Waldorfske novice - Zima 2006

UT R I N K I
Tinka Pelhan
11. Ljubljanski
maraton
28. – 29. oktober 2006
Tudi letos so se v okviru Waldorfske šole
Ljubljana naši učenci, dijaki, učitelji, starši in
prijatelji udeležili teka po ulicah Ljubljane v
okviru Ljubljanskega maratona, ki se je odvijal v soboto in
nedeljo, 28. - 29. oktobra 2006.
Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, saj je bilo toplo,
popoldan pa celo sončno, torej skoraj nič jesensko!
V soboto se je prireditev začela popoldne s šolskimi
teki: celih 2.400 metrov je preteklo 20 učencev in
učenk, 9 dijakov in dijakinj pa se je spopadlo s še
enkrat daljšo progo.
V nedeljo so prišli na vrsto učitelji, starši in prijatelji
Waldorfske šole Ljubljana ter, pohvalno, tudi en
učenec in štirje dijaki na 10 kilometrov, en dijak na
polmaraton in celo en dijak na maraton. Skupaj se je
tekaške prireditve udeležilo 50 "waldorfcev", kar je zelo
izjemno pohvalno! Reka tekačev, ki te kar nese s seboj
in utripa od energije, veter v laseh in nasmeški na
ustnicah, zadovoljni očki in mamice z vozički, mlado
in staro, atleti in amaterji, glasni in spodbudni navijači
ob progi, zadnji pekoči metri do cilja … vse to izgine v
trenutku, ko z nasmehom na ustnicah pritečeš skozi
cilj, kjer se za sekundo ustavi čas in ti srce preplavi
toplota – uspel sem.
In to je najlepši rezultat, po katerem si rečeš: Komaj
čakam, da grem drugo leto spet!
Pridružite se nam tudi vi.
Jana Dagarin
Martinovo: Peti razred
na obisku v bolnici
Spomnite se na konjenika, ki se je ustavil pred
mestnimi vrati, zamahnil z mečem, presekal svoj
plašč in ga pol podal beraču, ki se je ves prezebel
stiskal k zidu. Sveti Martin nam je odprl oči za ostarele,
bolne, siromašne, žalostne. Njegova zgodba nas je pretresla
in segla globoko v naša srca. Nas mora nekdo poklicati,
da ga slišimo in mu pomagamo, ali pa je naš čuteč pogled
odprt, da prepoznamo, koga lahko osrečimo? Čas naše
notranje luči se je približal.
Poklicali smo glavno sestro na Pediatrični kliniki na
Vrazovem trgu v Ljubljani in jo vprašali, če si otroci
v bolnici želijo, da jih obiščemo. Razveselili so se in
sklenili smo, da jim bomo popestrili popoldan. Med
ročnimi deli so nastale lepe svetilke, ki smo jih želeli
pokloniti vsem v bolnici. Upali smo, da jih bodo ogrele
in razveselile.
Učiteljici iz bolnišnične šole sta nas prijazno
sprejeli. Pričakovali smo mlajše otroke, mislili smo
jim pripovedovati pravljice, v dvorano pa so vstopali
fantje in dekleta iz višjih razredov osnovne šole ter
srednješolci, le za ščepec mlajših je bilo. Pogumni
petošolci so predstavili legendo o svetniku. Gospa
Cehner je poskrbela, da so njihovi glasovi lepo
dvoglasno zazveneli ob pesmicah. Pesnik Anton Aškerc
v Baladi o sv. Martinu, ki so jo povedali naši učenci,
takole opisuje stisko berača:
... Vsak pes oblaja me na cesti.
Glej, od mrazu se moram tresti.
A ti se zime ne bojiš,
vsak dan obleko tu deliš.
Še mene s plaščem zdaj ogrni,
če treba, Bog ti ga povrni! ...
Slovenski narodni pesmici, zaigrani s flavtami, sta
razvedrili prisotne. Spomnili smo se tudi na pesnika
Simona Gregorčiča in stote obletnice njegove smrti.
Naše živo občutenje reke Soče in pesem Z zakrivljeno
palico v roki sta prinesla k nam njegovo čutenje. Z
delitvijo svetilk smo zaključili srečanje. Bolnikom smo
zaželeli, da hitro ozdravijo, oni pa so nas potolažili, da
z njimi ni tako zelo hudo. Razmišljali smo o njih; se z
nekaterimi rokovali. K Jakobu je pristopil njegov bolni
prijatelj. Hitro sta se zapletla v pogovor. Lepše nam je
bilo, da smo bili obiskovalci.
20 WALDORFSKE NOVICE, ZIMA 2006