teh raziskovanj je bil Palolo deževnik, sorodnik<br />

nam znanega deževnika, ki živi v koralnih grebenih<br />

južnih morij in se zaradi oplojevanja pojavlja na površini<br />

morja v milijonih primerkov pri jutranjem svitu samo<br />

ob dnevih zadnjega krajca prve spomladanske polne<br />

Lune. Drug primer je morski jež Zentrechinus setosus,<br />

za katerega je bilo že starim Rimljanom znano, da je res<br />

okusen samo v času polne Lune. Najnovejše raziskave<br />

potrjujejo, da dozorevanje jajčec v spermi te živalske<br />

vrste poteka paralelno z debeljenjem Lune in doseže<br />

svoj višek pri polni Luni.<br />

Profesor Caspers, nekdanji vodja hidro-biološkega<br />

oddelka zoološkega državnega instituta v Hamburgu,<br />

je odkril v plitvinah severnega morja insekt s krili<br />

(Clunio marinus), ki je podoben našim komarjem. Kot<br />

ličinka živi pod vodo, zabubi se pod vodo in se iz bube<br />

preobrazi v času oseke ob popoldnevih polne lune ali<br />

mlaja, potem pa roji. Dejstvo pa je, da točnost dogajanja<br />

v povezavi z Luno pri vseh živalih, ki so občutljive na<br />

Luno, ostaja še vedno popolnoma skrivnostna. Kaj naj<br />

bi imela opraviti z razmnoževanjem hladna, kot Luna<br />

strjena žlindra, ki brez tančice zraka in vode ne more<br />

nuditi niti najmanjših možnosti življenja? Astronomsko<br />

in astrofizikalno gledano ne najdemo niti poskusa<br />

teoretične razlage številnih, znanih fenomenov.<br />

Moderna duhovna znanost je že v prvih dveh<br />

desetletjih dvajsetega stoletja v mnogih publikacijah -<br />

ne glede na tradicijo in ne glede na Lunarno biologijo,<br />

ki je medtem nastala – opozarjala na zvezo med Luno<br />

in silami reprodukcije ( delitvijo celic, dedovanjem,<br />

razmerami v zvezi z razmnoževanjem) vseh zemeljskih<br />

organizmov. Te pojave pripisuje predvsem z našim<br />

zemeljskim trabantom povezano etersko sfero, v katero<br />

je umeščena Zemlja. Ta sfera doživlja s prehodom pred<br />

zvezdnimi slikami zodiaka v soigri kroženja Lune s<br />

Soncem ritmične spremembe delovanja svojih moči. Pri<br />

tem ima med drugim menjava debeljenja in tanjšanja<br />

Lune pradavno zvezo z diferenciacijo in polarnostjo<br />

moškega in ženskega organizma.<br />

Medtem ko v rastlini kozmične sile nenehno pritekajo<br />

in odtekajo in je njeno nastajanje in preminevanje<br />

še mnogo bolj neposredno kot pri živali vezano na<br />

letne čase, ima odrasel človek relativno dokončano<br />

organizacijo eterskih sil. To je dobil, da bi se lahko<br />

razvijal, že v telesu svoje matere. Iz nje lahko dobi sile,<br />

ki pritekajo k rastlini iz okolja. V človeškem organizmu<br />

so se te od zunaj pritekajoče sile ponotranjile. Izvedle<br />

so metamorfozo svoje smeri in delujejo iz človeških<br />

organov kot pljuč ali jeter. Tako kot se v zrelem jabolku,<br />

ki se ločuje od materinskega organizma, zgosti bitje<br />

vse jablane, tako se pojavijo v organih živali in človeka<br />

področja zgoščenih planetarno eterskih sfer. Njihove<br />

življenjske funkcije lahko globlje razumemo samo<br />

toliko, kolikor se naučimo človeka samega zajeti na<br />

nov način kot mikrokozmos, saj njihovega porekla<br />

v anorganskem zemeljskem svetu ni mogoče najti.<br />

Tako se je tudi delovanje Lune v človeku, kot bitju, ki<br />

si je v toku evolucije pridobilo največjo samostojnost,<br />

najmočneje ponotranjilo, individualiziralo, izdvojila<br />

iz prejšnje odvisnosti. Odvisnost se v svojih zadnjih<br />

ostankih lahko dokaže le še statistično.<br />

Nobelov nagrajenec in švedski fizik Arrhenius, je na<br />

začetku 20. stoletja na več kot 24000 rojstvih dokazal,<br />

da je 27-dnevni siderični ritem Lune pred Zodiakom<br />

povezan s 14-dnevno dvojno periodo pogostosti rojstev.<br />

Avtor tega dela je lahko v svoji dizertaciji (o učinkovanju<br />

Lune v nataliteti, Freiburg i. Br.1940) potrdil v naknadni<br />

raziskavi to odvisnost. Spodbujen s tezami duhovne<br />

znanosti je lahko na 34000 rojstvih mesta Freiburg od<br />

leta 1925 do leta 1938 prvič dokazal tudi povezanost<br />

pogostosti rojstev s sinodičnim ritmom Lune (menjava<br />

Luninih men). Znan povprečen presežek in znanstveno<br />

nepojasnjen presežek rojstev dečkov, ki znaša 6%, je<br />

abstrakcija. V času debeljenja Lune se namreč poveča<br />

na 12%, in se tik pred mlajem zmanjša na skoraj nič.<br />

Pri debeljenju Lune – z maksimumom 3 dni pred


14<br />

f i l o z o f i j a<br />

polno Luno- se rojeva več dečkov, pri tanjšanju Lune<br />

se rojeva več deklic. Dr. med. H Haeckert je v svoji<br />

knjigi 'Lunarni ritmi človeškega organizma' (Leipzig<br />

1961, Verlagsgesellscha, Geest & Kordig K.-G.) zbral<br />

in kritično osvetlil vsa s tem povezana dela svetovne<br />

literature.<br />

Iz izročila stare modrosti vemo za posebno povezavo<br />

med notranjimi organi človeka in planeti, tako na<br />

primer srca in Sonca, jeter in Jupitra, vranice in Saturna.<br />

Razumljivo je, da smatra nauk o človeku, kot ga učita<br />

moderna znanost in medicina to za temačno vraževerje<br />

in absurd. Zato tu tudi poudarjam, da z antropozofijo<br />

razširjen nauk o človeku takih tradicij ne povzema brez<br />

kritike in jih tudi ne želi 'pogrevati'. Šele konkretne<br />

raziskave eterskega telesa kot organizacije energij,<br />

ki jih najdemo v rastlini, živali in človeku, pripelje<br />

ob duhovno-znanstvenem zasledovanju njihovega<br />

porekla, do odkritja zvez, ki so bile prej delno že znane.<br />

Njihovo znanstveno zasledovanje na času primeren<br />

način zahteva antropologijo in kozmobiologijo, ki jo je<br />

potrebno kozmološko na novo utemeljiti.<br />

Poglejmo si to na primeru srca, kot notranjem<br />

sončnem organu. Na srce ne moremo gledati ločeno<br />

od perifernega krvotoka, ki vse relativno omejene<br />

organe in organske sisteme med seboj povezuje in<br />

jih spravlja v odnos do srca kot njihovega centra. S<br />

tem ima nadrejeno funkcijo, podobno kot Sonce v<br />

primerjavi s planeti. Kar pa omogoča, da vsi organi<br />

med seboj funkcionalno korespondirajo, je krogotok<br />

tekočin krvi. Omenili smo že poseben odnos tekočega<br />

elementa do eteričnega. Srce kot središče te skozi in<br />

skozi 'dinamizirane' organizacije tekočin zato ni samo<br />

organ, ki organe oskrbuje s snovmi, temveč resničen<br />

center življenja v eterskem telesu. Sistem krvnih žil, ki<br />

se na vse strani tisočkratno razveja, prinaša morfološko<br />

do izraza ta odnos do eteričnega v svojih rastlinskih<br />

strukturnih elementih in v svojih tokovih tekočin, ki<br />

jih ni mogoče spregledati.<br />

V nasprotju s področjem fizičnega, kjer npr. krogla<br />

biljarda zadane drugo na eni točki in svojo moč<br />

prenese, je 'področje delovanja' eteričnega površina.<br />

Zato je rastlina v svojem sistemu listov eno samo bitje<br />

površin, ki se kot take, prežete z odprtim tokom sokov,<br />

odpirajo za sferične sile okolja in se mu razdajajo.<br />

Namesto listov imamo v živalskem in človeškem<br />

organizmu ogromno, 6000 qm veliko notranjo površino<br />

kapilarne mreže. Periferija kapilar se mora podobno<br />

kot mreže jajčeca pri embriu smatrati za notranji odtis,<br />

za mikrokozmično odslikavo sončne eterske sfere<br />

makrokozmosa.<br />

Z razvejanim sistemom krvnih žil, s svojo kapilarno<br />

mrežo, ki doseže vsako celico, se organi notranje odpro<br />

ne samo za dovajanje in izločanje fizičnih snovi, temveč<br />

tudi za učinkovanje in tkanje eterskega telesa. Organi<br />

so v tem pogledu podobni sferi, ki jo z vseh strani<br />

prežema fotosfera in njena struktura sončne svetlobe.<br />

Kot se Sonce, gledano kot celota, ne konča na meji<br />

fizično vidne Sončne krogle, temveč objema s svojo<br />

svetlobo in sfero življenja ves planetarni sistem, raste<br />

v krvotoku srce kot 'organ Sonca' preko svojih meja in<br />

prežema s svojim kapilarnim področjem ves organizem,<br />

ga prehranjuje, ga ogreva, mu omogoča, da diha in ga<br />

oživlja. Pri tem se členijo različna področja organov z<br />

njihovimi posebnimi sistemi krogotokov in njihovimi<br />

individualno diferenciranimi kapilarnimi mrežami iz<br />

splošnega eteričnega tkanja, podobno kot v kozmosu<br />

posamezen planet s svojim kroženjem členi prostor<br />

sončne svetlobe in prostor sončnega etra in ga omejuje v<br />

posebne eterske sfere. Vsak organ v človeku je podoben<br />

notranjemu plodu, ki je bil zgoščen in zaobljen iz njemu<br />

pripadajočega kozmičnega področja sfer z 'metamorfozo'<br />

svojih sil oblikovanja, podobno kot velja to za rastlinsko<br />

tvorbo plodu. Posebno mesto srca pa se kaže v tem, da<br />

srce kot relativno omejen organ ni samo plod, temveč<br />

obenem s krvnimi žilami raste v periferijo in v vedno<br />

bolj finih kapilarah v vsem organizmu 'zacveti' ter s tem<br />

organizem nenehno prežema in oživlja.<br />

Pri tem bo z duhovno znanostjo razširjena fiziologija v<br />

bližnji bodočnosti ugotovila, da krvi prav v kapilarah,<br />

kot pravem odsevu eterske sfere, ne potiska naprej<br />

fizični pritisk, pač pa gre – podobno finemu pretakanju<br />

sokov v rastlini – za primarno, iz resničnosti eterskega<br />

telesa izhajajoče delovanje.<br />

Pri tej kozmološki skici se ne moremo dotakniti tiste<br />

strani srca, ki je povezana s silami duševnosti, torej srce<br />

kot organ volje do življenja ali kot organ zaznavanja. Ne<br />

moremo obravnavati planetarnih zvez drugih organov.<br />

Kratko izvajanje o eterskih silah, povezanih s Soncem in<br />

Luno in ustrezne slike v fiziologiji človeškega organizma<br />

pa so morda le lahko posredovale vtis, v kateri smeri se<br />

morata v bodoče znanost in nauk o človeku razvijati, da<br />

bi se približala resničnim izvirom življenja.<br />

(se nadaljuje)<br />

prevedla Meta Vrhunc


f i l o z o f i j a<br />

Biološko-dinamično<br />

kmetovanje je kulturna<br />

naloga človeka 3. del<br />

dipl. ing. Hartmut Heilmann<br />

predavanje, Vrzdenec, 6. 2. 1999<br />

Kompost je svoje ime dobil iz besede komponente.<br />

Komponente so različne stvari, različne substance, ki<br />

jih v kompost dajemo. K tem komponentam lahko<br />

štejemo npr. kameno moko, gnoj iz hleva, mogoče<br />

slama, listje.<br />

Razvijati moramo svojo fantazijo, da na vsakem mestu<br />

na svetu zbiramo prave stvari. To je podobno kot pri<br />

komponistu, ki sestavlja stvari, ki jih poprej ni bilo.<br />

Tako kot komponist ustvarja nekaj popolnoma novega<br />

za ta svet, na podoben način naredi to tudi kmet (naši<br />

fantaziji niso postavljene nobene meje). Tako kot<br />

lahko v puščavi naredimo majhne oaze, v katerih<br />

ne naredimo nič drugega kot da tisto, kar tam že je,<br />

postavimo v nek nov red tako, da so oaze sposobne<br />

življenja. Tudi na drugih mestih, ki imajo svoje težave,<br />

lahko naredimo nekaj blagodejnega. Za to imamo<br />

pomembno sliko. To je slika o Noetu. Noe je vzel v<br />

svojo barko vse živo. Ta barka je bila prostor njegove<br />

zavesti. Prostor njegove zavesti je lahko prepuščen<br />

tudi povodnji, vesoljnemu potopu, vsemu tistemu,<br />

kar je pravzaprav nevarnost za življenje, za vse, kar<br />

je živega. Toda kar je Noe sprejel v svojo zavest, ima<br />

bodočnost. Tako da lahko rečemo: področje zavesti<br />

je kot neke vrste hiša, ki je v stanju prestati vse<br />

težave, ki nam jih življenje prinaša. Tu zunaj vidite<br />

rastlinjak. Lahko bi torej rekli: človek domesticira<br />

– udomačuje – svet. V ta svoj dom sprejme živali in<br />

jih spremeni, ko jih udomači v domače živali. Krmi<br />

jih bolje, kot bi jih lahko prehranjevala narava. Zato<br />

pa potrebuje in sadi rastline za krmo. Proizvaja<br />

več gnoja, kot bi ga proizvajala narava in na ta<br />

način ustvarja prostor za mnogo več življenja, kot<br />

bi ga sicer bilo. Zraste mnogo več, kot bi zraslo v<br />

nekultivirani naravi. V Sloveniji bi brez poseganja<br />

človeka rastel samo gozd.<br />

Sedaj pa izračunajmo, koliko živali živi tu v naravi<br />

na 100 ha površine? Nekaj srn, nekaj miši, zajcev,<br />

nekaj ton deževnikov. Največ živali pa potrebuje<br />

mnogo večje površine. Ptice, medvedi, divje svinje.<br />

Malo velikih živali imamo.<br />

Če si pogledamo dobro kmetijo, ima ta na enem ha<br />

več kg živali, kot jih ima 100 ha v naravi. Človek<br />

nima nobenih težav, da z enim ha preživlja eno<br />

kravo in celo vrsto majhnih živali in na ta način se<br />

produktivnost zelo poviša. Naš hlev postane organ<br />

za živinorejo, kompost postane organ za negovanje<br />

gnoja in kroženje substanc in njiva postane organ<br />

za produkcijo rastlin.


S <br />

S <br />

Na ta način naredi človek več, kot naredi narava<br />

sama. Naravo tako rekoč razvijamo naprej. Toda,<br />

če to delamo pravilno, nikoli ne naredimo nekaj,<br />

kar bi bilo v nasprotju z naravo, s čimer bi dvomili<br />

v pravilnost tega, kar narava sama dela in zmore.<br />

Če namreč stvar delamo prav, potem stojimo kot<br />

cel človek pred celotno naravo. Vzamemo žito,<br />

morda vzamemo gnoj in poiščemo nove poti,<br />

nove možnosti, toda naravo pustimo neokrnjeno,<br />

spoštujemo njeno celovitost. Moderni greh človeka<br />

je atomizem, ki je problem njegove zavesti. Ljudje<br />

mislijo, da je. pri gnoju bistvena npr. posamezna<br />

snov, ki je v njem, da je bistvo rastline in živali<br />

posamezni gen. Človek te stvari iz zveze življenja v<br />

nekem organizmu izvzame in na tej posameznosti,<br />

vzeti iz celote, nekaj spremeni, potem pa skuša to<br />

spremenjeno enoto naravi vrniti. Nakar se čudi,<br />

da stvar ne funkcionira več. Ne funkcionira zato,<br />

ker človek posameznost samo za sebe nikoli ne<br />

more pravilno razumeti. Posameznost lahko vedno<br />

razumemo samo iz celote, v katero je vtkana.<br />

Rad bi vam povedal slab primer. V Ameriki so<br />

žlahtnili novo sorto koruze. Imenujejo jo BT koruza.<br />

Vzeli so kromosom od bacila thurigensis in ga<br />

vgradili v DNK lestvico koruze. Ta koruza deluje<br />

grozljivo na vse insekte v pokrajini. Vemo, da<br />

čebele zbirajo cvetni prah, zbirajo pa ga tudi drugi<br />

insekti. Sedaj so ugotovili, da se koristni insekt kot<br />

muha tančičarica, v faunistiki se imenuje krizofa, če<br />

poje cvetni prah te spremenjene koruze, spremeni.<br />

To pomeni, da deluje ta koruza kot sredstvo za<br />

zaščito rastlin v naravi, kot pesticid. Človek je torej<br />

posegel v red, ki vlada v naravi. Kdo je zdaj tisti, ki<br />

odloča, kaj je dobro in kaj je slabo? Greh je v tem,<br />

da smo nekaj iz reda izločili, da smo to pretvorili,<br />

ne le spremenili, pokvarili in da smo potem to kot<br />

pokvarjen kamenček v mozaiku vrnili v naravo.<br />

Mi smo mnenja, da naj bi človek žlahtnil. Človek<br />

vzame dele iz narave. Tudi pri biološko-dinamični<br />

metodi to delamo, toda delamo to iz duhovnega<br />

razumevanja. Moramo si to predstavljati. Rudolf<br />

Steiner predlaga, da vzamemo cvet rmana, ga<br />

posušimo in damo v jelenov mehur. Potem to<br />

negujemo kot nov organ tako, da damo to v zemljo<br />

in spomladi izkopljemo. Temu rečemo priprava<br />

preparata. Lahko rečemo, da je v tem gotovem<br />

preparatu nekaj od rmana, nekaj od jelena in ker<br />

smo vse skupaj zakopali v določenem letnem<br />

času, je v njem tudi nekaj tistih sil, ki pozimi v<br />

naravi vladajo. V njem je tudi nekaj od človeka,<br />

ki je to delal. Tak preparat torej vzamemo in ga<br />

damo v kompost. Kompost je nekaj, kar je človek<br />

na tem svetu na novo ustvaril. Če damo preparat<br />

16


v kompost, ga s tem obogatimo na podoben način,<br />

kot če damo v kruh začimbe. Začimbe prihajajo<br />

kakor kruh iz narave. Na podoben način imamo<br />

tudi pri preparatih opraviti z novim oblikovanjem<br />

narave. Toda pri nobenem od korakov, ki smo jih pri<br />

izdelovanju tega preparata naredili, nismo izpustili<br />

narave. Z nobenim korakom nismo naravnega reda<br />

uničili. Razumeti pojem organizma pomeni naučiti<br />

se razumeti celoto. Če gledamo na razkrajanje<br />

analitično, pripravljamo na ta način v svoji zavesti<br />

mogoče nekaj, kar bi obstoj organizma kot celote<br />

spravilo pod vprašaj, kar bi dvomilo v obstoj<br />

organizma kot celote. Tako lahko rečemo, da nas je<br />

božansko duhovni svet naučil delati kruh zato, da<br />

bomo našli svojo človeško nalogo. Ljudje začenjamo<br />

sedaj negovati nekaj v področju organskega sveta<br />

zato, da bodo še vedno dejavne – ustvarjalne<br />

naravne sile lahko učinkovale. Vsakega od ostalih<br />

petih preparatov bi lahko prikazal na ta način<br />

– tako kamilico, koprivo, regrat, hrastovo lubje in<br />

baldrijan. To zdaj ni pomembno. Pomembno se mi<br />

zdi, da v našem razumevanju organov ostanemo na<br />

področju živega, da sprejmemo meditativno vase to,<br />

kar v naravi je, da to preobrazimo in preobraženo<br />

vrnemo naravi. To je orodje, ki ga človek danes<br />

nudi nazaj božansko duhovnemu svetu zato, da se<br />

svet lahko razvija.<br />

da se sama regulira, da stvari postanejo normalne,<br />

take, ki imajo trajnost. Pojem avtoregulacije bi<br />

lahko primerjali s pojmom avtomobila. Zakaj? Tudi<br />

avtomobil se ne giblje sam. Neki jaz in ta jaz ima<br />

volan in prestavno ročico – mi vidimo, kako se avto<br />

giba, toda pri tem obstoja višja volja, ki ta avtomobil<br />

v resnici premika in tako je tudi pri avtoregulaciji.<br />

Če jo pravilno razumemo, se organizem določene<br />

lokacije lahko dobro razvije brez kakšnih posebnih<br />

posegov. Mi lahko to zelo mirno spremljamo.<br />

Zanesemo se na našo lastno dejavnost, kjer glede<br />

na tla in glede na naše živali resnično razvijemo<br />

samoregulacijo, stvari se same urejajo. To<br />

spoznavanje v odnosu do vsega živega, ta nova<br />

možnost, s katero človek participira v vsem, kar<br />

je živo, s katero participira v duhovnosti sveta in<br />

kljub temu se človek lahko sreča s samim seboj,<br />

lahko se sreča s svetom in to spoznavno, čustveno<br />

in z voljo. Nekega dne potem lahko rečemo: če<br />

hočem proizvajati, pridelovati žito ali se ukvarjati z<br />

živinorejo, potem lahko to dosežem v partnerstvu z<br />

naravo. Ne delam proti naravi, tudi narava ne dela<br />

proti meni, z naravo se lahko povežem in s skupno<br />

lastno voljo proizvajam tisto, kar svet potrebuje.<br />

V Nemčiji imamo izrek, ki karakterizira celo gibanje<br />

Demeter. Pravijo: Demeter, to je potrebna pot za<br />

človeka in zemljo. Dokazano je, da naši preparati<br />

delujejo in zelo zanimivo je, da je v Institutu za<br />

biološko-dinamične raziskave v Darmstadtu dr.<br />

Ulrich Johannes König ugotovil, da imajo preparati<br />

lastnost, da stvari normalizirajo. Analiziral je<br />

doktorske dizertacije tudi drugih ljudi in avtorji<br />

so vedno znova ugotavljali, da biološko-dinamični<br />

preparati povečujejo pridelane količine. V zadnjih<br />

dvajsetih letih pa vemo, da se na konvencionalen<br />

način dosegajo izjemno visoki pridelki in se lahko<br />

zgodi, da b-d način stvar pripelje na tisti nivo, ki<br />

je za naravo normalen in sprejemljiv. To pomeni:<br />

pridelki so lahko tudi nižji kot v konvencionalnem<br />

poljedelstvu, toda ob uporabi teh pripravkov se<br />

dviguje, povečuje zdravje v naravi, medtem ko<br />

moderno poljedelstvo zdravje uničuje. Ta predstava<br />

je zelo pomembna, saj na ta način lahko rečemo, da<br />

človek s svojim jazom na svoji kmetiji, v svojem<br />

obratu kot del vsega sveta, kot celota, v kateri smo,<br />

ustvarja pogoje za sposobnost avtoregulacije. To je<br />

torej duhovna komponenta, ki nekaj regulira. Ta<br />

avtoregulacija je zame zelo pomemben pojem. S<br />

preparati ne dvigujemo ali zmanjšujemo pridelkov<br />

direktno, temveč organizmu, naši njivi dovolimo,


s k r b z a<br />

Prikazal sem torej, kakšen je lahko naš odnos do<br />

sveta in kako je človek del tega sveta, če se le potrudi,<br />

da prepozna to, kar v naravi hoče biti in če le deluje<br />

v skladu s tem, če se potrudi biti partner svetu in<br />

doseže, da je tudi svet partner njegovih lastnih<br />

prizadevanj. Naša naloga je ustvariti potrebne<br />

organe za to. To je zelo pomemben zaključek našega<br />

dopoldanskega predavanja, tako kot je ta hiša neke<br />

vrste zaščita in ovojnica za neke vrste lastno življenje<br />

te ideje v našem prostoru. Tako kot se tu nekaj zbira,<br />

kjer se nekaj preobraža in gre nazaj preobraženo v<br />

svet, je zelo pomembno, da tudi na področju socialnih<br />

odnosov premislimo nove organe. Ljudje ustvarjamo<br />

organe za svojo vlado, da lahko preko teh organov<br />

nekaj doseže, nekaj dela. Pravzaprav ustvarimo<br />

mnogo več organov, kot se zavedamo. Tudi šola je<br />

organ, tudi prečiščevalna naprava vode je organ. Vse<br />

to, kar človek naredi novega, je organ. Ta prostor za<br />

življenje služi nekemu namenu. Biološko-dinamično<br />

gibanje tudi potrebuje organe za življenje in zato je<br />

potrebno, da si ljudje stvari resnično darujejo, brez<br />

zasledovanja lastnih interesov. Pomembno je, da se<br />

ti organi lahko tudi nahranijo. Življenje obstoja iz<br />

dajanja in jemanja. Vedno je človek tisti, ki je pozvan,<br />

da ustvari tisti organ, ki je tisti čas potreben. Človek<br />

mora biti gotov, da tisto, kar bi bil potreben organ<br />

po njegovem mnenju, lahko tudi obstoja, kar se tiče<br />

eksistence in možnosti doseganja zastavljenih ciljev.<br />

Kar se tiče gledanja stvari na ta način, mislim, da je<br />

tudi ta hiša, v kateri gostujemo, čisto poseben organ.<br />

Zanimivo je, da sva se z organizatorico tega predavanja<br />

srečala pred nekaj leti v Dornachu v Goetheanumu,<br />

v centru antropozofov. Tudi Goetheanum je neke<br />

vrste organ za antropozofijo, narejen zato, da se tam<br />

srečujejo ljudje in verjamem, da vsak od nas sreča<br />

prave ljudi in svoje lastne naloge tako, da tudi privatno<br />

na svojem mestu, kjer živi – kar se duhovnosti tiče in<br />

kar se tiče ustvarjanja materialnih pogojev za svojo<br />

eksistenco - uspe. Najde tudi svojo nalogo, kar se<br />

tiče odnosov do soljudi in drugega živega v svojem<br />

okolju. To je prav gotovo naloga, ki se človeku danes<br />

zastavlja in ki presega tisti ozek življenjski krog<br />

človeka. Predstavljajte si, da moram v vrtu, ki je 600 do<br />

700 km oddaljen od Vrzdenca, zbirati izkušnje, ki mi<br />

omogočajo pripraviti to predavanje. Človek bi rekel:<br />

tisto, kar se dogaja za Alpami, je za nas nepomembno.<br />

Ampak ni tako. Kar se dogaja kjerkoli na svetu, je lahko<br />

zelo pomembno za druge dele sveta. Pomembno je le,<br />

da stvari obravnavamo na pravi način tako, da lahko<br />

iz tega spoznanja nastajajo nove stvari. V tem smislu<br />

sem zelo hvaležen, da smem biti pri vas. Mislim, da se<br />

pri vas zelo veliko dogaja in upam, da se bo to lahko<br />

dobro nadaljevalo.<br />

prevedla Meta Vrhunc


n a r a v o<br />

19<br />

Biodinamika skozi<br />

teorijo in prakso<br />

Fanči Perdih dipl. ing. agr.<br />

Rastlina odvrže plodove, ki so dozoreli. Naslednja<br />

faza je dozorevanje listja, ki značilno spreminja barvo<br />

iz zelene v rumeno ali škrlatno rdečo, nato pa prehaja<br />

v rjavo, dokler se list ne posuši ter odpade. Istočasno z<br />

dozorevanjem listja dozoreva tudi les (veje z brsti).<br />

Pri rastlinah, pri katerih plodovi pozno dozorijo, ali<br />

pa pri rastlinah, kjer je intenzivna rast tudi v začetku<br />

jeseni, se lahko zgodi, da les ne dozori.<br />

To pomeni, da so v vejah ostali sokovi, ki s padcem<br />

temperatur pod 0°C zmrznejo in s tem poškodujejo<br />

celične stene v zgradbi lesenega dela veje. Skozi take<br />

predele je onemogočen pretok snovi, zato naslednjo<br />

pomlad na tem delu brsti ne morejo odgnati in veja se<br />

posuši.<br />

Biodinamiki lahko lesnatim rastlinam pomagamo<br />

pri dozorevanju lesa tako, da po obiranju škropimo<br />

pripravek 501 – KREMEN IZ ROGA, in sicer na dan za<br />

plod takoj po obiranju 2x v jutranjem času , nato 1x v<br />

popoldanskem času.<br />

Prav tako je zelo pomembno, da ko je drevje že odvrglo<br />

listje, poškropimo debla in veje z ŽVEPLENO APNENO<br />

BROZGO, ki jo pripravimo v 20% koncentraciji. S tem<br />

jih razkužimo, saj se večina škodljivcev in gliv naseli<br />

na lesenem delu rastline in tu v stadiju mirovanja<br />

preživijo zimo, spomladi pa lahko takoj napadejo<br />

mlade poganjke in liste.<br />

JESENI je glede na ritem Sonca<br />

INTENZIVEN ZEMELJSKI VDIH<br />

To je čas, ko rastline intenzivno shranjujejo energije in<br />

substance v plodove in korenine.<br />

Za večino rastlin je to tudi čas dozorevanja. Še posebno<br />

pomemben je proces dozorevanja pri lesnatih rastlinah,<br />

saj mora poleg plodov, ki jih oberemo, dozoreti tudi<br />

les. Pri teh rastlinah (grmovnice, trta, drevje) je proces<br />

umikanja snovi in energij iz listov lepo viden, po drugi<br />

strani pa zelo pomemben.<br />

Snovi in energije se delno umaknejo v korenine, delno<br />

pa se kopičijo v brstih, kjer je zasnova za razvoj v<br />

naslednjem letu. Zato je pomembno, da imajo rastline<br />

zadosti hrane in vlage konec poletja, saj se zasnova<br />

brstov za naslednje leto začne formirati že v avgustu<br />

(takrat se v brstu odloča ali bodo brsti s cvetnim<br />

nastavkom ali samo z nastavkom za razvoj listov).<br />

Nato pa še premažemo debla in veje s PREMAZOM<br />

ZA SADNO DREVJE, saj s tem rastline hranimo. Dr.<br />

Rudolf Steiner je rekel, da ima kambij, ki se nahaja<br />

med lubjem in lesenim delom debla oz. veje, podobno<br />

funkcijo pri lesnatih rastlinah, kot rodovitna plast<br />

zemlje pri zelnatih rastlinah. Tako kot zelnate rastline<br />

rastejo iz rodovitne prsti in iz nje črpajo vodo in hranila<br />

za svoj razvoj in rast, tako na lesnatih rastlinah brsti<br />

poženejo iz kambija in oblikujejo nove veje z listi in<br />

cvetovi. S premazom za sadno drevje lesnate rastline<br />

'pognojimo' tako, kot 'pognojimo' njivo ali vrt, ko<br />

posujemo in vdelamo kompost.<br />

Kako se gibljejo planeti letošnjo jesen<br />

in kakšen je njihov vpliv na vreme<br />

Upam, da so vam moji napotki v prejšnjih številkah<br />

pomagali pri spremljanju gibanja planetov, zato vam<br />

tokrat usmerjam pozornost na spremembe pozicij<br />

planetov glede na ozvezdja, ki bodo vplivale na<br />

globalno vremensko situacijo to jesen.<br />

Zelo pomemben premik naredi SATURN, ki deluje z<br />

nadsončnim elementom toplote.


20<br />

s k r b z a<br />

Do konca avgusta je potoval pred ozvezjem Raka, ki<br />

deluje z elementom voda, s 1. septembrom pa se je<br />

premaknil pred ozvezje Leva, ki deluje z elementom<br />

toplota.<br />

Tako lahko pričakujemo po precej deževnem poletju<br />

toplo jesen.<br />

Jupiter se po celoletnem potovanju pred svetlobnim<br />

ozvezdjem Dvojčkov v novembru (11.11.) premakne<br />

pred ozvezdje Škorpijna. Opazujte, kakšna bo svetloba<br />

v obdobju pred in po tem datumu.<br />

Planeta Merkur in Venera začetek septembra potujeta<br />

pred toplotnim ozvezdjem Leva, nato pa se premakneta<br />

pred ozvezje Device, kjer se nahaja Mars od konca<br />

avgusta, kar lahko prinese delno ohladitev in meglo.<br />

V oktobru pa se najprej Merkur, nato še Venera<br />

premakneta pred svetlobno ozvezdje Dvojčkov, kjer<br />

se jima začetek novembra pridruži še Mars, kar lahko<br />

prinese še eno obdobje lepega vremena, tako da bomo<br />

lahko pridelke, ki pozno dozorevajo, spravili v lepem<br />

vremenu. Ne hitite s pospravljanjem solate.<br />

Kdaj je najprimernejši čas za posamezna opravila<br />

V jesenskem času – predvsem ko potuje Sonce pred<br />

ozvezdjem Device (16.9. do 31.10), je primeren čas<br />

za gnojenje s predelanim prepariranim kompostom<br />

in priprava ter prepariranje novega komposta, ki ga<br />

bomo uporabili za gnojenje naslednjo jesen.<br />

Ko potuje Sonce pred ozvezjem Device, Luna pa<br />

pred ozvezdjem Bika, je primeren čas za škropljenje s<br />

pripravkom D8 proti koloradskemu hrošču. Škropimo<br />

površine, kjer bomo v naslednjem letu sadili krompir.<br />

Če škropimo pripravek iz baldrijana za zaščito rastlin<br />

pred jesensko pozebo, ni potrebno škropiti na dan,<br />

ki je tipičen za rastlino, temveč škropimo takrat, ko<br />

je napoved znižanja temperatur pod 0°C. Škropimo<br />

v vedrem vremenu v popoldanskem času, še preden<br />

pade rosa (ne zvečer). Rastline opršimo tako, da<br />

naredimo meglo, ki prekrije rastline, rastline pa niso<br />

mokre, tako da bi teklo z listja.<br />

Nekaj izkušenj naših članic<br />

• Zaradi hladnega vremena plodovke niso<br />

nastavljale cvetnega nastavka, zato je<br />

poškropila v juniju paradižnik, papriko,<br />

kumare, buče ,.. s čajem iz baldrijanovih<br />

cvetov. V 14 dneh so se pojavili prvi cvetovi.<br />

( Julijana)<br />

• Pri sejanju korenčka in radiča v mesecu juliju<br />

je po opravljeni setvi poškropila gredico s<br />

čajem iz rmana. (Francka in Ivana) Radič je<br />

vzklil v štirih dneh, korenček pa v sedmih<br />

dneh.<br />

• Paradižnik je pokrila tako, da je vsako rastlino<br />

posebej prekrila s perforirano (naluknjano)<br />

vrečo, ki je pokrila celotno rastlino, le 10<br />

cm nad tlemi je bil prostor, da je zrak krožil.<br />

(Ivana) Tako so paradižniki ostali zdravi.<br />

• Rastline je poškropila s sirotko ter s tem<br />

pregnala mokasto uš. (Ivana)<br />

Še dva enostavna recepta za izvirne jedi<br />

ŠPINAČNA ROLADA<br />

Skuhamo špinačo, blitvo ali koprive v slani vodi in<br />

zmiksamo (cca 1,5 do 2 dcl).<br />

Vmešamo 3 do 4 rumenjake, sol in poper, po želji<br />

lahko tudi česen, nato dodamo 3-4 zvrhane žlice<br />

moke, na koncu pa vmešamo še sneg 3-4 beljakov.<br />

Namažemo na peki papir 1 cm debelo in pečemo v<br />

pečici cca 10-15 min.<br />

Še vroče zvijemo (s papirjem vred) v rulado. Ko<br />

se ohladi, namažemo z mešanico kisle smetane in<br />

hrena ali poljubnim namazom.<br />

Ponudimo kot predjed ali prilogo h glavni jedi.<br />

SOJIN NARASTEK<br />

Sojo namočimo in skuhamo v slani vodi. 1 lonček soje<br />

zmiksamo, dodamo 1 lonček namočenih kosmičev<br />

ali otrobov s tekočino vred. Dodamo 2 rumenjaka,<br />

solimo in popramo oz. dodamo zelišča po želji,<br />

nato zgostimo z zdrobom ali moko. Na koncu<br />

vmešamo sneg vsaj dveh beljakov in namažemo na<br />

peki papirju 1-2 cm na debelo ter damo v pečico. Ko<br />

je narastek pečen, ga posujemo z naribanim sirom<br />

in ga vrnemo v pečico še za 1-2 minuti.<br />

Vroče razrežemo in ponudimo kot predjed ali<br />

prigrizek k pivu.


n a r a v o<br />

21<br />

Kolobarjenje 2. del<br />

Fanči Perdih dipl. ing. agr.<br />

Načrt domačega vrta glede na kozmični vpliv<br />

V prejšnji številki sem navedla sledeče klasifikacije<br />

rastlin:<br />

• skupine rastlin glede na zahtevnost po<br />

organskih gnojilih – iz česar je razvidno, kdaj<br />

posamezne gredice gnojimo;<br />

• skupine rastlin glede na sorodstvo – rastline v<br />

okviru posamezne družine naj si ne sledijo,<br />

ker spodbudijo razvoj bolezni in škodljivcev,<br />

ki se razmnožujejo v okviru posamezne<br />

družine;<br />

• v katere skupine razdelimo rastline glede na<br />

energijske potrebe.<br />

Podrobneje vam bom predstavila, kako lahko<br />

posamezne rastline uvrščamo v skupine glede na<br />

energijske potrebe, da bo naš vrt tudi energijsko<br />

izživel vse impulze. Energijsko neravnovesje se<br />

pokaže z masovnim pojavom plevelov.<br />

Kolobarjenje glede na ritem etrov:<br />

K (korenina) - C (cvet) - L (list) - P/S (plod-seme)<br />

- P (plod)<br />

Obdelava, ko je impulz korenina<br />

KAPUSNICE IN KRIŽNICE<br />

4-6 let<br />

redkvica, koleraba, repa, redkev<br />

ČEBULNICE<br />

5-7 let<br />

čebula, česen, por (3-4 leta)<br />

KORENOVKE<br />

4-6 let<br />

korenček, petršilj, zelena - gomoljna, pastinak<br />

SOLATNICE IN NEBINOVKE<br />

črni koren in topinambur<br />

LOBODOVKE<br />

4-5 let<br />

rdeča pesa<br />

RAZHUDNIKOVKE<br />

4-5 let<br />

krompir<br />

Obdelava, ko je impulz cvet<br />

KAPUSNICE IN KRIŽNICE<br />

brokoli<br />

RAZHUDNIKOVKE<br />

krompir zgodnji<br />

4-6 let<br />

4-5 let<br />

STROČNICE<br />

4 leta<br />

fižol za stročje, grah za stročje<br />

BUČNICE<br />

4-5 let<br />

kumare za vlaganje<br />

DIŠAVNICE IN ZDRAVILNE RASTLINE<br />

listni petršilj, majeron, bazilika, šetraj, koperc,<br />

kamilica<br />

CVETLICE<br />

ognjič, tagetes, kapucinka<br />

Obdelava, ko je impulz list<br />

KAPUSNICE IN KRIŽNICE<br />

4-6 let<br />

zelje - belo, rdeče, kitajsko, kolerabice, cvetača<br />

ohrovt, brstični ohrovt, listni ohrovt<br />

KORENOVKE<br />

4-6 let<br />

petršilj, zelena - listna<br />

SOLATNICE IN NEBINOVKE 3-4 leta<br />

solate, radiči, endivje<br />

LOBODOVKE<br />

4-5 let<br />

špinača, blitva<br />

ŠPAJKOVKE<br />

3-5 let<br />

motovilec<br />

Obdelava, ko je impulz plod/seme<br />

RASTLINE ZA SEME, ŽITA (koruza)<br />

STROČNICE<br />

fižol za suho zrnje, grah za suho zrnje, bob, soja<br />

Obdelava, ko je impulz plod<br />

STROČNICE<br />

4 leta<br />

fižol za stročje in sveže zrnje<br />

grah za stročje in sveže zrnje<br />

BUČNICE<br />

4-5 let<br />

kumare, buče in bučke (cukini)<br />

RAZHUDNIKOVKE<br />

paradižnik (2-4 leta), paprika (4-5 let), jajčevec<br />

Za pomoč pa sem pripravila tudi tabelarični prikaz<br />

sejanja, sajenja in pobiranja posameznih rastlin<br />

po družinah, ki bo kot priloga objavljen v sredini<br />

naslednje številke revije.<br />

S pomočjo teh tabel vam bo izdelava sadilnega<br />

načrta in planiranje kolobarjenja lažje.<br />

Vse, ki bi želeli sodelovati pri izdelavi načrta<br />

vrta, pa vabimo, da se udeležite delavnic, ki bodo<br />

organizirane po posameznih društvih – glede na<br />

interes članov.


s k r b z a<br />

Uvod v eko-bio gradnjo<br />

Mateja A. Leskovar, gradbeni biolog<br />

TEORIJA eko-bio gradnje - gradbena biologija<br />

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v<br />

srednje-evropskem prostoru, kamor kulturno<br />

nekako sodimo tudi Slovenci, izoblikovala teorija<br />

eko-bio gradnje, ki smo jo v slovenščini poimenovali<br />

gradbena biologija.<br />

Neformalna študijska smer, ki jo izvajajo različni<br />

inštituti za gradbeno biologijo v omenjenem<br />

geografskem prostoru, uspešno ohranja svojo<br />

neodvisnost od spon kapitala oziroma vmešavanja<br />

političnih tokov. Funkcija inštitutov je, da proti<br />

plačilu v svet prenaša znanje o pasteh sodobne<br />

gradnje ter z zasluženim denarjem opravlja<br />

neodvisna testiranja materialov in tehnologij, ki<br />

jih dandanes ponuja tržišče. Na ta način inštituti v<br />

posameznih državah vzdržujejo alternativno bazo<br />

podatkov o gradivih in tehnologijah, ki je dostopna<br />

vsakemu zainteresiranemu.<br />

POTREBE po naravni gradnji - nega duše<br />

Potrebe po zdravem in osebnostno usklajenem bivanju<br />

so za razliko od potreb po zdravem prehranjevanju<br />

oziroma uporabi naravne kozmetike in oblačil veliko<br />

bolj potreba duše kot pa našega telesa. Medtem<br />

ko zdrava prehrana deluje v okolju strukture celic,<br />

uporaba naravne kozmetike, oblačil oziroma čistil na<br />

nivoju površine naše kože, pa kakovost bivanja pomeni<br />

predvsem nego naše duše.<br />

Pri bivanju gre namreč na eni strani za skorajda<br />

fizično hotenje po varnem zavetju, na drugi strani<br />

pa za možnost izražanja našega karakterja oziroma<br />

komuniciranja nas samih s svetom skozi izbiro oblik,<br />

barv in materialov. Učinki napačne ali prave izbire so<br />

torej veliko bolj subtilni in dolgoročni, zato se prevečkrat<br />

zgodi, da temu ne posvečamo prave pozornosti.<br />

Gradbena biologija je lahko dopolnilna izobrazba<br />

osnovnim poklicem, kot so arhitekt, gradbenik<br />

in/ali zdravnik, lahko pa gradbeni biolog deluje<br />

tudi samostojno, in sicer projektno v sodelovanju<br />

z prej omenjenimi profili ali pa kot svetovalec<br />

posameznim zaniteresiranim v fazi projektiranja<br />

oziroma izvedbe načrtovanih gradbenih del.<br />

Osnovna merila ocenjevanja primernosti<br />

posameznega materiala ali tehnologije zajemajo<br />

poleg tehnoloških lastnosti (morebitna toksičnost<br />

materiala, sposobnost razgradnje in podobno) tudi<br />

psihološki vpliv na človeka, obenem pa se upošteva<br />

ponavadi popolnoma zanemarjen širši sociološkoekološki<br />

vpliv posameznega materiala oziroma<br />

rešitve na okolje.<br />

Gradbeni biolog nikoli ne razmišlja o prebivališčih<br />

kot zgolj objektih, kjer naj bi ljudje živeli in našli<br />

svoje zavetje (fizična potreba po gradnji), temveč<br />

bolj kot o subjektih, ki na aktiven način komunicirajo<br />

s svojimi prebivalci (mikroklima prostora) oziroma<br />

okoljem (ekologija), kjer se nahaja.<br />

Ko se kot potencialni graditelj srečujemo z alternativnimi<br />

vidiki gradnje, naletimo tudi na vprašanje našega<br />

odnosa do okolja – do ekologije gradnje. Če smo prej<br />

rekli, da je potreba po naravni gradnji potreba duše<br />

po negi, je izbira ekološko neoporečnih gradiv in<br />

tehnologij ogrevanja, uporabe voda in recikliranja<br />

odpadkov odraz stopnje razvoja našega duha.<br />

22


n a r a v o<br />

23<br />

PRAKSA eko-bio gradnje - naravna gradiva in<br />

ekološka hišna tehnika<br />

V praksi projekti ekološke oziroma naravne gradnje<br />

lahko izbirajo med različnimi poudarki. Ponavadi<br />

izbira težišča jasno kaže karakter posameznega<br />

graditelja oziroma njegov pogled na svet.<br />

Zanimivi pa so projekti, kjer si oba vidika gradnje<br />

sežeta v roke, in tako ustvarita celovit koncept<br />

z okolico usklajenega sonaravnega bivanja.<br />

Tehnološko napreden (sodoben) izkoristek<br />

naravnih (tradicionalnih) gradiv v skladu s<br />

tehnološko dovršenimi naravnimi načini izrabe<br />

virov energije oziroma uporabe dragocenih virov<br />

vode in naravnih hranil lahko ustvari bivališče,<br />

ki ne le godi prebivalcem, temveč se po svoji obliki/<br />

barvi oziroma s svojimi vplivi na okolje zliva z<br />

naravo – BIO-PASIVNA hiša (OPOMBA: izraz<br />

'pasivna' v smislu nevsiljevanja zakonitosti objekta<br />

okolju, sicer komunikacijski izjemno 'aktivna'<br />

hiša).<br />

Dodatne informacije:<br />

www.gaja-natura.si, www.hisa.si, www.tadelakt.si<br />

Ekološke hiše so tiste, ki za svoje prvotno poslanstvo<br />

izberejo odnos načrtovane hiše do okolja. Poudarek<br />

je na ekologiji izbranih gradiv (za proizvodnjo<br />

potrebna energija, razgradljivost in tehnološka<br />

učinkovitost) ter izbiri obnovljivih virov ogrevanja<br />

(sonce, voda/zemlja, veter).<br />

BIO (naravne) hiše se načrtujejo prvenstveno iz<br />

naravnih materialov (kamen, les, slama, ilovica)<br />

in izhajajo predvsem iz tradicionalnih znanj naše<br />

stavbne dediščine. Vir ogrevanja je najpogosteje<br />

tradicionalna lesna bio-masa.<br />

Dragi bralci! Prepričani smo, da ste o ekološki<br />

gradnji že marsikaj prebrali, zato je ta članek le<br />

uvod v neko drugo ponudbo. Gospa Leskovar je<br />

pripravljena odgovarjati na vsa vaša vprašanja in<br />

dileme, ki se vam ob srečevanju s to temo porajajo.<br />

Sama že kar nekaj let raziskuje to področje in ima<br />

tudi nekaj praktičnih izkušenj. Zato smo veseli,<br />

da je pripravljena le-te podeliti tudi z nami.<br />

Povabljeni torej, da svoja vprašanja pošljete na<br />

uredništvo revije: PARSIVAL, Kašeljska 150C,<br />

1260 Ljubljana-Polje.


s k r b z a<br />

24<br />

OGLASNO SPOROČILO<br />

WELEDA - edinstvena naravna kozmetika - za nego obraza<br />

in telesa je negovalna linija, ki poleg svoje prvotne naloge<br />

'nega kože' skrbi za splošno dobro počutje, za ohranjanje<br />

zdravja, za individualno ravnovesje telesa, duše in duha.<br />

Slogan linije WELEDA 'v harmoniji s človekom in naravo'<br />

spremlja proizvodno verigo vseh produktov. Kriteriji za izbiro<br />

surovin so izjemno visoki in strogi, kajti le izbrane, ločeno<br />

predelane naravne substance lahko podpirajo telo v njegovih<br />

raznovrstnih funkcijah in tako ohranjajo naravne življenjske<br />

procese človeškega organizma v zdravem ravnovesju.<br />

Vsi WELEDINI preparati so pripravljeni na osnovi<br />

antropozofske filozofije in znanosti o naravi, katere pobudnika<br />

sta Rudolf Steiner (1861-1925) in Ita Wegman (1876-1943).<br />

'Zaščita okolja' in 'celostno mišljenje' so bili takrat še prava<br />

neznanka. Antropozofska metoda je medtem na različnih<br />

področjih neverjetno napredovala. Primer za to so waldorfska<br />

pedagogika in biološko-dinamične ustvarjalnosti, umetniški<br />

impulzi, samosprostitve … Antropozofija predstavlja<br />

nadaljevanje naravno-znanstvene medicine v antropozofskih<br />

spoznanjih – duhovni znanosti.<br />

Antropozofska duhovna znanost je spoznanje, da so bolezni<br />

in motnje v človekovem počutju vedno povezane z njegovo<br />

celostno biografsko, socialno in psihološko situacijo. Na takšni<br />

celostni osnovi so proizvedeni WELEDINI izdelki za nego<br />

telesa, iz popolnoma naravnih snovi in naravnih substanc,<br />

torej brez sintetičnih dodatkov, arom in konzervansov ali<br />

kakršnihkoli drugih sintetično izdelanih primesi.<br />

Najsi bo ekološko pridelovanje zdravilnih rastlin, ročno<br />

spravilo in predelava, visoko razvita farmacevtska tehnologija<br />

ali pa okolju prijazna embalaža. Proizvodnja WELEDINIH<br />

preparatov za nego telesa je od zasnove pa do končnega<br />

izdelka skrbno in zavestno nadzorovana.<br />

Kriteriji kvalitete, ki jih izpolnjujejo<br />

Weledini negovalni produkti:<br />

Življenjski procesi v naravi kot tudi v človeškem organizmu<br />

temeljijo na lastnem življenjskem potencialu. Le to služi pri<br />

Weledi kot osnova za razvoj negovalnih produktov. Skozi<br />

celostno kvalitetno delo, s skrbnim in vestnim delovanjem v<br />

vseh fazah, Weleda zaokrožuje lastno proizvodno verigo ter<br />

tako izpolnjuje visoke kriterije kvalitete.<br />

Razvoj produktov: kot podlaga za delo služi prevladujoč<br />

antropozofski nauk o človeku v sodelovanju z izkušenimi<br />

zdravniki in farmacevti.<br />

Surovine: so kolikor je mogoče čistega naravnega izvora.<br />

Weledini izdelki ne vsebujejo surovin na osnovi mineralnih<br />

olj.<br />

Izvor: rastlinske surovine so v veliki meri pridelane na<br />

kontroliranih bioloških nasadih ali pa so iz kontrolirane divje<br />

zbirke rastlin in zelišč.<br />

Izdelava: izvor, predelava in sama sestava surovin temelji na<br />

celostnih kriterijih, v katerih je zajeto vzajemno učinkovanje<br />

vseh vsebovanih substanc.<br />

Kontrola: stalno preverjanje kvalitete v skladu s smernicami<br />

za izdelavo proizvodov poteka nenehno v vseh proizvodnih<br />

fazah in je nujno za zagotavljanje in ohranjanje obstoječe<br />

kvalitete.<br />

Pomagala in dodatki: brez sintetičnih konzervansov, barvil,<br />

dišav in aromatov ali emulgatorjev iz rastlinskih odpadkov.<br />

Dišavljenje: izključno z naravnimi eteričnimi olji.<br />

Poskusi na živalih: se ne izvršujejo in se ne bodo niti po<br />

naročilu.<br />

Embalaža: v materialih, ki jih z recikliranjem lahko ponovno<br />

uporabijo. Napolnjene steklenice in aluminijaste tube<br />

ohranjajo vsebovano kvaliteto in so spravljene v kartonih, ki<br />

ščitijo pred mehanskimi poškodbami.<br />

Deklaracije: za potrošnikovo informiranje in razumevanje<br />

so sestavine na embalaži jasno navedene v skladu z<br />

zakonskimi predpisi.<br />

Zastopa:<br />

Tamaschi d.o.o., Ljubljana<br />

Ravenska pot 18<br />

1291 Škofljica<br />

tel.: 01/366-81-30, fax: 01/366-81-40


n a r a v o<br />

25<br />

Društvo Ajda Gorenjska<br />

Nedelja, 24. september od 4. do 16. ure<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

DAN ODPRTIH VRAT: Možnost nakupa pridelkov.<br />

Organizira društvo AJDA Gorenjska in Zavodnik Franc.<br />

Vabljeni v čim večjem številu! Vstop je prost!<br />

Četrtek, 5. oktobra ob 19. uri<br />

Mladinski center <strong>Jesen</strong>ice, Kejžarjeva 22<br />

PREDAVANJE: Kam nas vodi gensko spremenjena hrana.<br />

Organizirata Mladinski center <strong>Jesen</strong>ice in Ajda Gorenjske.<br />

Predava Mihaela Zalokar. Vstop je prost!<br />

Sobota, 7. oktober ob 9. uri<br />

Osnovna šola Antone Janše, Radovljica<br />

DELAVNICA z Ico- Kuharico za dušo in telo. Število omejeno<br />

prijave sprejemata: Monika 04-530-56-50 in Silva 05-901-<br />

8849. Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek glede<br />

na število prijav javljen naknadno. Člani Ajde imajo popust.<br />

Sobota, 14. oktober ob 16. uri<br />

Naklo, Vita center<br />

PREDAVANJE: Izkušnje iz biodimanične prakse, živali na<br />

kmetiji, poljedelstvo, žita …<br />

Predava Edvin Tomažič univ.dipl. ing. agronomije<br />

Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek: člani 1000<br />

SIT, ostali 1500 SIT. Spremljala ga bo Judita na citrah.<br />

Sobota, 21. oktober od 14. do 17.ure<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE: Priprava zemlje za zimo<br />

- prahe. Setev ozimnih žit, zimske solate … žetev ajde in<br />

spravilo pridelkov. Organizira društvo AJDA Gorenjska.<br />

Prispevek: člani 300 SIT, ostali 500 SIT.<br />

Petek, 3. november od 14. do 17. ure<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE: Priprava kompostnega<br />

kupa, sajenje in zimska zaščita sadnega drevja.<br />

Organizira društvo AJDA Gorenjska<br />

Prispevek: člani 300 SIT, ostali 500 sit<br />

Četrtek, 23. november ob 18. uri<br />

Naklo, Vita center<br />

PREDAVANJE: Medsebojni odnosi v družini.<br />

Predava dr. Brane Brinšek, družinski terapevt.<br />

Organizira AJDA Gorenjska. Prispevek 1000 SIT<br />

Ponedeljek, 18. decembra ob 18. uri<br />

Osnovna šola Antona Janše, Radovljica<br />

PREDAVANJE: Užitne samonikle rastline.<br />

Predava Dario Cortese Po predavanju zaključno srečanje.<br />

Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek člani 1000<br />

SIT, ostali 1500 SIT. Dobrote zaželjene v čim večjem številu.


D <br />

D <br />

Društvo Ajda Sostro<br />

Nedelja, 8. oktober<br />

Sodelovanje na prireditvi KOSTANJEVA NEDELJA na Jančah.<br />

Sreda, 18. oktober ob 19. uri<br />

Zadručni dom Zadvor<br />

OKROGLA MIZA, vodi g. Štea Kozamernik: Ritmi, ki se jih poslužujemo biodinamiki.<br />

Sreda 25., četrtek 26. in petek 27. oktober (popoldan)<br />

IZOBRAŽEVANJE: teoretični in praktični del.<br />

Sreda, 15. november ob 18. uri<br />

Predavanje prof. dr. Andreja Fištravca: NADČUTNE ZAZNAVE.<br />

Sreda, 13. december ob 17. uri<br />

Zaključek leta ob predavanju gostje večera g. Mete Vrhunc: ČLOVEK V SEDANJEM ČASU.


Z <br />

Z <br />

Založba Ajda<br />

Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43<br />

Knjige<br />

Saler-Wistinghausen<br />

Marija Thun<br />

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI<br />

PRAKTIČNO VRTNARJENJE<br />

Brošure<br />

Marija Thun<br />

Vsakoletni Setveni koledar<br />

Temelji b-d poljedelstva<br />

Mahias Thun<br />

Bio čebelarjenje<br />

Wolfgang Held<br />

Spiritualna astronomija<br />

Michael Kassner Celostna prehrana 1<br />

Celostna prehrana 2<br />

Mario Mayrhoffer<br />

O raku<br />

Meta Vrhunc<br />

Preparati<br />

Fotokopije zapisov predavanj<br />

Rudolf Steiner<br />

Marija Thun<br />

Johannes Zwiauer<br />

Hartmut Heilmann<br />

Martin Or<br />

Claudio Casera<br />

G.W. Schmifdt<br />

Bertold Heyden<br />

Volker Seelbach<br />

Brigie von Wistinghausen<br />

Kako premagati duševne stiske današnjih dni<br />

Rojstvo luči<br />

Kolobarjenje<br />

Vinogradništvo<br />

Kako ohranjati dobro kaljivost semen<br />

Stopnje Kristusovega delovanja<br />

Zdravilna zelišča<br />

Naša prehrana<br />

Hrana je zdravilo<br />

Zapuščina boginje Demetre<br />

Kaj nas v resnici prehranjuje<br />

B-d metoda je kulturna naloga človeka<br />

Srečevanje spodbuja življenje<br />

Sadjarstvo<br />

Eterska geografija<br />

Seme<br />

Genska tehnika<br />

Individualnost kmetije in pomen živali na kmetiji<br />

Reinkarnacija in karma<br />

In še nekaj brošur v pripravi kot:<br />

Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija<br />

Literatura pri društvu Kortina<br />

Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig:<br />

R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT<br />

R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT.<br />

Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v<br />

obliki skript.<br />

Informacije in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com<br />

27


LEGENDA O SVETEM MARTINU<br />

Pogumen, velik, lep junak,<br />

cesarju vedno zvest vojščak:<br />

ga ni, ki bil bi mu enak.<br />

Se s konjem on na pot poda,<br />

berača sreča revnega,<br />

pol plašča svojega brž da,<br />

ne prepozna v njem Jezusa.<br />

Ga nagovarjajo prav vsi,<br />

da škof postal bi za ljudi.<br />

A on v samoto le zbeži,<br />

da v miru tam Boga časti.<br />

Še tja sledijo mu ljudje,<br />

da ne odrekel bi željé:<br />

pred njimi v hlev zateče se,<br />

izdajo ga gosi glasné.<br />

Tako Martin je škof postal,<br />

ovčice k Bogu je ravnal,<br />

življenje mu je daroval.<br />

...v nebesih je bleščeč svetnik,<br />

sirot ubogih priprošnjik...<br />

Antonija H.Križaj<br />

9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!