Revija Svitanje - Jesen 2006

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje 

Jesen 2006 

cena 780 SIT 

TISKOVINA 

letnik II, številka 3 

praznik 

Mihaelovo 

portret 

Templarji 

priloga 

Waldorfske novice

K 

 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Fanči Perdih, Igor Velepič, 

Jana Dagarin, Mateja Leskovar, 

Meta Vrhunc, Staša Petrovič, 

Antonĳa H. Križaj, dr. Senĳa Grčič 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Žiga Vuk 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk 

NASLOVNICA: 

Joca Jamšek 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: 

Studio International d.o.o. 

Ljubeljska ulica 240 

1000 Ljubljana 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

direktorica Marina Nuvak 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 Ljubljana-Polje 

Tel.: (01) 549 01 50 

LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT 

NAKLADA: 1200 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali 

posameznih delov je dovoljen le s pisnim 

dovoljenjem uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Umirjajo jesensko se 

čutna naprezanja 

zamolkle tančice megle 

mešajo se v razodevanju luči. 

Jaz sam pa gledam v širjave 

Jeseni zimskega spanja. 

Poletje samo se mi je predalo. 

dr. R.S. Koledar duše 

verz za teden od 8. do 14. septembra 

prevod Staša Petrovič 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskem naslovu 

narocilazasvitanje@yahoo.co.uk 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina je 3.000 SIT. 

Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več, 

kot je letna naročnina revije. 

Vsak dodatni tolar je za nas zelo dragocen, 

zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo! 

Številka našega računa je: 

02031 - 0254286474

U 

U 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi prijatelji! 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Portret 4 

Skrivnost templarjev 4 

O prazniku 8 

Mihael 8 

Meditacija svetega Mihaela 9 

Filozofija 12 

Kriza dvajsetega stoletja 12 

BD kmetovanje je kulturna naloga človeka 15 

Skrb za naravo 16 

Biodinamika skozi teorijo in prakso 19 

Kolobarjenje 21 

Uvod v eko-bio gradnjo 22 

Dogajanje 26 

Založništvo 27 

Poletje se sicer bliža koncu, 

a sonce nas zaenkrat še 

kar radodarno ogreva, kar dokaj prijetno vpliva 

na naše počutje. Žal pa naša ekipa kljub temu 

ni uspela pravočasno pripraviti revije, tako da jo 

boste dobili z enotedensko zamudo. 

Želela bi vas opozoriti na nekaj tekstov, ki smo jih 

poleg vseh rednih tekstov pripravili za to številko 

revĳe. Predstaviti vam želimo TEMPLARJE, ta 

skrivnostni meniški red, ki v zadnjem času močno 

razvnema domišljĳo ljudi povsod po svetu; najprej 

preko razvpite knjige Da Vincĳeva šifra in potem še 

preko njene filmske upodobitve. V prvem delu vam 

predstavljamo templarje v zgodovinskem prerezu, v 

drugem, ki bo objavljen v božični številki, pa boste 

lahko prebrali nekaj o duhovni dimenzĳi njihovega 

delovanja in o Steinerjevem pogledu na ta meniški 

red. 

Prav tako smo se odločili, da našim bralcem 

pomagamo pri iskanju naravi in človeku prĳaznih 

izdelkov. Pri naši revĳi se vedno držimo pravila, da 

oglašujemo le takšne izdelke, vendar to za nekoga, 

ki teh izdelkov ne pozna, še vedno ni dovolj. Odslej 

bomo našim oglaševalcem dali na razpolago tudi 

nekaj prostora, da kaj več povedo o svojih izdelkih. 

Veseli nas tudi, da je gospa Mateja Leskovar, ki sama 

že kar nekaj let raziskuje področje zdrave gradnje 

in ima tudi precej praktičnih izkušenj, pristala, da 

odgovarja na vsa vaša vprašanja s tega področja. 

Vabljeni torej, vsa vaša vprašanja pošljite na naslov 

uredništva! 

In še obvestilo za tiste med vami, ki ste radi brali 

članke o dvanajstletnikih: Rubrika Vzgoja bo odslej 

v Waldorfskih novicah! 

Želim vam obilo zanimivega branja! 

3

4 

PP 

Skrivnost templarjev 

povzeto po reviji Nov pogled 

Oh, poglej, prihajajo svetli vitezi, spremljevalci Kristusa! 

Beli konjeniki, ki jahajo na belih konjih, božji vitezi! 

Za svojega ljubljenega gospoda, ki se je žrtvoval. 

Vsi z veseljem stopajo tod, koder je on hodil prvi! 

Omemba templarjev danes, po več kot 700 letih, 

še vedno izzove močne reakcĳe. Zanimanje zanje 

nenavadno narašča. Pojavili so se mnogi zapisi, 

vse od resnih zgodb do popularne fikcĳe Dana 

Browna – Da'Vincĳeva šifra, kar vse nakazuje, da 

se je v današnje duše prikradel nek spomin. Je 

bila to preprosto skupina neotesanih križarjev, ki 

so ubĳali in ropali in so jih na koncu razkrinkali 

kot sprevržence in krivoverce? (roman Sir 

Walterja Scoa spodbuja takšen pogled) So bili 

preprosto oboroženi menihi – poklic, ki se danes 

zdi neprivlačen? So bili skrivna mednarodna 

finančna in zarotniška skupina, ki je načrtovala 

obvladovanje sveta – nadalje zarota, ki jo njihovi 

potomci v okultnih bratovščinah danes še vedno 

izvajajo? Ali pa so bili, kot v svoji pesmi nakazuje 

Lionel Johnson, plemeniti vitezi, ki so reševali 

zatirane in se zoperstavljali zlu, dediči vitezov 

okrogle mize kralja Arturja? So imeli svetega grala, 

skrinjo zaveze, posvečen prt, so varovali domnevno 

krvno vez Jezusa Kristusa? So imeli magično moč? 

So prakticirali alkimĳo? So skrili legendarni zaklad 

ali so imeli stike z Ameriko že pred Kolumbom? 

Obstajajo mnoge knjige, ki trdĳo vse to in še več. 

Nobena količkaj vredna zgodovinska resnica ne bi 

mogla prezreti svoje povezave z njimi; postale so 

industrĳa. Resna zgodovina se nagiba k temu, da 

se ne meni za kakršno koli ezoterično povezavo, 

medtem ko popularne burĳo duhove. Tudi če ne 

moremo odgovoriti na vsa ta vprašanja, pa lahko, 

po zaslugi Steinerjevega znanstveno duhovnega 

raziskovanja, vsaj bežno pogledamo njihov globlji 

namen in pomen. A najprej si poglejmo nekatera 

zgodovinska dejstva. 

Leta 1100 so se že začele križarske vojne v sveto 

deželo, Jeruzalem so ponovno osvojili muslimani. 

Vladal mu je frankovski kralj Baldwin in mesto, 

kjer je umrl in se ponovno rodil Kristus, je postalo 

popularno srednjeveško romarsko središče. Vendar 

je bilo nevarno in negotovo, zato so leta 1118 

(ali po nekaterih virih 1119), baje zaradi 

varnosti romarjev, ustanovili vojaški red vitezov 

Solomonovega templja ali revnih vitezov Kristusa. 

Tako so jih imenovali zato, ker jim je bila podarjena 

mošeja Al-Aqsa, za katero so verjeli, da je stala na 

mestu, kjer je nekoč stal tempelj kralja Solomona. 

Red, ki so ga sestavljali menihi vojaki, vezani na 

meniško prisego, je ustanovilo devet vitezov in prvi 

veliki predstojnik je postal Hugo Payn. Menihi so 

bili dolžni opravljati dnevne meniške obrede (razen 

v boju). Zvesti so morali biti samo papežu. Izurjeni 

so bili v bojevanju in so se smeli umakniti iz boja le v 

primeru, če je bil njihov nasprotnik trikrat močnejši 

od njih. Leta 1128 jim je veličastni cisterian sveti 

Bernard iz Clairvaux-a dal zakonik in jim dovolil, 

da nosĳo značilno belo opravo – tuniko in ogrinjalo 

z rdečim enakokrakim nagnjenim križem, katerega 

so dodali leta 1147. Njihov moto je bil Non nobis 

Domine, non nobis, sed Nomini Tuo da Gloriam 

(Ne za nas, gospod, ne za nas, temveč v tvojem 

imenu slava). Zakonik natančno določa, kako naj bi 

izpolnjevali samostanske prisege. 

Poslušnost: 'Kajti zelo težko boš kdaj naredil tisto, 

kar si želiš: kajti, če želiš biti v deželi tostran morja, 

te bodo poslali na drugo stran; če želiš biti v Acri, te 

bodo poslali v Tripoli ali Armenĳo; ali pa na Sicilĳo, 

v Lombardĳo, Francĳo, Burgundĳo, Anglĳo ali v 

mnoge druge dežele, kjer imamo hiše in lastnino. In 

če želiš spati, te bodo prebudili; in če si včasih želiš 

ostati buden, ti bo ukazano, da ostaneš v postelji in 

počivaš.'

5 

Nedolžnost: Ne le, da so bile spolne aktivnosti 

prepovedane, menih ni smel poljubiti niti lastne 

matere ali sestre, da ne bi začutil skušnjave. Spodnje 

hlače so morali nositi tudi v postelji, v spalnicah 

pa je morala biti ves čas svetloba, da preprečĳo 

nadaljnje skušnjave, čeprav so bile baje kasneje 

odkrite homoseksualne aktivnosti. Vsak vitez, ki 

je želel biti sprejet, je moral pod tuniko okoli pasu 

nositi rdečo vrv, da ga spominja na tisto, kaj želi 

premagati. 

Revščina: Veliko bogastvo, ki si ga je ta red nakopičil, 

ni pripadalo vitezom osebno. Ti so morali opustiti 

vsakršno razkošje ali razkošno konjsko opremo. Žig 

templarjev prikazuje dva viteza, ki jezdita enega 

konja, kar naj bi bil dokaz njihove revščine. Obstaja 

pa še druga razlaga, češ da je to podoba viteza, ki 

ima ob sebi pomočnika iz duhovnega sveta. 

Ocenjujejo, da je do leta 1300 red štel 15000 mož, 

od katerih je bilo res vitezov le 1500 mož, ostali so 

bili služabniki, fratri in drugi delavci. Če je nekdo 

želel biti vitez, je moral biti iz plemiškega rodu 

in je moral s seboj prinesti precejšnjo doto, da je 

financiral zaščito svete dežele, kjer so bili zgrajeni 

mnogi gradovi ali utrjena posestva templarjev. 

Poleg tega, da so imeli pomembno vlogo pri zaščiti 

svete dežele, so imeli svoja posestva tudi v vseh 

glavnih evropskih deželah, da so tam privabili 

primerne može za boj in njihovo bogastvo. 

Pariz je bil glavna hiša v Evropi, danes je na 

tem mestu manjši park, ki se imenuje Kvadrat 

templarjev. V Londonu je bila prva hiša v Holbornu, 

toda leta 1185 so posvetili novo londonsko svetišče, 

z značilno okroglo cerkvĳo, katere ostanki so še 

vedno vidni med Fleet Street in Temzo. 

Okrogle cerkve so bile običajne – po vsej verjetnosti 

so bile kopĳa cerkve Holy Sepulchre, najbolj svetega 

mesta v Jeruzalemu, ki je bila zgrejena na mestu, 

kjer je bil Kristus križan – in kažejo na bizantinski 

vpliv, ki je bil verjetno prisoten tudi v oblikah 

čaščenja. A obstajajo tudi templarske cerkve, ki niso 

okrogle (Shipley in Sompting v Sussexu), kakor 

tudi okrogle cerkve, ki niso templarske. Temu 

redu je bilo podarjene mnogo zemlje, vključno z 

obstoječimi cerkvami in ni vedno lahko ugotoviti, 

ali so neko cerkev gradili templarji. 

Skrivnost graditve cerkev – sakralno geometrĳo 

in poznavanje geomantĳe – umetnosti vedenja, 

kam jo postaviti glede na tok zemeljskih energĳ, 

pripisujejo templarjem predvsem zaradi tradicĳe 

prenašanja teh skrivnosti preko prostozidarskih lož 

in bratovščin, ki jih je ta red ustanavljal, kar je baje 

navdihnilo velike srednjeveške katedrale. Obstaja 

celo teorĳa, da so templarji obiskali Ameriko, od 

koder so prinesli srebro, da jih učvrstĳo. 

Sakralno geometrĳo lahko opazimo ne le v cerkvah, 

ki so preživele, ampak tudi na mestih kot je Cressing, 

v Essexu, kjer sta ostala dva čudovita skednja, ki v 

svojih harmoničnih razmerjih prikazujeta mojstrsko 

stavbno mizarstvo, ki je gotovo pripomoglo, da 

je žito v kaščah ostalo sveže. Dolgoletna tradicĳa 

kaže, da določene geometrĳske oblike na tak način 

delujejo. Na primer manjše replike velike piramide, 

ki so jih v ta namen naredili. 

V opečnati strehi enega od skednjev so razbrali 

runo Ing – simbol obilja pri lokalnih anglo-danskih 

prebivalcih. Zaradi takšnih praktičnih znanj so jih 

kasneje obtožili, da se ukvarjajo z magĳo. Zaščita 

svete dežele je bila morda res raison d'etre (razlog 

za obstoj – op.prev.) meniškega reda, vendar 

sta dostikrat spregledani drugi dve pomembni 

funkcĳi tega reda. Templarji so bili v resnici prvi 

mednarodni bankirji. S svojo široko razširjeno 

organizacĳo in z integriteto, ki so jo kot cerkveni 

red imeli, so ljudem omogočali, da varno naložĳo 

svoj denar v eni državi in ga v drugi dvignejo ter 

tako preprečĳo krajo med potovanjem. Uvedli so 

kreditna pisma – prve čeke in vodili prve osebne 

račune. Pariško svetišče je imelo blagajno in 

templarji so včasih delovali kot kontrolorji poslov 

za druge. Oderuštvo – zaračunavanje obresti na 

posojila – je cerkev prepovedala, vendar je bilo to 

speljano pod 'bančnimi stroški'.

6 

p o r t r e t 

To zelo pomembno bančno delovanje je eden 

glavnih razlogov za sovražno razpoloženje proti 

redu – bankirji so redko priljubljeni. Zato je 

nastala teorĳa zarote, ko naj bi še vedno obstajal 

mednarodni red, ki naj bi preko financ nadziral ves 

svet – o tem piše na primer Umberto Eco v svoji 

knjigi Faucaultovo nihalo. Zanimiva teorĳa, ki je 

bila izražena v serĳi nadaljevank in tudi na DVD-ju 

z naslovom Vitezi templarji, je, da je po padcu reda 

nekaj članom uspelo uiti preko Alp v Švico, kjer 

so osnovali švicarske kantone kot administrativne 

regĳe. Skrivnostne švicarske finančne institucĳe naj 

bi bile prav tako njihova dediščina. 

S to funkcĳo je povezan njihov drugi pomemben 

prispevek k srednjeveški ekonomĳi na sploh. Zemljo, 

ki so jo imeli v lasti, so dali v polno uporabo tako, 

da so ustanavljali farme, vinograde, mline, rudnike 

in vse vrste industrĳe, obrti in trgovine ter tako 

priskrbeli delo za lokalno ljudstvo, zase pa stalne 

prihodke od najema. V majhnih mestih in vaseh 

so postavili trge, zemlja je bila očiščena, izsušena, 

razmejena, oskrbovana in dobro vzdrževana. Vse to 

je imelo velik vpliv tudi na druge lastnike zemlje, 

tako cerkvene kot posvetne, katerih nezadovoljstvo 

nad njimi se je z ukinitvĳo davkov še povečalo. 

Čas je tekel in kritika na račun njihovega bogastva, 

moči in domnevne arogance je naraščala. Nato so se 

začele širiti še govorice, ki so srednjeveškega človeka 

navdajale z grozo – o skrivnih ritualih, ki naj bi 

vključevali zanikanje ali pljuvanje na križ, čaščenje 

idolov ali črnih mačk, homoseksualne aktivnosti, 

ki naj ne bi bile le dovoljene, temveč zaželjene, 

nespodobni poljubi – 'Bój se poljuba templarjev' je 

bil opolzek dovtip. Nadalje so jih obtožili izdaje – 

povezave s sovražniki Saraceni. V sveti deželi se je 

situacĳa spremenila. Leta 1187 je Saladin ponovno 

zajel Jeruzalem in krščanska vojska se je pod 

vodstvom generala Allenbyja vrnila šele leta 1917. 

Še celo stoletje je obdržal red svoj močan vpliv, še 

vedno je imel v lasti mnoge gradove, toda leta 1291 

je mesto Acre (Akko) padlo pod vpliv muslimanov 

in red se je bil prisiljen popolnoma umakniti, svojo 

prisotnost na vzhodu je obdržal le na Cipru. Tu se 

postavi vprašanje, zakaj je red sploh še obstajal dalje 

in ali ne bi bilo normalno, da bi se združil z vitezi 

bolniškega reda. Lahko bi ostali še nekaj let, če ne bi 

bilo lakomnosti francoskega kralja Phillipa le Bela 

– Lepega Filipa, čigar narava je bila v nasprotju 

z njegovim imenom. Bil je hladen, brezobziren, 

preračunljiv in neukrotljivo pohlepen. Zaplenil je 

že bogastvo Judov in Longobardov in razvrednotil 

zlate kovance. Poleg tega, kot je namignil Steiner, 

naj bi bil v prejšnjem življenju iniciiran v krvoločne 

mehiške tajne obrede črne magĳe, ko so živim 

žrtvam iz telesa iztrgali srce. Resnično je bilo baje 

njegovo srce, ki so ga po njegovi smrti balzamirali 

in poslali v samostan v Poissyju, drobno in skrčeno. 

Sanjal je o širjenju imperĳa in se je hotel pridružiti 

redu, a je bil zavrnjen. Razjarjen se je odločil, da se 

polasti njihovega bogastva. Najprej je zmanipuliral 

papeštvo, da je dobil svojo 'lutko', papeža Clementa 

V., ki je deloval na francoskih tleh v Avignonu. 

Preko svojih agentov se je vtihotapil v red in Papeža 

prepričal, da mora red templarjev zaradi herezĳe, 

sodomĳe in bogoskrunstva razpustiti in postaviti 

pred sodišče. Ob zori 13.oktobra 1307 je izvedel 

operacĳo, primerljivo s tajno policĳo 20.stoletja. Po 

predhodno izdanem ukazu so naenkrat aretirali 

vse templarje, ki so jih našli. 

Ostale kralje je teže prepričal, da naredĳo enako – 

aretacĳe in mučenja so se torej razlikovala glede na 

deželo. V Anglĳi je Edward II prepovedal mučenje, 

a si je kasneje prisvojil njihovo premoženje, medtem 

ko Portugalska in Aragon obtožbam nista hotela 

verjeti in sta dovolila redu, da v različnih oblikah 

ostane še naprej.

p o r t r e t 

7 

V Francĳi pa so izvedli sojenja in ob mučenjih so 

dobili priznanja, ki so bila tako grozna kot vse, kar 

je izmišljeno dandanes. Mnogi vitezi so se kasneje 

odrekli redu. Leta 1310 so jih 54 sežgali in leta 1312 

je bil red uradno razpuščen. 18.marca 1314 sta bila 

blizu Pont Neufa, na Ile de la Cite, usmrčena zadnja 

dva predstojnika Jaques de Molay in Geoffroi de 

Charney. Na Škotskem ni bilo aretacĳ in mnogi 

vitezi so se pridružili gonji Brucea in Wallacea 

proti Angležem. V večini držav so v neke vrste 

opomin njihovo zemljo in lastnino prenesli na red 

bolničarjev. Templarji so se bili prisiljeni pridružiti 

drugim cerkvenim redom, vendar jih je še vedno 

zavezovala njihova meniška zaveza. Mnenja 

zgodovinarjev so različna, nagibajo pa se k mnenju, 

da je moralo biti v obtožbah tudi nekaj resnice, kajti 

- kako bi bilo drugače možno uničiti tako močno, 

sĳajno in vplivno organizacĳo? 

pripravila Marina Nuvak

8 

O 

 

Mihael 

Če v času visokega poletja opazujemo nočno nebo, 

smo priča posebno živi igri svetlečih se zvezdnih 

utrinkov. Perseus je veljal med grškimi heroji za 

Mihaelovega bojevnika. Iz njegove zvezdne slike, 

iz smeri zvezdne slike Perseusa, vidimo vsako leto 

padati jate Perseid, ki se vozijo skozi zrak. Svoje 

čase so jih imenovali ognjene solze Laurencija, saj 

se začno množiti prav na dan, ki nosi ime tega 

mučenca. 

V svojih predavanjih o letnih časih je Rudolf 

Steier pokazal, kako v letnih časih organizem 

Zemlje ritmično razodeva svoje skrivnosti. 

Pokazal je na čudovito umetnost zdravljenja, ki 

v kozmičnih procesih deluje. Nebo pošlje prav 

v avgustovskih nočeh, ko se iz Zemlje dvigujejo 

soparne pare, navzdol svetleče zvezdne utrinke in 

prežame atmosfero našega planeta z razpršenim 

prahom meteoritov. Tako je, kot da bi bil na delu 

kozmični zdravnik, ki se loteva za nas krepke 

terapĳe z železom, ki jo k vnetjem in vročini 

nagnjen organizem nujno potrebuje. To svetleče in 

razpršeno meteorno železo, ki žvepleno atmosfero 

Zemlje temeljito pomete, je imenoval Rudolf Steiner 

'Mihaelov meč'. 

7 krat 7 dni po Laurencĳevih nočeh pridemo do 29. 

septembra. Ta nosi v koledarju ime Mihael. V ozadju 

najdemo isti ritem kot od velike noči do binkošti. Za 

ta ritem pravimo, da je ritem, v katerem se žele sile, 

ki jih duša po milosti lahko sprejme, ponotranjiti. 

Čas borbe z zmajem je. Človek, ki usode časa ne 

skuša zatajiti temveč se skuša v njej izkazati, se 

pred borbo med temo in svetlobo, ki velja za ves 

svet, ne bo umaknil. V današnjem času mora biti 

pripravljen, da ponudi za prizorišče te borbe svojo 

lastno dušo. Tako bo spoznal genĳa našega časa, 

Mihaela. To je tisti, ki moč zmaja premaga. Od njega 

moramo dobiti tisto, meču podobno moč, ki bo iz 

nas na učinkovit način naredila čuvarje praslike 

pravega človeka. 

delno iz Rudolf Meyer, 

Prazniki v toku leta 

pripravila Meta Vrhunc

9 

Meditacija svetega 

Mihaela 

dr. Senija Grčič, Zagreb 

Ta sestavek je prevod citata iz teksta, ki ga je napisala 

nadarjena zdravnica dr. Ita Wegman, ki je v začetku 

dvajsetega stoletja s pomočjo dr Rudolfa Steinerja 

začela uvajati novo medicinsko smer, danes znano pod 

imenom antropozofska medicina, ki jo prakticira več 

kot 5000 zdravnikov, predvsem v zahodni Evropi. 

'… Nekega dne mi je Rudolf Steiner rekel, da si 

antimihaelovski demoni brezobzirno prizadevajo, da 

bi preprečili in uničili Mihaelovo delo. Svoje namene 

prikrivajo in le ljudje lahko odkrĳejo njihove skrivnosti. 

Le oni si lahko pridobĳo znanje o skrivnostih demonov. 

Bogovi čakajo na te skrivnosti, ki jim jih lahko prinesejo 

le ljudje. Oni pa so tisti, ki bodo ljudem te skrivnosti 

razkrili (dekodirali). Skozi takšno žrtvovanje bogovom 

se lahko ljudje demonov otresejo, podobno kot lahko 

kraj, ki ga je osvojila tema, spet razsvetli duhovna 

svetloba… 

…Moje vprašanje, polno skrbi in pričakovanja, je bilo: 

'Kaj bo, če se to ne bo zgodilo?' 

Odgovor se je glasil: 'Potem bo gospodarila karma…' 

Kako naj bi razumeli te modre besede? Kaj sploh 

razumemo kot delo arhangela Mihaela? Kako nas on 

navdihuje? Da bi ta citat laže razumeli tudi tisti, ki o 

njem prvič slišĳo, je potrebno dodatno razložiti, kaj 

'Mihaelova misĳa' v antropozofiji pomeni. 

Kdo je kot bog 

Znana je imaginacĳa arhangela Mihaela v boju z 

zmajem, ki so jo upodobili mnogi umetniki. Z neba je 

sklatil zmaja in s svojim ostrim mečem ga sedaj drži 

pod nogami. Pogosto ga prikazujejo, kako stoji bos na 

ostrih zmajevih luskinah. Zanimivo je, da 'Mihael' v 

prevodu pomeni 'Kdo je kot bog?'; to angelsko bitje pa 

imenujejo tudi 'Božje obličje', s čimer se želi povedati, 

da Bog danes prevzema Mihaelovo podobo, da bi tako 

navdihnil ljudi za nadaljnje evolucĳske procese. Na 

vseh upodobitvah Mihaela je mogoče opaziti, da gleda 

naravnost (proti Božjemu obličju); ne gleda v zmaja, 

čeprav leži ta ukročen ob njegovih nogah. Če gleda 

junak v zmaja, potem je to podoba Svetega Jurĳa, ki je 

Mihaelova zemeljska podoba. Meč pogosto simbolizira 

človeški jaz. Rezilo meča je dvorezno in je lahko v 

službi dobrega ali zla. Človek lahko rezilo lastnega 

mišljenja usmeri proti nebu in doseže jasne misli za 

lastno in obče dobro, lahko pa jo usmeri proti zemlji 

in izkoristi moč inteligence tako, da na zelo prefinjen 

način zadovoljuje svoje egoistične potrebe in želje, ki 

pogosto niso v dobro vseh, čeprav kratkoročno lahko 

izgleda, da so. 

S to svojo držo nas namreč Mihael navaja na budnost, 

uči nas osnove meditacĳe, to pa je koncentracĳa in 

osredotočenost na cilj. Kadar si v meditacĳi postavimo 

nek cilj, izrek ali sliko (Božje obličje) in se odločimo 

biti nekaj časa z njo, bomo kmalu opazili, da so nam 

misli odtavale, in da z njimi nismo več pri zadani 

vsebini. Zmaj nam je ponudil eno od tisočih bleščečih 

se raznobarvnih lusk, s katerimi je pokrit, da bi nas 

premotila njena lepota. Tako naše misli pobegnejo k 

tekočim skrbem, sanjarjenju, spominom, načrtovanju 

pomembnih obveznosti, strahovom, kritiziranju in 

podobno. 

Kdaj nastopi trenutek, ko prekinemo z zadano vsebino 

(Božjega obličja) in si začnemo ogledovati zmaja? Kdaj 

skrenemo z jasne poti in, tako kot Rdeča Kapica, ki je 

bila zavedena, nabiramo cvetje? Če dobro razmislimo, 

bomo videli, da niti opazili nismo, kdaj smo skrenili 

z zastavljene poti in si na prigovarjanje 'volka' odšli 

ogledovat 'življenjsko livado, polno raznobarvnega, 

pomembnega in zanimivega cvetja'. In potem se 

moramo ponovno vrniti na 'stezo', na ponovno 

proučevanje zadane vsebine, na nov poskus budnosti.

p r a z n i k 

Stvar je v tem, da takrat, ko skrenemo na drugo temo, 

trenutka, ko smo skrenili s prave poti, ne zaznamo. Ne 

zaznamo ga zato, ker je v tem trenutku naša zavest 

zmanjšana, stemnila se je. Šele v trenutku zmanjšane 

zavesti smo lahko zavedeni, šele potem, ko je zavest 

nedorasla nalogi, skrenemo s prave, srednje poti. 

Iz te analize je mogoče hitro potegniti zaključek. 

Vztrajno moramo delati na večanju zavesti, na večanju 

budnosti. Vedno znova se moramo vračati pred Božje 

obličje, pa če smo ga še tolikokrat izgubili iz vida. Vedeti 

moramo, da je zmaj tukaj, in da je njegovo pravo mesto 

ob nogah. Njegovo zemeljsko moč je treba usmeriti k 

Božjemu obličju. Da bi nam to uspelo, Božjega obličja 

ne smemo preveč pogosto izgubiti iz vida, sicer nas 

bo zmaj ali demon odvedel tja, kamor hoče. Če ga ne 

usmerjamo mi in njegove moči ne izkoristimo za dobro, 

nas bo odvedel in zavedel v kratkoročne dobitke in 

užitke z dolgoročnimi posledicami 'drsenja v prepad'. 

Meditacija 

Zgoraj naveden citat lahko, če dobro premislimo, 

postane osnova za naslednjo meditacĳo: 

Začnemo jo kot običajno - zagotovimo običajno mero 

miru, stran od vsakdanjih problemov, tako da dobimo 

občutek, da je postala naša duša vidna od zunaj, da jo 

lahko opazuje naš angel varuh ali Mihael. Potem, ko 

dosežemo potrebno bistrost, si predstavljamo, da je 

naša duša oltar ali sveti gral, torej posoda ali prostor, 

v katerega gleda božanski svet. Kajti ta svet pogleda v 

naše duše šele takrat, ko ga povabimo; šele takrat, ko 

ima legalno dovoljenje, da nam pomaga. Šele takrat, 

ko ga poprosimo. 

V preteklosti, v zibelki človeštva, so bogovi pravilno 

vodili človeštvo, tako kot starši pravilno vodĳo in 

vzgajajo otroka. Sedaj pa je človeštvo doseglo zrelost 

in dobri bogovi (hiearhĳa angelov) se ne vtikajo, če jih 

ne prosimo, če z molitvĳo in meditacĳo ne pripravimo 

prostor za njihovo delovanje. Tako kot otrok, ki je 

odrasel in postal odgovorno bitje in živi v drugi hiši in 

mestu in ki svojim staršem dopusti, da so seznanjeni 

z njegovim življenjem le toliko, kolikor to sam želi. 

Starši radi pomagajo, ko se jim dopusti, da se 'vmešajo' 

v življenje njihovih otrok. 

Čeprav je slika precej enostavna, nam vseeno lahko 

pomaga do predstave. Torej, mi sedaj - kot zrela, 

zavedajoča se in budna bitja - položimo svoje lastne 

probleme in probleme naše bližnje ali daljne skupnosti 

v prosojno posodo svoje duše. To je problem, ki ga 

sami ne moremo pravilno razrešiti, za katerega pa 

lahko predvidimo, kako se bo, če ne bo kakšne višje 

intervencĳe, odvĳal. Kadar gre za neko zlo, lahko 

pogosto to predvidimo, lahko predvidimo zle namene, 

ki se v naši družbi žele uresničiti. To moramo opisati, 

tako kot bi to opisal 'najboljši novinar' ali 'najbolj 

trezen znanstvenik'. Tako opišemo niz detajlov, ki so 

v direktni ali indirektni povezavi s tem problemom. Z 

vseh strani si ga ogledujemo. Celo lastno željo po tem, 

da bi bil izid takšen ali drugačen, postavimo zraven 

kot eno od možnih rešitev ('ne moja, ampak tvoja volja 

Gospod, naj se zgodi'). Potem ko smo neko težavo 

dovolj dobro opisali na znanstven način, kakor se opiše 

neko bolezen, če ji želimo najti zdravilo (tu ne gre za 

stalno ponavljanje naših težav, skozi katere se še bolj 

potrjuje določeno stanje duše in še naprej povzročajo isti 

problemi), pa v hvaležnosti to meditacĳo zaključimo, 

kot običajno usmerjeni v božjo podobo. Dobimo vtis, 

da angelski orel gleda od zgoraj, kaj spodaj žaba v 

svoji horizontalni perspektivi doživlja in opisuje. Ta 

angelski pogled od zgoraj meče duhovno svetlobo na 

tisto spodaj, kjer je še vedno dovolj teme in 'mračnih 

demonskih skrivnosti'. Tako smo 'zatožili skrivnosti' 

bogu, prikazali smo mu grehe. Skrivnost lahko obstaja 

le v temi; čim jo prinesemo na svetlobo, jo osvetlimo, 

začne zgubljati svojo moč. Tudi če zločinec na videz ni 

takoj kaznovan, je onemogočen v svojem zločinskem 

delovanju, kajti narava zločina in zločinskega dejanja 

je, da se načrtuje v temi, daleč od oči javnosti, daleč od 

božanske sončne svetlobe. 

Znano je, da se je treba za to, da bi se otresli starih 

patoloških navezanosti, s problemom soočiti, ga 

prepoznati, osvetliti. Šele potem, ko smo nekaj spoznali, 

ko smo to potegnili iz teme podzavesti, lahko naredimo 

naslednji korak. Lahko izboljšamo in zacelimo, če vemo, 

se naučimo ali se spomnimo, kaj je zdravo. 

Če želimo biti soustvarjalci božanskih bitĳ, če želimo 

zares zasesti tisto mesto, ki nam ga je bog predvidel, 

ko nas je ustvaril po svoji podobi - to je, da smo 

ustvarjalna, svobodna bitja, polna ljubezni - moramo z 

disciplinirano vajo izpopolnjevati talente, ki nam jih je 

Bog dal v uporabo. Vztrajno in v vseh detajlih moramo 

vaditi ostrino svoje misli. Če bi želeli nekoč ustvariti 

list, ga moramo proučiti v vseh njegovih detajlih. 

Kako se odpreti milosti in blagoslovu? 

Ni dovolj samo biti dober. Mi vsi bi želeli, da bi nam 

bilo lepo, a to, kar vsak dan doživljamo, je daleč od tega. 

Ni dovolj reči, naj bo dobro, molil in meditiral bom za 

dobro. Potrebno je prevzeti odgovornost za nekatere 

predpriprave, da bi se dobro moglo inkarnirati, se 

vliti v posodo ljudske duše in tam učinkovito bivati. 

Dobro se zliva na področje zavesti. Pogoj za zavestno 

10

p r a z n i k 

dobro je modrost. Pogoj za modrost je razumevanje lete 

in natančno opazovanje vsega ustvarjenega, narave 

vesolja ter človeških odnosov, kjer se jasno manifestira 

aktivna božanska modrost in ljubezen. Natančno, 

disciplinirano opazovanje ustvarjene materĳe, v kateri 

se v zadnji pojavni obliki manifestira božji duh. 

Pripravljati moramo posodo naše duše, očistiti naš 

telesno-duševni hram. V tako pripravljeno posodo, 

ki se odpira proti nebu, proti višjemu jazu, v tem 

potrpežljivem stanju pričakovanja brez priganjanja 

se bo lahko spustila milost. Spustil se bo blagoslov, 

tako kot se hostĳa spušča v 'kletko' pri postopku 

transsubstanciacĳe (pretvorbe kruha-hostĳe v telo 

Kristusa – nosilca božanskega). 

Nekoč me je moj devetleten sin vprašal: 'Mama, kako 

je mogoče, da je imel Kristus dva očeta, Jožeta in boga 

očeta?' Resnično, kako je to mogoče, imeti dva očeta?' 

Odgovorila sem mu v prispodobi: 'Čigavo je to mleko 

v kozarcu? Je to mleko od krave ali kozarca? Če je 

kravje, kje bi bilo sedaj, če ne bi bilo kozarca?' Ta slika 

je popolnoma zadovoljila radovednost mojega sina. 

Prav tako kot velja za Jezusa Kristusa, velja tudi za nas. 

Vsi imamo očeta, ki z ljubeznĳo daje genetsko posodo 

telesa, naše pravo poreklo pa je duhovno. A to duhovno 

se ne bi moglo manifestirati, si pridobiti potrebnih 

izkušenj, če ne bi bilo te telesne 'kletke'. Vsa duhovna 

substanca pa ni v telesni 'kletki'. Del našega 'višjega 

jaza' je še vedno v objemu našega 'angela varuha', ki ga 

čuva, dokler mi telesno posodo ne pripravimo tako, da 

zmore nositi to dragoceno breme. 

Moje lastne izkušnje s to meditacĳo mi kažejo, da se 

problemi, ki me obremenjujejo, 'demonske skrivnosti', 

ki jih na ta način pokažem bogu, položim mu jih 

pred noge, razrešĳo neodvisno od mojih sposobnosti 

in mojega vedenja. Zgodi se na primer, da dobim v 

roke knjigo, v kateri najdem odgovor na uganko ali 

zdravilo za nekega mojega pacienta ali srečam neko 

osebo, ki mi pove ravno tisto, kar potrebujem, da bi 

lahko delovala. Stvari se razrešĳo same po sebi, brez 

mojega sodelovanja in ni se mi treba več ukvarjati s tem 

problemom. Na kratko, s prakticiranjem te meditacĳe 

sem lahko doživela, da se je milost spravila v gibanje 

z ljubeznĳo, da se je milost spustila tja, kjer bi drugače 

morala delovati karma z vsemi svojimi posledicami. 

bolečino – v tem primeru kamenjanje. S prisotnostjo 

makrokozmičnega, vedno budnega višjega jaza, 

inkarniranega v Kristusu, pa je možno, da tam, kjer bi 

morala nastopiti kazen, pride do milosti, ozdravitve. 

Ta trenutek je tako pretresel Kristusove učence, da so 

se brez besed razšli. Namesto zaslužene kazni, namesto 

zakona (karme, usode), je nastopilo odpuščanje 

– ozdravitev. Da bi pridobljeno zdravje zadržali, je 

potrebno samo - ne več grešiti. 

Nekje drugje pa Kristus reče, da ni prišel spremeniti 

nobene točke Starega zakonika. Tu pa nastopi tista 

čudovita možnost, ki jo je bog ljudem podaril, svoboda 

izbire. Svobodno lahko izberemo: da živimo pod 

vplivom karme, pod vplivom Stare zaveze – 'oko za oko, 

zob za zob' ali pa da v svojo dušo počasi integriramo 

sile Nove zaveze in na določenih mestih dopustimo, 

da se nam približa vpliv milosti, odpuščanja, ljubezni, 

ki edina lahko zaceli zaslužene udarce usode. Ljudje 

verjamejo, da je bila opisana grešnica Marĳa Magdalena 

tista, ki je prva videla 'Kristusa, ki je od mrtvih vstal'. 

Če svoj pogled usmerimo proti božjemu obličju in ga 

tam dovolj dolgo zadržimo, je nagrada ne le ozdravitev 

obstoječih karmičnih posledic, ampak tudi pogled 

na višjo obliko božjega lika, ki je od mtrvih vstal, kar 

nam omogoča učinkovit zavesten izbor evolucĳskega 

dobrega. 

Upam, da bo to proučevanje vzpodbudilo nekatere 

bralce k raziskovanju v tem smislu in da bodo prišli 

do lastnih izkušenj. Če bodo prišli do spoznanj, ki bi 

jih želeli podeliti z avtorjem tega teksta ali drugimi 

prĳatelji, naj to storĳo. 

prevedla Marina Nuvak 

Svoboda izbire obstaja 

Tisti trenutek spuščanja milosti, trenutek, ko Stara 

zaveza preide v Novo, je opisan v sliki grešnice, ki so 

jo pripeljali pred Kristusa, da bi jo kamenjali. Karmično 

si je ta žena s svojim grehom zaslužila posledico,

12 

F 

 

Kriza dvajsetega 

stoletja 6. del 

Delno iz dr. Walter Buehler 

Antropozofija kot potreba našega časa 

Tipična kroglasta oblika pa ni slučaj. Kaže na sfero 

nad Zemljo; lastna je vsem kozmičnim telesom: lunam, 

planetom in soncem v področju zvezd stalnic. Široko 

napeta nasprotja učinkovanja sil okolja in centralnih 

sil najdejo ustrezen izraz v barviti lupini in v temnem 

semenu in so v zrelem plodu kot idealna harmonična 

izravnava, neke vrste zveza miru med silami neba in 

silami Zemlje. Z vsakim plodom držimo v rokah na eni 

strani preobraženo, s svetlobo presvetljeno in ogreto 

miniaturno Zemljo, na drugi strani pa zgoščeno, strjeno 

in v snovi Zemlje vtisnjeno tkanje sfer Sonca in zvezd. 

Plod sam stremi zaradi svoje teže, seme zaradi svoje 

narave, k tlom. V tem stremljenju nazaj k Zemlji se 

zaokroži krogotok življenja, ki kljub zimskemu miru 

nenehno teče naprej in je sam odslikava nebesnih 

teles, ki Zemljo obdajajo. Temeljni ritem, s trikratnim 

raztezanjem in krčenjem lista, ki ga je odkril Goethe, igra 

pri tem pralastno vlogo posredovanja med vladajočimi 

polarnostmi. 

Cvetoča rastlina, ki se preobrazi v najbolj fin cvetni 

prah in vonj, je v nevarnosti, da se v atmosferi izgubi. 

Šele z oploditvijo sebe najde spet pot nazaj na Zemljo. 

Na nožnico položeno zrno cvetnega prahu pokaže 

prvič spet centripetalno tendenco s kaljenjem cevčice 

cvetnega prahu, ki bistvene sestavne dele celičnega 

jedra šele vodi navzdol v plodnico in k resnični 

stopitvi celic in oploditvi. 

Centrifugalna, bolj evolucĳsko usmerjena faza rasti 

v polni meri razvite poletne rastline, se spreobrne v 

involucĳsko poudarjeno fazo tvorbe plodu in semena, 

ki je povezana z zgoščevanjem in zbiranjem. Na 

dozorevajočem plodu lahko posebej jasno odčitamo 

součinkovanje zemeljskih in kozmičnih sil rastlinskega 

bitja. Snovi zemlje opremĳo plod z maso, gostoto in težo. 

Pod bremenom jabolk grozi nevarnost, da se polomĳo 

veje drevesa! Prvotno brezbarvnim delcem prahu brez 

okusa pa dajejo sfere zvezd kvaliteto in barvitost, vonj, 

okus in obstojnost. Medtem ko doživi anorganska 

substanca, kot smo že videli, svoj višek v ostrih, kotnih 

oblikah kristala z ravnimi površinami, doživi rastlina, 

če gledamo malino, grozd, pomarančo ali melono, 

svoj življenjski cilj v vsestranskih okroglinah plodu. 

Pri koncu tega opazovanja poglejmo na kratko človeški 

organizem. Tudi materinski plod telesa se razvĳe iz 

dozorevajočega embrĳa v polarnosti okolja in sil sredine. 

Podobno kot kal ali rastlina, ki se od začetka orientira 

v dve različni smeri, k sredini Zemlje s korenino in k 

presvetljenemu okolju s svojimi kličnimi listi, se tudi 

oplojena celica jajčeca oblikuje v dve smeri. 

Embrio kot centralna tvorba obdaja periferna 

organizacĳa; oba nastaneta iz istega celičnega materiala. 

Slednje je iz nežnih, votlo kroglo oblikujočih jajčnih 

kožic s placento, ki se je prvotno s svojimi resami na 

vseh straneh ugnezdila v sluznico maternice. Jajčne 

kožice in nastajajoča plodna voda sferično obdajajo ves 

embrio. Najpomembnejše, pozneje v notranjost vzete 

organske funkcĳe kot prehrana, dihanje in izločanje, 

se dogajajo v placenti, pretežno zunaj, v okolju. Gre za 

pretežno še kozmično orientirano skupno organizacĳo; 

jajčne kožice naj bi razumeli kot odtis eterskih sfer, 

ki dozorevajočega prebivalca Zemlje še čuvajo in 

ga s pomočjo plodne vode odtegujejo zemeljski sili 

težnosti – saj embrio izgubi na teži toliko, kolikor 

plodne vode odrine. Ker se plodna voda z najmanj 

trikratno izmenjavo na dan stalno cirkulatorično giba, 

predstavlja obenem posrednika za iz vseh strani iz 

kozmosa delujoče eterske sile, ki sooblikujejo breztežno 

lebdeči embrio. Zato so motnje pri plodni vodi 

pogosto povezane z deformacĳami. Danes običajno 

pojmovanje, da se človek in žival oblikujeta samo iz 

oplojenega celičnega materiala in s snovmi, ki pritekajo 

po popkovini, ne ustrezajo resničnosti. To pojmovanje 

je tako nepopolno kot mnenje človeka, ki ne prepozna

13 

funkcĳe antene in išče vir zvokov svojega radĳskega 

aparata v elektriki, ker z izključitvĳo kabla iz vtičnice 

glasba utihne. Če lahko v področju fizikalno tehničnega 

majhna jeklena palica iz ritmike valov oddajnika kot 

antena posreduje polnost celega simfoničnega orkestra 

z vsemi glasbenimi finesami, koliko več je vsaka rastlina 

kot neke vrste antena in na vsak embrio kot antenski 

sistem za sfere kozmičnega okolja! 

Od pračasov pripisujejo organe za reprodukcĳo Luni. 

Primerjava časa, ki ga potrebuje Luna za eno pot okoli 

Zemlje s ciklom menstruacĳe pri ženskah in menjava 

faz Lune s 14 dnevnim izgrajevanjem sluznic uterusa, 

dozorevanjem jajčeca, razgradnje sluznice in njenim 

izločanjem, ni samo analogĳa. Moderna statistika na 

tem področju kljub mnogim raziskavam ni prišla do 

jasnih rezultatov. Pri plemenih, ki so od civilizacĳe 

nedotaknjena, se je pokazalo, da so imele vse ženske 

menstruacĳo naenkrat; bila je vedno paralelno z 

menjavo luninih faz. Ta odvisnost je pri mnogih niže 

razvitih živalih povsem jasna in je privedla v tem 

stoletju v zoologĳi do resničnega lunarno biološkega 

raziskovanja. Medtem so odkrili okrog 200 vrst živali, 

ki so 'občutljive na Luno', katerih vedenje v povezavi z 

razmnoževanjem je na različne načine strogo vezano na 

ritme Lune. 

Izhodišče teh raziskovanj je bil Palolo deževnik, sorodnik 

nam znanega deževnika, ki živi v koralnih grebenih 

južnih morĳ in se zaradi oplojevanja pojavlja na površini 

morja v milĳonih primerkov pri jutranjem svitu samo 

ob dnevih zadnjega krajca prve spomladanske polne 

Lune. Drug primer je morski jež Zentrechinus setosus, 

za katerega je bilo že starim Rimljanom znano, da je res 

okusen samo v času polne Lune. Najnovejše raziskave 

potrjujejo, da dozorevanje jajčec v spermi te živalske 

vrste poteka paralelno z debeljenjem Lune in doseže 

svoj višek pri polni Luni. 

Profesor Caspers, nekdanji vodja hidro-biološkega 

oddelka zoološkega državnega instituta v Hamburgu, 

je odkril v plitvinah severnega morja insekt s krili 

(Clunio marinus), ki je podoben našim komarjem. Kot 

ličinka živi pod vodo, zabubi se pod vodo in se iz bube 

preobrazi v času oseke ob popoldnevih polne lune ali 

mlaja, potem pa roji. Dejstvo pa je, da točnost dogajanja 

v povezavi z Luno pri vseh živalih, ki so občutljive na 

Luno, ostaja še vedno popolnoma skrivnostna. Kaj naj 

bi imela opraviti z razmnoževanjem hladna, kot Luna 

strjena žlindra, ki brez tančice zraka in vode ne more 

nuditi niti najmanjših možnosti življenja? Astronomsko 

in astrofizikalno gledano ne najdemo niti poskusa 

teoretične razlage številnih, znanih fenomenov. 

Moderna duhovna znanost je že v prvih dveh 

desetletjih dvajsetega stoletja v mnogih publikacĳah - 

ne glede na tradicĳo in ne glede na Lunarno biologĳo, 

ki je medtem nastala – opozarjala na zvezo med Luno 

in silami reprodukcĳe ( delitvĳo celic, dedovanjem, 

razmerami v zvezi z razmnoževanjem) vseh zemeljskih 

organizmov. Te pojave pripisuje predvsem z našim 

zemeljskim trabantom povezano etersko sfero, v katero 

je umeščena Zemlja. Ta sfera doživlja s prehodom pred 

zvezdnimi slikami zodiaka v soigri kroženja Lune s 

Soncem ritmične spremembe delovanja svojih moči. Pri 

tem ima med drugim menjava debeljenja in tanjšanja 

Lune pradavno zvezo z diferenciacĳo in polarnostjo 

moškega in ženskega organizma. 

Medtem ko v rastlini kozmične sile nenehno pritekajo 

in odtekajo in je njeno nastajanje in preminevanje 

še mnogo bolj neposredno kot pri živali vezano na 

letne čase, ima odrasel človek relativno dokončano 

organizacĳo eterskih sil. To je dobil, da bi se lahko 

razvĳal, že v telesu svoje matere. Iz nje lahko dobi sile, 

ki pritekajo k rastlini iz okolja. V človeškem organizmu 

so se te od zunaj pritekajoče sile ponotranjile. Izvedle 

so metamorfozo svoje smeri in delujejo iz človeških 

organov kot pljuč ali jeter. Tako kot se v zrelem jabolku, 

ki se ločuje od materinskega organizma, zgosti bitje 

vse jablane, tako se pojavĳo v organih živali in človeka 

področja zgoščenih planetarno eterskih sfer. Njihove 

življenjske funkcĳe lahko globlje razumemo samo 

toliko, kolikor se naučimo človeka samega zajeti na 

nov način kot mikrokozmos, saj njihovega porekla 

v anorganskem zemeljskem svetu ni mogoče najti. 

Tako se je tudi delovanje Lune v človeku, kot bitju, ki 

si je v toku evolucĳe pridobilo največjo samostojnost, 

najmočneje ponotranjilo, individualiziralo, izdvojila 

iz prejšnje odvisnosti. Odvisnost se v svojih zadnjih 

ostankih lahko dokaže le še statistično. 

Nobelov nagrajenec in švedski fizik Arrhenius, je na 

začetku 20. stoletja na več kot 24000 rojstvih dokazal, 

da je 27-dnevni siderični ritem Lune pred Zodiakom 

povezan s 14-dnevno dvojno periodo pogostosti rojstev. 

Avtor tega dela je lahko v svoji dizertacĳi (o učinkovanju 

Lune v nataliteti, Freiburg i. Br.1940) potrdil v naknadni 

raziskavi to odvisnost. Spodbujen s tezami duhovne 

znanosti je lahko na 34000 rojstvih mesta Freiburg od 

leta 1925 do leta 1938 prvič dokazal tudi povezanost 

pogostosti rojstev s sinodičnim ritmom Lune (menjava 

Luninih men). Znan povprečen presežek in znanstveno 

nepojasnjen presežek rojstev dečkov, ki znaša 6%, je 

abstrakcĳa. V času debeljenja Lune se namreč poveča 

na 12%, in se tik pred mlajem zmanjša na skoraj nič. 

Pri debeljenju Lune – z maksimumom 3 dni pred

14 

f i l o z o f i j a 

polno Luno- se rojeva več dečkov, pri tanjšanju Lune 

se rojeva več deklic. Dr. med. H Haeckert je v svoji 

knjigi 'Lunarni ritmi človeškega organizma' (Leipzig 

1961, Verlagsgesellscha, Geest & Kordig K.-G.) zbral 

in kritično osvetlil vsa s tem povezana dela svetovne 

literature. 

Iz izročila stare modrosti vemo za posebno povezavo 

med notranjimi organi človeka in planeti, tako na 

primer srca in Sonca, jeter in Jupitra, vranice in Saturna. 

Razumljivo je, da smatra nauk o človeku, kot ga učita 

moderna znanost in medicina to za temačno vraževerje 

in absurd. Zato tu tudi poudarjam, da z antropozofijo 

razširjen nauk o človeku takih tradicĳ ne povzema brez 

kritike in jih tudi ne želi 'pogrevati'. Šele konkretne 

raziskave eterskega telesa kot organizacĳe energĳ, 

ki jih najdemo v rastlini, živali in človeku, pripelje 

ob duhovno-znanstvenem zasledovanju njihovega 

porekla, do odkritja zvez, ki so bile prej delno že znane. 

Njihovo znanstveno zasledovanje na času primeren 

način zahteva antropologĳo in kozmobiologĳo, ki jo je 

potrebno kozmološko na novo utemeljiti. 

Poglejmo si to na primeru srca, kot notranjem 

sončnem organu. Na srce ne moremo gledati ločeno 

od perifernega krvotoka, ki vse relativno omejene 

organe in organske sisteme med seboj povezuje in 

jih spravlja v odnos do srca kot njihovega centra. S 

tem ima nadrejeno funkcĳo, podobno kot Sonce v 

primerjavi s planeti. Kar pa omogoča, da vsi organi 

med seboj funkcionalno korespondirajo, je krogotok 

tekočin krvi. Omenili smo že poseben odnos tekočega 

elementa do eteričnega. Srce kot središče te skozi in 

skozi 'dinamizirane' organizacĳe tekočin zato ni samo 

organ, ki organe oskrbuje s snovmi, temveč resničen 

center življenja v eterskem telesu. Sistem krvnih žil, ki 

se na vse strani tisočkratno razveja, prinaša morfološko 

do izraza ta odnos do eteričnega v svojih rastlinskih 

strukturnih elementih in v svojih tokovih tekočin, ki 

jih ni mogoče spregledati. 

V nasprotju s področjem fizičnega, kjer npr. krogla 

biljarda zadane drugo na eni točki in svojo moč 

prenese, je 'področje delovanja' eteričnega površina. 

Zato je rastlina v svojem sistemu listov eno samo bitje 

površin, ki se kot take, prežete z odprtim tokom sokov, 

odpirajo za sferične sile okolja in se mu razdajajo. 

Namesto listov imamo v živalskem in človeškem 

organizmu ogromno, 6000 qm veliko notranjo površino 

kapilarne mreže. Periferĳa kapilar se mora podobno 

kot mreže jajčeca pri embriu smatrati za notranji odtis, 

za mikrokozmično odslikavo sončne eterske sfere 

makrokozmosa. 

Z razvejanim sistemom krvnih žil, s svojo kapilarno 

mrežo, ki doseže vsako celico, se organi notranje odpro 

ne samo za dovajanje in izločanje fizičnih snovi, temveč 

tudi za učinkovanje in tkanje eterskega telesa. Organi 

so v tem pogledu podobni sferi, ki jo z vseh strani 

prežema fotosfera in njena struktura sončne svetlobe. 

Kot se Sonce, gledano kot celota, ne konča na meji 

fizično vidne Sončne krogle, temveč objema s svojo 

svetlobo in sfero življenja ves planetarni sistem, raste 

v krvotoku srce kot 'organ Sonca' preko svojih meja in 

prežema s svojim kapilarnim področjem ves organizem, 

ga prehranjuje, ga ogreva, mu omogoča, da diha in ga 

oživlja. Pri tem se členĳo različna področja organov z 

njihovimi posebnimi sistemi krogotokov in njihovimi 

individualno diferenciranimi kapilarnimi mrežami iz 

splošnega eteričnega tkanja, podobno kot v kozmosu 

posamezen planet s svojim kroženjem členi prostor 

sončne svetlobe in prostor sončnega etra in ga omejuje v 

posebne eterske sfere. Vsak organ v človeku je podoben 

notranjemu plodu, ki je bil zgoščen in zaobljen iz njemu 

pripadajočega kozmičnega področja sfer z 'metamorfozo' 

svojih sil oblikovanja, podobno kot velja to za rastlinsko 

tvorbo plodu. Posebno mesto srca pa se kaže v tem, da 

srce kot relativno omejen organ ni samo plod, temveč 

obenem s krvnimi žilami raste v periferĳo in v vedno 

bolj finih kapilarah v vsem organizmu 'zacveti' ter s tem 

organizem nenehno prežema in oživlja. 

Pri tem bo z duhovno znanostjo razširjena fiziologĳa v 

bližnji bodočnosti ugotovila, da krvi prav v kapilarah, 

kot pravem odsevu eterske sfere, ne potiska naprej 

fizični pritisk, pač pa gre – podobno finemu pretakanju 

sokov v rastlini – za primarno, iz resničnosti eterskega 

telesa izhajajoče delovanje. 

Pri tej kozmološki skici se ne moremo dotakniti tiste 

strani srca, ki je povezana s silami duševnosti, torej srce 

kot organ volje do življenja ali kot organ zaznavanja. Ne 

moremo obravnavati planetarnih zvez drugih organov. 

Kratko izvajanje o eterskih silah, povezanih s Soncem in 

Luno in ustrezne slike v fiziologĳi človeškega organizma 

pa so morda le lahko posredovale vtis, v kateri smeri se 

morata v bodoče znanost in nauk o človeku razvĳati, da 

bi se približala resničnim izvirom življenja. 

(se nadaljuje) 

prevedla Meta Vrhunc

f i l o z o f i j a 

Biološko-dinamično 

kmetovanje je kulturna 

naloga človeka 3. del 

dipl. ing. Hartmut Heilmann 

predavanje, Vrzdenec, 6. 2. 1999 

Kompost je svoje ime dobil iz besede komponente. 

Komponente so različne stvari, različne substance, ki 

jih v kompost dajemo. K tem komponentam lahko 

štejemo npr. kameno moko, gnoj iz hleva, mogoče 

slama, listje. 

Razvĳati moramo svojo fantazĳo, da na vsakem mestu 

na svetu zbiramo prave stvari. To je podobno kot pri 

komponistu, ki sestavlja stvari, ki jih poprej ni bilo. 

Tako kot komponist ustvarja nekaj popolnoma novega 

za ta svet, na podoben način naredi to tudi kmet (naši 

fantazĳi niso postavljene nobene meje). Tako kot 

lahko v puščavi naredimo majhne oaze, v katerih 

ne naredimo nič drugega kot da tisto, kar tam že je, 

postavimo v nek nov red tako, da so oaze sposobne 

življenja. Tudi na drugih mestih, ki imajo svoje težave, 

lahko naredimo nekaj blagodejnega. Za to imamo 

pomembno sliko. To je slika o Noetu. Noe je vzel v 

svojo barko vse živo. Ta barka je bila prostor njegove 

zavesti. Prostor njegove zavesti je lahko prepuščen 

tudi povodnji, vesoljnemu potopu, vsemu tistemu, 

kar je pravzaprav nevarnost za življenje, za vse, kar 

je živega. Toda kar je Noe sprejel v svojo zavest, ima 

bodočnost. Tako da lahko rečemo: področje zavesti 

je kot neke vrste hiša, ki je v stanju prestati vse 

težave, ki nam jih življenje prinaša. Tu zunaj vidite 

rastlinjak. Lahko bi torej rekli: človek domesticira 

– udomačuje – svet. V ta svoj dom sprejme živali in 

jih spremeni, ko jih udomači v domače živali. Krmi 

jih bolje, kot bi jih lahko prehranjevala narava. Zato 

pa potrebuje in sadi rastline za krmo. Proizvaja 

več gnoja, kot bi ga proizvajala narava in na ta 

način ustvarja prostor za mnogo več življenja, kot 

bi ga sicer bilo. Zraste mnogo več, kot bi zraslo v 

nekultivirani naravi. V Slovenĳi bi brez poseganja 

človeka rastel samo gozd. 

Sedaj pa izračunajmo, koliko živali živi tu v naravi 

na 100 ha površine? Nekaj srn, nekaj miši, zajcev, 

nekaj ton deževnikov. Največ živali pa potrebuje 

mnogo večje površine. Ptice, medvedi, divje svinje. 

Malo velikih živali imamo. 

Če si pogledamo dobro kmetĳo, ima ta na enem ha 

več kg živali, kot jih ima 100 ha v naravi. Človek 

nima nobenih težav, da z enim ha preživlja eno 

kravo in celo vrsto majhnih živali in na ta način se 

produktivnost zelo poviša. Naš hlev postane organ 

za živinorejo, kompost postane organ za negovanje 

gnoja in kroženje substanc in njiva postane organ 

za produkcĳo rastlin.

S 

S 

Na ta način naredi človek več, kot naredi narava 

sama. Naravo tako rekoč razvĳamo naprej. Toda, 

če to delamo pravilno, nikoli ne naredimo nekaj, 

kar bi bilo v nasprotju z naravo, s čimer bi dvomili 

v pravilnost tega, kar narava sama dela in zmore. 

Če namreč stvar delamo prav, potem stojimo kot 

cel človek pred celotno naravo. Vzamemo žito, 

morda vzamemo gnoj in poiščemo nove poti, 

nove možnosti, toda naravo pustimo neokrnjeno, 

spoštujemo njeno celovitost. Moderni greh človeka 

je atomizem, ki je problem njegove zavesti. Ljudje 

mislĳo, da je. pri gnoju bistvena npr. posamezna 

snov, ki je v njem, da je bistvo rastline in živali 

posamezni gen. Človek te stvari iz zveze življenja v 

nekem organizmu izvzame in na tej posameznosti, 

vzeti iz celote, nekaj spremeni, potem pa skuša to 

spremenjeno enoto naravi vrniti. Nakar se čudi, 

da stvar ne funkcionira več. Ne funkcionira zato, 

ker človek posameznost samo za sebe nikoli ne 

more pravilno razumeti. Posameznost lahko vedno 

razumemo samo iz celote, v katero je vtkana. 

Rad bi vam povedal slab primer. V Ameriki so 

žlahtnili novo sorto koruze. Imenujejo jo BT koruza. 

Vzeli so kromosom od bacila thurigensis in ga 

vgradili v DNK lestvico koruze. Ta koruza deluje 

grozljivo na vse insekte v pokrajini. Vemo, da 

čebele zbirajo cvetni prah, zbirajo pa ga tudi drugi 

insekti. Sedaj so ugotovili, da se koristni insekt kot 

muha tančičarica, v faunistiki se imenuje krizofa, če 

poje cvetni prah te spremenjene koruze, spremeni. 

To pomeni, da deluje ta koruza kot sredstvo za 

zaščito rastlin v naravi, kot pesticid. Človek je torej 

posegel v red, ki vlada v naravi. Kdo je zdaj tisti, ki 

odloča, kaj je dobro in kaj je slabo? Greh je v tem, 

da smo nekaj iz reda izločili, da smo to pretvorili, 

ne le spremenili, pokvarili in da smo potem to kot 

pokvarjen kamenček v mozaiku vrnili v naravo. 

Mi smo mnenja, da naj bi človek žlahtnil. Človek 

vzame dele iz narave. Tudi pri biološko-dinamični 

metodi to delamo, toda delamo to iz duhovnega 

razumevanja. Moramo si to predstavljati. Rudolf 

Steiner predlaga, da vzamemo cvet rmana, ga 

posušimo in damo v jelenov mehur. Potem to 

negujemo kot nov organ tako, da damo to v zemljo 

in spomladi izkopljemo. Temu rečemo priprava 

preparata. Lahko rečemo, da je v tem gotovem 

preparatu nekaj od rmana, nekaj od jelena in ker 

smo vse skupaj zakopali v določenem letnem 

času, je v njem tudi nekaj tistih sil, ki pozimi v 

naravi vladajo. V njem je tudi nekaj od človeka, 

ki je to delal. Tak preparat torej vzamemo in ga 

damo v kompost. Kompost je nekaj, kar je človek 

na tem svetu na novo ustvaril. Če damo preparat 

16

v kompost, ga s tem obogatimo na podoben način, 

kot če damo v kruh začimbe. Začimbe prihajajo 

kakor kruh iz narave. Na podoben način imamo 

tudi pri preparatih opraviti z novim oblikovanjem 

narave. Toda pri nobenem od korakov, ki smo jih pri 

izdelovanju tega preparata naredili, nismo izpustili 

narave. Z nobenim korakom nismo naravnega reda 

uničili. Razumeti pojem organizma pomeni naučiti 

se razumeti celoto. Če gledamo na razkrajanje 

analitično, pripravljamo na ta način v svoji zavesti 

mogoče nekaj, kar bi obstoj organizma kot celote 

spravilo pod vprašaj, kar bi dvomilo v obstoj 

organizma kot celote. Tako lahko rečemo, da nas je 

božansko duhovni svet naučil delati kruh zato, da 

bomo našli svojo človeško nalogo. Ljudje začenjamo 

sedaj negovati nekaj v področju organskega sveta 

zato, da bodo še vedno dejavne – ustvarjalne 

naravne sile lahko učinkovale. Vsakega od ostalih 

petih preparatov bi lahko prikazal na ta način 

– tako kamilico, koprivo, regrat, hrastovo lubje in 

baldrĳan. To zdaj ni pomembno. Pomembno se mi 

zdi, da v našem razumevanju organov ostanemo na 

področju živega, da sprejmemo meditativno vase to, 

kar v naravi je, da to preobrazimo in preobraženo 

vrnemo naravi. To je orodje, ki ga človek danes 

nudi nazaj božansko duhovnemu svetu zato, da se 

svet lahko razvĳa. 

da se sama regulira, da stvari postanejo normalne, 

take, ki imajo trajnost. Pojem avtoregulacĳe bi 

lahko primerjali s pojmom avtomobila. Zakaj? Tudi 

avtomobil se ne giblje sam. Neki jaz in ta jaz ima 

volan in prestavno ročico – mi vidimo, kako se avto 

giba, toda pri tem obstoja višja volja, ki ta avtomobil 

v resnici premika in tako je tudi pri avtoregulacĳi. 

Če jo pravilno razumemo, se organizem določene 

lokacĳe lahko dobro razvĳe brez kakšnih posebnih 

posegov. Mi lahko to zelo mirno spremljamo. 

Zanesemo se na našo lastno dejavnost, kjer glede 

na tla in glede na naše živali resnično razvĳemo 

samoregulacĳo, stvari se same urejajo. To 

spoznavanje v odnosu do vsega živega, ta nova 

možnost, s katero človek participira v vsem, kar 

je živo, s katero participira v duhovnosti sveta in 

kljub temu se človek lahko sreča s samim seboj, 

lahko se sreča s svetom in to spoznavno, čustveno 

in z voljo. Nekega dne potem lahko rečemo: če 

hočem proizvajati, pridelovati žito ali se ukvarjati z 

živinorejo, potem lahko to dosežem v partnerstvu z 

naravo. Ne delam proti naravi, tudi narava ne dela 

proti meni, z naravo se lahko povežem in s skupno 

lastno voljo proizvajam tisto, kar svet potrebuje. 

V Nemčĳi imamo izrek, ki karakterizira celo gibanje 

Demeter. Pravĳo: Demeter, to je potrebna pot za 

človeka in zemljo. Dokazano je, da naši preparati 

delujejo in zelo zanimivo je, da je v Institutu za 

biološko-dinamične raziskave v Darmstadtu dr. 

Ulrich Johannes König ugotovil, da imajo preparati 

lastnost, da stvari normalizirajo. Analiziral je 

doktorske dizertacĳe tudi drugih ljudi in avtorji 

so vedno znova ugotavljali, da biološko-dinamični 

preparati povečujejo pridelane količine. V zadnjih 

dvajsetih letih pa vemo, da se na konvencionalen 

način dosegajo izjemno visoki pridelki in se lahko 

zgodi, da b-d način stvar pripelje na tisti nivo, ki 

je za naravo normalen in sprejemljiv. To pomeni: 

pridelki so lahko tudi nižji kot v konvencionalnem 

poljedelstvu, toda ob uporabi teh pripravkov se 

dviguje, povečuje zdravje v naravi, medtem ko 

moderno poljedelstvo zdravje uničuje. Ta predstava 

je zelo pomembna, saj na ta način lahko rečemo, da 

človek s svojim jazom na svoji kmetĳi, v svojem 

obratu kot del vsega sveta, kot celota, v kateri smo, 

ustvarja pogoje za sposobnost avtoregulacĳe. To je 

torej duhovna komponenta, ki nekaj regulira. Ta 

avtoregulacĳa je zame zelo pomemben pojem. S 

preparati ne dvigujemo ali zmanjšujemo pridelkov 

direktno, temveč organizmu, naši njivi dovolimo,

s k r b z a 

Prikazal sem torej, kakšen je lahko naš odnos do 

sveta in kako je človek del tega sveta, če se le potrudi, 

da prepozna to, kar v naravi hoče biti in če le deluje 

v skladu s tem, če se potrudi biti partner svetu in 

doseže, da je tudi svet partner njegovih lastnih 

prizadevanj. Naša naloga je ustvariti potrebne 

organe za to. To je zelo pomemben zaključek našega 

dopoldanskega predavanja, tako kot je ta hiša neke 

vrste zaščita in ovojnica za neke vrste lastno življenje 

te ideje v našem prostoru. Tako kot se tu nekaj zbira, 

kjer se nekaj preobraža in gre nazaj preobraženo v 

svet, je zelo pomembno, da tudi na področju socialnih 

odnosov premislimo nove organe. Ljudje ustvarjamo 

organe za svojo vlado, da lahko preko teh organov 

nekaj doseže, nekaj dela. Pravzaprav ustvarimo 

mnogo več organov, kot se zavedamo. Tudi šola je 

organ, tudi prečiščevalna naprava vode je organ. Vse 

to, kar človek naredi novega, je organ. Ta prostor za 

življenje služi nekemu namenu. Biološko-dinamično 

gibanje tudi potrebuje organe za življenje in zato je 

potrebno, da si ljudje stvari resnično darujejo, brez 

zasledovanja lastnih interesov. Pomembno je, da se 

ti organi lahko tudi nahranĳo. Življenje obstoja iz 

dajanja in jemanja. Vedno je človek tisti, ki je pozvan, 

da ustvari tisti organ, ki je tisti čas potreben. Človek 

mora biti gotov, da tisto, kar bi bil potreben organ 

po njegovem mnenju, lahko tudi obstoja, kar se tiče 

eksistence in možnosti doseganja zastavljenih ciljev. 

Kar se tiče gledanja stvari na ta način, mislim, da je 

tudi ta hiša, v kateri gostujemo, čisto poseben organ. 

Zanimivo je, da sva se z organizatorico tega predavanja 

srečala pred nekaj leti v Dornachu v Goetheanumu, 

v centru antropozofov. Tudi Goetheanum je neke 

vrste organ za antropozofijo, narejen zato, da se tam 

srečujejo ljudje in verjamem, da vsak od nas sreča 

prave ljudi in svoje lastne naloge tako, da tudi privatno 

na svojem mestu, kjer živi – kar se duhovnosti tiče in 

kar se tiče ustvarjanja materialnih pogojev za svojo 

eksistenco - uspe. Najde tudi svojo nalogo, kar se 

tiče odnosov do soljudi in drugega živega v svojem 

okolju. To je prav gotovo naloga, ki se človeku danes 

zastavlja in ki presega tisti ozek življenjski krog 

človeka. Predstavljajte si, da moram v vrtu, ki je 600 do 

700 km oddaljen od Vrzdenca, zbirati izkušnje, ki mi 

omogočajo pripraviti to predavanje. Človek bi rekel: 

tisto, kar se dogaja za Alpami, je za nas nepomembno. 

Ampak ni tako. Kar se dogaja kjerkoli na svetu, je lahko 

zelo pomembno za druge dele sveta. Pomembno je le, 

da stvari obravnavamo na pravi način tako, da lahko 

iz tega spoznanja nastajajo nove stvari. V tem smislu 

sem zelo hvaležen, da smem biti pri vas. Mislim, da se 

pri vas zelo veliko dogaja in upam, da se bo to lahko 

dobro nadaljevalo. 

prevedla Meta Vrhunc

n a r a v o 

19 

Biodinamika skozi 

teorijo in prakso 

Fanči Perdih dipl. ing. agr. 

Rastlina odvrže plodove, ki so dozoreli. Naslednja 

faza je dozorevanje listja, ki značilno spreminja barvo 

iz zelene v rumeno ali škrlatno rdečo, nato pa prehaja 

v rjavo, dokler se list ne posuši ter odpade. Istočasno z 

dozorevanjem listja dozoreva tudi les (veje z brsti). 

Pri rastlinah, pri katerih plodovi pozno dozorĳo, ali 

pa pri rastlinah, kjer je intenzivna rast tudi v začetku 

jeseni, se lahko zgodi, da les ne dozori. 

To pomeni, da so v vejah ostali sokovi, ki s padcem 

temperatur pod 0°C zmrznejo in s tem poškodujejo 

celične stene v zgradbi lesenega dela veje. Skozi take 

predele je onemogočen pretok snovi, zato naslednjo 

pomlad na tem delu brsti ne morejo odgnati in veja se 

posuši. 

Biodinamiki lahko lesnatim rastlinam pomagamo 

pri dozorevanju lesa tako, da po obiranju škropimo 

pripravek 501 – KREMEN IZ ROGA, in sicer na dan za 

plod takoj po obiranju 2x v jutranjem času , nato 1x v 

popoldanskem času. 

Prav tako je zelo pomembno, da ko je drevje že odvrglo 

listje, poškropimo debla in veje z ŽVEPLENO APNENO 

BROZGO, ki jo pripravimo v 20% koncentracĳi. S tem 

jih razkužimo, saj se večina škodljivcev in gliv naseli 

na lesenem delu rastline in tu v stadĳu mirovanja 

preživĳo zimo, spomladi pa lahko takoj napadejo 

mlade poganjke in liste. 

JESENI je glede na ritem Sonca 

INTENZIVEN ZEMELJSKI VDIH 

To je čas, ko rastline intenzivno shranjujejo energĳe in 

substance v plodove in korenine. 

Za večino rastlin je to tudi čas dozorevanja. Še posebno 

pomemben je proces dozorevanja pri lesnatih rastlinah, 

saj mora poleg plodov, ki jih oberemo, dozoreti tudi 

les. Pri teh rastlinah (grmovnice, trta, drevje) je proces 

umikanja snovi in energĳ iz listov lepo viden, po drugi 

strani pa zelo pomemben. 

Snovi in energĳe se delno umaknejo v korenine, delno 

pa se kopičĳo v brstih, kjer je zasnova za razvoj v 

naslednjem letu. Zato je pomembno, da imajo rastline 

zadosti hrane in vlage konec poletja, saj se zasnova 

brstov za naslednje leto začne formirati že v avgustu 

(takrat se v brstu odloča ali bodo brsti s cvetnim 

nastavkom ali samo z nastavkom za razvoj listov). 

Nato pa še premažemo debla in veje s PREMAZOM 

ZA SADNO DREVJE, saj s tem rastline hranimo. Dr. 

Rudolf Steiner je rekel, da ima kambĳ, ki se nahaja 

med lubjem in lesenim delom debla oz. veje, podobno 

funkcĳo pri lesnatih rastlinah, kot rodovitna plast 

zemlje pri zelnatih rastlinah. Tako kot zelnate rastline 

rastejo iz rodovitne prsti in iz nje črpajo vodo in hranila 

za svoj razvoj in rast, tako na lesnatih rastlinah brsti 

poženejo iz kambĳa in oblikujejo nove veje z listi in 

cvetovi. S premazom za sadno drevje lesnate rastline 

'pognojimo' tako, kot 'pognojimo' njivo ali vrt, ko 

posujemo in vdelamo kompost. 

Kako se gibljejo planeti letošnjo jesen 

in kakšen je njihov vpliv na vreme 

Upam, da so vam moji napotki v prejšnjih številkah 

pomagali pri spremljanju gibanja planetov, zato vam 

tokrat usmerjam pozornost na spremembe pozicĳ 

planetov glede na ozvezdja, ki bodo vplivale na 

globalno vremensko situacĳo to jesen. 

Zelo pomemben premik naredi SATURN, ki deluje z 

nadsončnim elementom toplote.

20 

s k r b z a 

Do konca avgusta je potoval pred ozvezjem Raka, ki 

deluje z elementom voda, s 1. septembrom pa se je 

premaknil pred ozvezje Leva, ki deluje z elementom 

toplota. 

Tako lahko pričakujemo po precej deževnem poletju 

toplo jesen. 

Jupiter se po celoletnem potovanju pred svetlobnim 

ozvezdjem Dvojčkov v novembru (11.11.) premakne 

pred ozvezdje Škorpĳna. Opazujte, kakšna bo svetloba 

v obdobju pred in po tem datumu. 

Planeta Merkur in Venera začetek septembra potujeta 

pred toplotnim ozvezdjem Leva, nato pa se premakneta 

pred ozvezje Device, kjer se nahaja Mars od konca 

avgusta, kar lahko prinese delno ohladitev in meglo. 

V oktobru pa se najprej Merkur, nato še Venera 

premakneta pred svetlobno ozvezdje Dvojčkov, kjer 

se jima začetek novembra pridruži še Mars, kar lahko 

prinese še eno obdobje lepega vremena, tako da bomo 

lahko pridelke, ki pozno dozorevajo, spravili v lepem 

vremenu. Ne hitite s pospravljanjem solate. 

Kdaj je najprimernejši čas za posamezna opravila 

V jesenskem času – predvsem ko potuje Sonce pred 

ozvezdjem Device (16.9. do 31.10), je primeren čas 

za gnojenje s predelanim prepariranim kompostom 

in priprava ter prepariranje novega komposta, ki ga 

bomo uporabili za gnojenje naslednjo jesen. 

Ko potuje Sonce pred ozvezjem Device, Luna pa 

pred ozvezdjem Bika, je primeren čas za škropljenje s 

pripravkom D8 proti koloradskemu hrošču. Škropimo 

površine, kjer bomo v naslednjem letu sadili krompir. 

Če škropimo pripravek iz baldrĳana za zaščito rastlin 

pred jesensko pozebo, ni potrebno škropiti na dan, 

ki je tipičen za rastlino, temveč škropimo takrat, ko 

je napoved znižanja temperatur pod 0°C. Škropimo 

v vedrem vremenu v popoldanskem času, še preden 

pade rosa (ne zvečer). Rastline opršimo tako, da 

naredimo meglo, ki prekrĳe rastline, rastline pa niso 

mokre, tako da bi teklo z listja. 

Nekaj izkušenj naših članic 

• Zaradi hladnega vremena plodovke niso 

nastavljale cvetnega nastavka, zato je 

poškropila v junĳu paradižnik, papriko, 

kumare, buče ,.. s čajem iz baldrĳanovih 

cvetov. V 14 dneh so se pojavili prvi cvetovi. 

( Julĳana) 

• Pri sejanju korenčka in radiča v mesecu julĳu 

je po opravljeni setvi poškropila gredico s 

čajem iz rmana. (Francka in Ivana) Radič je 

vzklil v štirih dneh, korenček pa v sedmih 

dneh. 

• Paradižnik je pokrila tako, da je vsako rastlino 

posebej prekrila s perforirano (naluknjano) 

vrečo, ki je pokrila celotno rastlino, le 10 

cm nad tlemi je bil prostor, da je zrak krožil. 

(Ivana) Tako so paradižniki ostali zdravi. 

• Rastline je poškropila s sirotko ter s tem 

pregnala mokasto uš. (Ivana) 

Še dva enostavna recepta za izvirne jedi 

ŠPINAČNA ROLADA 

Skuhamo špinačo, blitvo ali koprive v slani vodi in 

zmiksamo (cca 1,5 do 2 dcl). 

Vmešamo 3 do 4 rumenjake, sol in poper, po želji 

lahko tudi česen, nato dodamo 3-4 zvrhane žlice 

moke, na koncu pa vmešamo še sneg 3-4 beljakov. 

Namažemo na peki papir 1 cm debelo in pečemo v 

pečici cca 10-15 min. 

Še vroče zvĳemo (s papirjem vred) v rulado. Ko 

se ohladi, namažemo z mešanico kisle smetane in 

hrena ali poljubnim namazom. 

Ponudimo kot predjed ali prilogo h glavni jedi. 

SOJIN NARASTEK 

Sojo namočimo in skuhamo v slani vodi. 1 lonček soje 

zmiksamo, dodamo 1 lonček namočenih kosmičev 

ali otrobov s tekočino vred. Dodamo 2 rumenjaka, 

solimo in popramo oz. dodamo zelišča po želji, 

nato zgostimo z zdrobom ali moko. Na koncu 

vmešamo sneg vsaj dveh beljakov in namažemo na 

peki papirju 1-2 cm na debelo ter damo v pečico. Ko 

je narastek pečen, ga posujemo z naribanim sirom 

in ga vrnemo v pečico še za 1-2 minuti. 

Vroče razrežemo in ponudimo kot predjed ali 

prigrizek k pivu.

n a r a v o 

21 

Kolobarjenje 2. del 

Fanči Perdih dipl. ing. agr. 

Načrt domačega vrta glede na kozmični vpliv 

V prejšnji številki sem navedla sledeče klasifikacĳe 

rastlin: 

• skupine rastlin glede na zahtevnost po 

organskih gnojilih – iz česar je razvidno, kdaj 

posamezne gredice gnojimo; 

• skupine rastlin glede na sorodstvo – rastline v 

okviru posamezne družine naj si ne sledĳo, 

ker spodbudĳo razvoj bolezni in škodljivcev, 

ki se razmnožujejo v okviru posamezne 

družine; 

• v katere skupine razdelimo rastline glede na 

energĳske potrebe. 

Podrobneje vam bom predstavila, kako lahko 

posamezne rastline uvrščamo v skupine glede na 

energĳske potrebe, da bo naš vrt tudi energĳsko 

izživel vse impulze. Energĳsko neravnovesje se 

pokaže z masovnim pojavom plevelov. 

Kolobarjenje glede na ritem etrov: 

K (korenina) - C (cvet) - L (list) - P/S (plod-seme) 

- P (plod) 

Obdelava, ko je impulz korenina 

KAPUSNICE IN KRIŽNICE 

4-6 let 

redkvica, koleraba, repa, redkev 

ČEBULNICE 

5-7 let 

čebula, česen, por (3-4 leta) 

KORENOVKE 

4-6 let 

korenček, petršilj, zelena - gomoljna, pastinak 

SOLATNICE IN NEBINOVKE 

črni koren in topinambur 

LOBODOVKE 

4-5 let 

rdeča pesa 

RAZHUDNIKOVKE 

4-5 let 

krompir 

Obdelava, ko je impulz cvet 


brokoli 

RAZHUDNIKOVKE 

krompir zgodnji 

4-6 let 

4-5 let 

STROČNICE 

4 leta 

fižol za stročje, grah za stročje 

BUČNICE 

4-5 let 

kumare za vlaganje 

DIŠAVNICE IN ZDRAVILNE RASTLINE 

listni petršilj, majeron, bazilika, šetraj, koperc, 

kamilica 

CVETLICE 

ognjič, tagetes, kapucinka 

Obdelava, ko je impulz list 


4-6 let 

zelje - belo, rdeče, kitajsko, kolerabice, cvetača 

ohrovt, brstični ohrovt, listni ohrovt 

KORENOVKE 

4-6 let 

petršilj, zelena - listna 

SOLATNICE IN NEBINOVKE 3-4 leta 

solate, radiči, endivje 

LOBODOVKE 

4-5 let 

špinača, blitva 

ŠPAJKOVKE 

3-5 let 

motovilec 

Obdelava, ko je impulz plod/seme 

RASTLINE ZA SEME, ŽITA (koruza) 

STROČNICE 

fižol za suho zrnje, grah za suho zrnje, bob, soja 

Obdelava, ko je impulz plod 

STROČNICE 

4 leta 

fižol za stročje in sveže zrnje 

grah za stročje in sveže zrnje 

BUČNICE 

4-5 let 

kumare, buče in bučke (cukini) 

RAZHUDNIKOVKE 

paradižnik (2-4 leta), paprika (4-5 let), jajčevec 

Za pomoč pa sem pripravila tudi tabelarični prikaz 

sejanja, sajenja in pobiranja posameznih rastlin 

po družinah, ki bo kot priloga objavljen v sredini 

naslednje številke revĳe. 

S pomočjo teh tabel vam bo izdelava sadilnega 

načrta in planiranje kolobarjenja lažje. 

Vse, ki bi želeli sodelovati pri izdelavi načrta 

vrta, pa vabimo, da se udeležite delavnic, ki bodo 

organizirane po posameznih društvih – glede na 

interes članov.

s k r b z a 

Uvod v eko-bio gradnjo 

Mateja A. Leskovar, gradbeni biolog 

TEORIJA eko-bio gradnje - gradbena biologija 

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v 

srednje-evropskem prostoru, kamor kulturno 

nekako sodimo tudi Slovenci, izoblikovala teorĳa 

eko-bio gradnje, ki smo jo v slovenščini poimenovali 

gradbena biologĳa. 

Neformalna študĳska smer, ki jo izvajajo različni 

inštituti za gradbeno biologĳo v omenjenem 

geografskem prostoru, uspešno ohranja svojo 

neodvisnost od spon kapitala oziroma vmešavanja 

političnih tokov. Funkcĳa inštitutov je, da proti 

plačilu v svet prenaša znanje o pasteh sodobne 

gradnje ter z zasluženim denarjem opravlja 

neodvisna testiranja materialov in tehnologĳ, ki 

jih dandanes ponuja tržišče. Na ta način inštituti v 

posameznih državah vzdržujejo alternativno bazo 

podatkov o gradivih in tehnologĳah, ki je dostopna 

vsakemu zainteresiranemu. 

POTREBE po naravni gradnji - nega duše 

Potrebe po zdravem in osebnostno usklajenem bivanju 

so za razliko od potreb po zdravem prehranjevanju 

oziroma uporabi naravne kozmetike in oblačil veliko 

bolj potreba duše kot pa našega telesa. Medtem 

ko zdrava prehrana deluje v okolju strukture celic, 

uporaba naravne kozmetike, oblačil oziroma čistil na 

nivoju površine naše kože, pa kakovost bivanja pomeni 

predvsem nego naše duše. 

Pri bivanju gre namreč na eni strani za skorajda 

fizično hotenje po varnem zavetju, na drugi strani 

pa za možnost izražanja našega karakterja oziroma 

komuniciranja nas samih s svetom skozi izbiro oblik, 

barv in materialov. Učinki napačne ali prave izbire so 

torej veliko bolj subtilni in dolgoročni, zato se prevečkrat 

zgodi, da temu ne posvečamo prave pozornosti. 

Gradbena biologĳa je lahko dopolnilna izobrazba 

osnovnim poklicem, kot so arhitekt, gradbenik 

in/ali zdravnik, lahko pa gradbeni biolog deluje 

tudi samostojno, in sicer projektno v sodelovanju 

z prej omenjenimi profili ali pa kot svetovalec 

posameznim zaniteresiranim v fazi projektiranja 

oziroma izvedbe načrtovanih gradbenih del. 

Osnovna merila ocenjevanja primernosti 

posameznega materiala ali tehnologĳe zajemajo 

poleg tehnoloških lastnosti (morebitna toksičnost 

materiala, sposobnost razgradnje in podobno) tudi 

psihološki vpliv na človeka, obenem pa se upošteva 

ponavadi popolnoma zanemarjen širši sociološkoekološki 

vpliv posameznega materiala oziroma 

rešitve na okolje. 

Gradbeni biolog nikoli ne razmišlja o prebivališčih 

kot zgolj objektih, kjer naj bi ljudje živeli in našli 

svoje zavetje (fizična potreba po gradnji), temveč 

bolj kot o subjektih, ki na aktiven način komunicirajo 

s svojimi prebivalci (mikroklima prostora) oziroma 

okoljem (ekologĳa), kjer se nahaja. 

Ko se kot potencialni graditelj srečujemo z alternativnimi 

vidiki gradnje, naletimo tudi na vprašanje našega 

odnosa do okolja – do ekologĳe gradnje. Če smo prej 

rekli, da je potreba po naravni gradnji potreba duše 

po negi, je izbira ekološko neoporečnih gradiv in 

tehnologĳ ogrevanja, uporabe voda in recikliranja 

odpadkov odraz stopnje razvoja našega duha. 

22

n a r a v o 

23 

PRAKSA eko-bio gradnje - naravna gradiva in 

ekološka hišna tehnika 

V praksi projekti ekološke oziroma naravne gradnje 

lahko izbirajo med različnimi poudarki. Ponavadi 

izbira težišča jasno kaže karakter posameznega 

graditelja oziroma njegov pogled na svet. 

Zanimivi pa so projekti, kjer si oba vidika gradnje 

sežeta v roke, in tako ustvarita celovit koncept 

z okolico usklajenega sonaravnega bivanja. 

Tehnološko napreden (sodoben) izkoristek 

naravnih (tradicionalnih) gradiv v skladu s 

tehnološko dovršenimi naravnimi načini izrabe 

virov energĳe oziroma uporabe dragocenih virov 

vode in naravnih hranil lahko ustvari bivališče, 

ki ne le godi prebivalcem, temveč se po svoji obliki/ 

barvi oziroma s svojimi vplivi na okolje zliva z 

naravo – BIO-PASIVNA hiša (OPOMBA: izraz 

'pasivna' v smislu nevsiljevanja zakonitosti objekta 

okolju, sicer komunikacĳski izjemno 'aktivna' 

hiša). 

Dodatne informacije: 

www.gaja-natura.si, www.hisa.si, www.tadelakt.si 

Ekološke hiše so tiste, ki za svoje prvotno poslanstvo 

izberejo odnos načrtovane hiše do okolja. Poudarek 

je na ekologĳi izbranih gradiv (za proizvodnjo 

potrebna energĳa, razgradljivost in tehnološka 

učinkovitost) ter izbiri obnovljivih virov ogrevanja 

(sonce, voda/zemlja, veter). 

BIO (naravne) hiše se načrtujejo prvenstveno iz 

naravnih materialov (kamen, les, slama, ilovica) 

in izhajajo predvsem iz tradicionalnih znanj naše 

stavbne dediščine. Vir ogrevanja je najpogosteje 

tradicionalna lesna bio-masa. 

Dragi bralci! Prepričani smo, da ste o ekološki 

gradnji že marsikaj prebrali, zato je ta članek le 

uvod v neko drugo ponudbo. Gospa Leskovar je 

pripravljena odgovarjati na vsa vaša vprašanja in 

dileme, ki se vam ob srečevanju s to temo porajajo. 

Sama že kar nekaj let raziskuje to področje in ima 

tudi nekaj praktičnih izkušenj. Zato smo veseli, 

da je pripravljena le-te podeliti tudi z nami. 

Povabljeni torej, da svoja vprašanja pošljete na 

uredništvo revije: PARSIVAL, Kašeljska 150C, 

1260 Ljubljana-Polje.

s k r b z a 

24 

OGLASNO SPOROČILO 

WELEDA - edinstvena naravna kozmetika - za nego obraza 

in telesa je negovalna linija, ki poleg svoje prvotne naloge 

'nega kože' skrbi za splošno dobro počutje, za ohranjanje 

zdravja, za individualno ravnovesje telesa, duše in duha. 

Slogan linije WELEDA 'v harmoniji s človekom in naravo' 

spremlja proizvodno verigo vseh produktov. Kriteriji za izbiro 

surovin so izjemno visoki in strogi, kajti le izbrane, ločeno 

predelane naravne substance lahko podpirajo telo v njegovih 

raznovrstnih funkcijah in tako ohranjajo naravne življenjske 

procese človeškega organizma v zdravem ravnovesju. 

Vsi WELEDINI preparati so pripravljeni na osnovi 

antropozofske filozofije in znanosti o naravi, katere pobudnika 

sta Rudolf Steiner (1861-1925) in Ita Wegman (1876-1943). 

'Zaščita okolja' in 'celostno mišljenje' so bili takrat še prava 

neznanka. Antropozofska metoda je medtem na različnih 

področjih neverjetno napredovala. Primer za to so waldorfska 

pedagogika in biološko-dinamične ustvarjalnosti, umetniški 

impulzi, samosprostitve … Antropozofija predstavlja 

nadaljevanje naravno-znanstvene medicine v antropozofskih 

spoznanjih – duhovni znanosti. 

Antropozofska duhovna znanost je spoznanje, da so bolezni 

in motnje v človekovem počutju vedno povezane z njegovo 

celostno biografsko, socialno in psihološko situacijo. Na takšni 

celostni osnovi so proizvedeni WELEDINI izdelki za nego 

telesa, iz popolnoma naravnih snovi in naravnih substanc, 

torej brez sintetičnih dodatkov, arom in konzervansov ali 

kakršnihkoli drugih sintetično izdelanih primesi. 

Najsi bo ekološko pridelovanje zdravilnih rastlin, ročno 

spravilo in predelava, visoko razvita farmacevtska tehnologija 

ali pa okolju prijazna embalaža. Proizvodnja WELEDINIH 

preparatov za nego telesa je od zasnove pa do končnega 

izdelka skrbno in zavestno nadzorovana. 

Kriteriji kvalitete, ki jih izpolnjujejo 

Weledini negovalni produkti: 

Življenjski procesi v naravi kot tudi v človeškem organizmu 

temeljijo na lastnem življenjskem potencialu. Le to služi pri 

Weledi kot osnova za razvoj negovalnih produktov. Skozi 

celostno kvalitetno delo, s skrbnim in vestnim delovanjem v 

vseh fazah, Weleda zaokrožuje lastno proizvodno verigo ter 

tako izpolnjuje visoke kriterije kvalitete. 

Razvoj produktov: kot podlaga za delo služi prevladujoč 

antropozofski nauk o človeku v sodelovanju z izkušenimi 

zdravniki in farmacevti. 

Surovine: so kolikor je mogoče čistega naravnega izvora. 

Weledini izdelki ne vsebujejo surovin na osnovi mineralnih 

olj. 

Izvor: rastlinske surovine so v veliki meri pridelane na 

kontroliranih bioloških nasadih ali pa so iz kontrolirane divje 

zbirke rastlin in zelišč. 

Izdelava: izvor, predelava in sama sestava surovin temelji na 

celostnih kriterijih, v katerih je zajeto vzajemno učinkovanje 

vseh vsebovanih substanc. 

Kontrola: stalno preverjanje kvalitete v skladu s smernicami 

za izdelavo proizvodov poteka nenehno v vseh proizvodnih 

fazah in je nujno za zagotavljanje in ohranjanje obstoječe 

kvalitete. 

Pomagala in dodatki: brez sintetičnih konzervansov, barvil, 

dišav in aromatov ali emulgatorjev iz rastlinskih odpadkov. 

Dišavljenje: izključno z naravnimi eteričnimi olji. 

Poskusi na živalih: se ne izvršujejo in se ne bodo niti po 

naročilu. 

Embalaža: v materialih, ki jih z recikliranjem lahko ponovno 

uporabijo. Napolnjene steklenice in aluminijaste tube 

ohranjajo vsebovano kvaliteto in so spravljene v kartonih, ki 

ščitijo pred mehanskimi poškodbami. 

Deklaracije: za potrošnikovo informiranje in razumevanje 

so sestavine na embalaži jasno navedene v skladu z 

zakonskimi predpisi. 

Zastopa: 

Tamaschi d.o.o., Ljubljana 

Ravenska pot 18 

1291 Škofljica 

tel.: 01/366-81-30, fax: 01/366-81-40

n a r a v o 

25 

Društvo Ajda Gorenjska 

Nedelja, 24. september od 4. do 16. ure 

Breg pri Žirovnici, Domačĳa Vočne 

DAN ODPRTIH VRAT: Možnost nakupa pridelkov. 

Organizira društvo AJDA Gorenjska in Zavodnik Franc. 

Vabljeni v čim večjem številu! Vstop je prost! 

Četrtek, 5. oktobra ob 19. uri 

Mladinski center Jesenice, Kejžarjeva 22 

PREDAVANJE: Kam nas vodi gensko spremenjena hrana. 

Organizirata Mladinski center Jesenice in Ajda Gorenjske. 

Predava Mihaela Zalokar. Vstop je prost! 

Sobota, 7. oktober ob 9. uri 

Osnovna šola Antone Janše, Radovljica 

DELAVNICA z Ico- Kuharico za dušo in telo. Število omejeno 

prĳave sprejemata: Monika 04-530-56-50 in Silva 05-901- 

8849. Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek glede 

na število prĳav javljen naknadno. Člani Ajde imajo popust. 

Sobota, 14. oktober ob 16. uri 

Naklo, Vita center 

PREDAVANJE: Izkušnje iz biodimanične prakse, živali na 

kmetĳi, poljedelstvo, žita … 

Predava Edvin Tomažič univ.dipl. ing. agronomĳe 

Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek: člani 1000 

SIT, ostali 1500 SIT. Spremljala ga bo Judita na citrah. 

Sobota, 21. oktober od 14. do 17.ure 


PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE: Priprava zemlje za zimo 

- prahe. Setev ozimnih žit, zimske solate … žetev ajde in 

spravilo pridelkov. Organizira društvo AJDA Gorenjska. 

Prispevek: člani 300 SIT, ostali 500 SIT. 

Petek, 3. november od 14. do 17. ure 


PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE: Priprava kompostnega 

kupa, sajenje in zimska zaščita sadnega drevja. 

Organizira društvo AJDA Gorenjska 

Prispevek: člani 300 SIT, ostali 500 sit 

Četrtek, 23. november ob 18. uri 

Naklo, Vita center 

PREDAVANJE: Medsebojni odnosi v družini. 

Predava dr. Brane Brinšek, družinski terapevt. 

Organizira AJDA Gorenjska. Prispevek 1000 SIT 

Ponedeljek, 18. decembra ob 18. uri 

Osnovna šola Antona Janše, Radovljica 

PREDAVANJE: Užitne samonikle rastline. 

Predava Dario Cortese Po predavanju zaključno srečanje. 

Organizira društvo AJDA Gorenjska. Prispevek člani 1000 

SIT, ostali 1500 SIT. Dobrote zaželjene v čim večjem številu.

D 

D 

Društvo Ajda Sostro 

Nedelja, 8. oktober 

Sodelovanje na prireditvi KOSTANJEVA NEDELJA na Jančah. 

Sreda, 18. oktober ob 19. uri 

Zadručni dom Zadvor 

OKROGLA MIZA, vodi g. Štea Kozamernik: Ritmi, ki se jih poslužujemo biodinamiki. 

Sreda 25., četrtek 26. in petek 27. oktober (popoldan) 

IZOBRAŽEVANJE: teoretični in praktični del. 

Sreda, 15. november ob 18. uri 

Predavanje prof. dr. Andreja Fištravca: NADČUTNE ZAZNAVE. 

Sreda, 13. december ob 17. uri 

Zaključek leta ob predavanju gostje večera g. Mete Vrhunc: ČLOVEK V SEDANJEM ČASU.

Z 

Z 

Založba Ajda 

Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43 

Knjige 

Saler-Wistinghausen 

Marĳa Thun 

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI 

PRAKTIČNO VRTNARJENJE 

Brošure 

Marĳa Thun 

Vsakoletni Setveni koledar 

Temelji b-d poljedelstva 

Mahias Thun 

Bio čebelarjenje 

Wolfgang Held 

Spiritualna astronomĳa 

Michael Kassner Celostna prehrana 1 

Celostna prehrana 2 

Mario Mayrhoffer 

O raku 

Meta Vrhunc 

Preparati 

Fotokopije zapisov predavanj 

Rudolf Steiner 

Marĳa Thun 

Johannes Zwiauer 

Hartmut Heilmann 

Martin Or 

Claudio Casera 

G.W. Schmifdt 

Bertold Heyden 

Volker Seelbach 

Brigie von Wistinghausen 

Kako premagati duševne stiske današnjih dni 

Rojstvo luči 

Kolobarjenje 

Vinogradništvo 

Kako ohranjati dobro kaljivost semen 

Stopnje Kristusovega delovanja 

Zdravilna zelišča 

Naša prehrana 

Hrana je zdravilo 

Zapuščina boginje Demetre 

Kaj nas v resnici prehranjuje 

B-d metoda je kulturna naloga človeka 

Srečevanje spodbuja življenje 

Sadjarstvo 

Eterska geografija 

Seme 

Genska tehnika 

Individualnost kmetĳe in pomen živali na kmetĳi 

Reinkarnacĳa in karma 

In še nekaj brošur v pripravi kot: 

Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija 

Literatura pri društvu Kortina 

Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig: 

R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT 

R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT. 

Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v 

obliki skript. 

Informacĳe in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com 

27

LEGENDA O SVETEM MARTINU 

Pogumen, velik, lep junak, 

cesarju vedno zvest vojščak: 

ga ni, ki bil bi mu enak. 

Se s konjem on na pot poda, 

berača sreča revnega, 

pol plašča svojega brž da, 

ne prepozna v njem Jezusa. 

Ga nagovarjajo prav vsi, 

da škof postal bi za ljudi. 

A on v samoto le zbeži, 

da v miru tam Boga časti. 

Še tja sledĳo mu ljudje, 

da ne odrekel bi željé: 

pred njimi v hlev zateče se, 

izdajo ga gosi glasné. 

Tako Martin je škof postal, 

ovčice k Bogu je ravnal, 

življenje mu je daroval. 

...v nebesih je bleščeč svetnik, 

sirot ubogih priprošnjik... 

Antonija H.Križaj 

9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9

Revija Svitanje - Jesen 2006

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?