Waldorfske novice - Zima 2006
Letnik II, številka 4 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik II, številka 4
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
UT R I N K I<br />
Tinka Pelhan<br />
11. Ljubljanski<br />
maraton<br />
28. – 29. oktober <strong>2006</strong><br />
Tudi letos so se v okviru <strong>Waldorfske</strong> šole<br />
Ljubljana naši učenci, dijaki, učitelji, starši in<br />
prijatelji udeležili teka po ulicah Ljubljane v<br />
okviru Ljubljanskega maratona, ki se je odvijal v soboto in<br />
nedeljo, 28. - 29. oktobra <strong>2006</strong>.<br />
Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, saj je bilo toplo,<br />
popoldan pa celo sončno, torej skoraj nič jesensko!<br />
V soboto se je prireditev začela popoldne s šolskimi<br />
teki: celih 2.400 metrov je preteklo 20 učencev in<br />
učenk, 9 dijakov in dijakinj pa se je spopadlo s še<br />
enkrat daljšo progo.<br />
V nedeljo so prišli na vrsto učitelji, starši in prijatelji<br />
<strong>Waldorfske</strong> šole Ljubljana ter, pohvalno, tudi en<br />
učenec in štirje dijaki na 10 kilometrov, en dijak na<br />
polmaraton in celo en dijak na maraton. Skupaj se je<br />
tekaške prireditve udeležilo 50 "waldorfcev", kar je zelo<br />
izjemno pohvalno! Reka tekačev, ki te kar nese s seboj<br />
in utripa od energije, veter v laseh in nasmeški na<br />
ustnicah, zadovoljni očki in mamice z vozički, mlado<br />
in staro, atleti in amaterji, glasni in spodbudni navijači<br />
ob progi, zadnji pekoči metri do cilja … vse to izgine v<br />
trenutku, ko z nasmehom na ustnicah pritečeš skozi<br />
cilj, kjer se za sekundo ustavi čas in ti srce preplavi<br />
toplota – uspel sem.<br />
In to je najlepši rezultat, po katerem si rečeš: Komaj<br />
čakam, da grem drugo leto spet!<br />
Pridružite se nam tudi vi.<br />
Jana Dagarin<br />
Martinovo: Peti razred<br />
na obisku v bolnici<br />
Spomnite se na konjenika, ki se je ustavil pred<br />
mestnimi vrati, zamahnil z mečem, presekal svoj<br />
plašč in ga pol podal beraču, ki se je ves prezebel<br />
stiskal k zidu. Sveti Martin nam je odprl oči za ostarele,<br />
bolne, siromašne, žalostne. Njegova zgodba nas je pretresla<br />
in segla globoko v naša srca. Nas mora nekdo poklicati,<br />
da ga slišimo in mu pomagamo, ali pa je naš čuteč pogled<br />
odprt, da prepoznamo, koga lahko osrečimo? Čas naše<br />
notranje luči se je približal.<br />
Poklicali smo glavno sestro na Pediatrični kliniki na<br />
Vrazovem trgu v Ljubljani in jo vprašali, če si otroci<br />
v bolnici želijo, da jih obiščemo. Razveselili so se in<br />
sklenili smo, da jim bomo popestrili popoldan. Med<br />
ročnimi deli so nastale lepe svetilke, ki smo jih želeli<br />
pokloniti vsem v bolnici. Upali smo, da jih bodo ogrele<br />
in razveselile.<br />
Učiteljici iz bolnišnične šole sta nas prijazno<br />
sprejeli. Pričakovali smo mlajše otroke, mislili smo<br />
jim pripovedovati pravljice, v dvorano pa so vstopali<br />
fantje in dekleta iz višjih razredov osnovne šole ter<br />
srednješolci, le za ščepec mlajših je bilo. Pogumni<br />
petošolci so predstavili legendo o svetniku. Gospa<br />
Cehner je poskrbela, da so njihovi glasovi lepo<br />
dvoglasno zazveneli ob pesmicah. Pesnik Anton Aškerc<br />
v Baladi o sv. Martinu, ki so jo povedali naši učenci,<br />
takole opisuje stisko berača:<br />
... Vsak pes oblaja me na cesti.<br />
Glej, od mrazu se moram tresti.<br />
A ti se zime ne bojiš,<br />
vsak dan obleko tu deliš.<br />
Še mene s plaščem zdaj ogrni,<br />
če treba, Bog ti ga povrni! ...<br />
Slovenski narodni pesmici, zaigrani s flavtami, sta<br />
razvedrili prisotne. Spomnili smo se tudi na pesnika<br />
Simona Gregorčiča in stote obletnice njegove smrti.<br />
Naše živo občutenje reke Soče in pesem Z zakrivljeno<br />
palico v roki sta prinesla k nam njegovo čutenje. Z<br />
delitvijo svetilk smo zaključili srečanje. Bolnikom smo<br />
zaželeli, da hitro ozdravijo, oni pa so nas potolažili, da<br />
z njimi ni tako zelo hudo. Razmišljali smo o njih; se z<br />
nekaterimi rokovali. K Jakobu je pristopil njegov bolni<br />
prijatelj. Hitro sta se zapletla v pogovor. Lepše nam je<br />
bilo, da smo bili obiskovalci.<br />
20 WALDORFSKE NOVICE, ZIMA <strong>2006</strong>