Revija Svitanje - Pomlad 2007

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje 

Pomlad 2007 

TISKOVINA 

letnik III, številka 1 

cena 3,25 EUR 

portret 

Kaspar Hauser 

skrb za naravo 

Kolobarjenje 

Zadnja vloga trte

K 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Fanči Perdih, Igor Velepič, 

Mateja Leskovar, Anka Černec, 

Antonĳa H. Križaj, Breda Zupančič, 

Franka Ozbič 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Žiga Vuk, Franka Ozbič 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Joca Jamšek 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Portret 4 

Otrok Evrope: Kaspar Hauser 4 

Skrb za naravo 7 

Utrinek s kongresa biodinamikov 7 

Zadnja vloga vinske trte 8 

Žlahtnjenje in semenarstvo 13 

Moj biodinamični sadovnjak 16 

Kolobarjenje 19 

Odgovori bralcem 21 

Ekološko gospodinjenje 22 

Navadni komarček 23 

Dogajanje 24 

TISK: 

Studio International d.o.o. 

Ljubeljska ulica 240 

1000 Ljubljana 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

direktorica Marina Nuvak 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 Ljubljana-Polje 

Tel.: (01) 549 01 50 

LETNA NAROČNINA: 12,52 EUR 

NAKLADA: 1200 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali 

posameznih delov je dovoljen le s pisnim 

dovoljenjem uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskem naslovu 

revija.svitanje@gmail.com 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina je 12,52 EUR. 

Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več, 

kot je letna naročnina revije. 

Vsak dodatni evro je za nas zelo dragocen, 

zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo! 

Številka našega računa je: 

02031 - 0254286474

U 

U 

3 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Gospa Fanči Perdih, naša stalna sodelavka, je tokrat 

pripravila nekaj praktičnih primerov kolobarja z 

mešanimi posevki in energĳskim izkoristkom tal ter 

poročilo s kongresa biodinamikov v Dornachu na 

temo Humus in klima, ki se ga je udeležila februarja 

letos. 

Dragi prijatelji! 

Kar nekaj naročnikov me je 

zaskrbljenih klicalo, kako 

to, da tokratne številke niso dobili. Ta vaš odziv 

me veseli, saj kaže na to, da ste se mnogi med vami 

njenega prihoda v vaše domove že navadili. 

Priznati moram, da je bila dilema, ali z revĳo 

nadaljevati ali ne, precejšnja. Vaši številni klici 

pa kažejo na to, da je naša odločitev, da z njo 

nadaljujemo, pravilna. 

Verjamemo pa, da vas bodo razveselile tudi 

spremembe, ki smo jih to leto uvedli. Te so tako 

vsebinske, kakor tudi oblikovne narave. 

Najprej smo se odločili za novo uredniško politiko. 

K sodelovanju smo povabili mnoge praktike iz 

društev Ajda po Slovenĳi, ki vam bodo poskušali 

biodinamiko približati skozi svoje izkušnje. Seveda 

bomo še naprej objavljali zanimiva predavanja 

biodinamikov iz tujine, vendar bomo izbirali 

zanimive in razumljive. 

Tako že kar v tej številki med nami lepo pozdravljam 

gospo Franko Ozbič, predsednico društva Ajda 

Goriška, ki bo z nami delila svoje izkušnje na 

področju sadjarstva, in gospo Anko Černec, 

biodinamično kmetovalko, ki nam v tokratni 

številki predstavlja navadni komarček in njegovo 

mnogostransko uporabnost, tako na jedilniku kot 

v zdravilstvu. V bodoče pa bosta z nami sodelovali 

tudi zeliščarka gospa Nikolčič in gospa Pečnik, ki 

se že vrsto let ukvarja s kaljenjem in ima na tem 

področju precej izkušenj. Povabili bomo tudi druge 

aktivne biodinamike, vabimo pa tudi vse vas, dragi 

bralci, da nam napišete kaj o vaših izkušnjah in 

tudi dilemah pri vašem delu. Želeli bi, da bi bila 

naša revĳa tisto mesto, kjer bi si naši bralci lahko 

medsebojno izmenjevali izkušnje in težave. 

Na razpolago nam je dala tudi zapis zanimivih 

predavanj s tega kongresa. Med njimi je za nas izbrala 

članek iz leta 2005 o vlogi vinske trte v biodinamiki, 

predavatelja Nicolasa Jolyja iz Francĳe. Ob 

prevajanju tega članka sem bila ponovno navdušena 

nad veličino te metode, ki nam resnično ponuja 

edinstveno pot do odrešitve naše matere zemlje, za 

kar pa nimamo več prav dosti časa. Zato je še kako 

pomembno, da to vedenje aktivno širimo ne le med 

kmetovalci, ampak tudi med porabniki. Kajti tudi 

ozaveščenost kupca lahko še kako pomembno vpliva 

na kmetovalce. Njih je treba na nek način razumeti, 

saj s svojim pridelkom preživljajo družine in je torej 

zanje odločitev za prehod na takšno metodo, ki je 

strokovnjaki ne priporočajo, tvegana. 

Članek gospe Mete Vrhunc Kriza dvajsetega stoletja 

smo opustili, saj vam je na voljo na internetni strani 

društva Ajda Vrzdenec. 

Revĳo pa smo, kot vidite, tudi drugače oblikovali. 

Odslej bosta dve revĳi v eni. Z ene strani bodo članki 

namenjeni biodinamiki in ostalim ekološkim temam, 

z druge pa Waldorfske novice z večjim poudarkom 

na waldorfski pedagogiki. 

Želimo vam veliko prĳetnih dni ob pomladanskih 

opravilih na zemlji in seveda ob prebiranju naše 

revĳe!

P 

P 

4 

Otrok Evrope 

Kaspar Hauser 

povzeto po reviji Nov pogled 

In tukaj se človeku porajajo mnoga vprašanja. 

Kakšen je bil pomen njegovega življenja? Kaj je 

dosegel? Zakaj so ga umorili in kaj bi bilo, če bi živel 

dlje? Preden poiščemo odgovore na ta vprašanja, 

je potrebno zgraditi most. Most preko globokih, 

temnih, neznanih voda do kraja, ki ga je mogoče 

doseči le z vero, ustvarjalno domišljĳo in intuicĳo. 

Življenje Kasparja Hauserja je bilo izziv, soočenje 

z dobrim in zlom. A odstrti moramo zaveso in 

pogledati, katere so tiste sile, ki se na tem svetu 

bojujejo za nadvlado. 

Na binkoštni ponedeljek, leta 1828, so ga našli, 

ko je taval po ulicah Nurenberga. V rokah je imel 

skrivnostno pismo, ki ga je verjetno napisl njegov 

ječar. V njem je pisalo, da je Kaspar najdenček in 

da ni bil nikoli spuščen iz hiše. Na koncu je bila 

nenavadna, kruta izjava: 'Če ga ne želite obdržati, 

ga boste morali ubiti in ga obesiti na dimnik.' Pismo 

ni bilo podpisano. 

Kaspar je takoj pritegnil pozornost. Težko je hodil, 

kri je pronicala skozi njegove škornje in izustiti je 

znal komaj kakšno besedo. Kar naprej je ponavljal 

stavek: 'Rad bi bil jezdec, kot je bil moj oče.' Vsak 

pogled, zvok ali vonj ga je razburil in zlahka je padal 

v ekstazo sreče ali žalosti. Nihče ni prav vedel, kaj bi 

z njim, zato so ga najprej zaprli v tamkajšnji stolp. 

Kot je znano, je bil Kaspar Hauser sin 

Napoleonove pastorke Stephanie de 

Beauharnais in vojvode Karla iz Badna (1786 – 

1818). Rodil se je na Mihaelovo, 29. septembra 

1812. Bil je žrtev družinskega boja za prevlado. 

Ob rojstvu so ga zamenjali za mrtvo dete, njega 

pa na skrivaj odpeljali stran ter ga za mnogo let 

zaprli v podzemno celico. 

Po nekaj tednih ga je k sebi vzel in zanj skrbel 28 

letni profesor Daumer, za katerega je Rudolf Steiner 

rekel, da je bil 'zadnji rožni križar'. V Kasparju je 

Daumer prepoznal svoje življenjsko delo. V njem 

je videl bitje brez preteklosti, z angelsko otroško 

naravo, čigar čustva niso bila pokvarjena in čigar 

prefinjeni čuti so vodili vtise direktno v razum, ki 

ga niso pokvarila hotenja, potrebe in ambicĳe.Čutil 

je, da je njegova naloga, da tega dečka izobrazi in 

ga nepokvarjenega pripeljati do zrelosti. Kaspar je 

kazal posebne zmožnosti. Bral je lahko v temni sobi; 

odkril in prepoznal je lahko mnoge skrite kovine; 

brez težav si je zapomnil na stotine imen. 

Daumer je skušal Kasparja še bolj povezati z zemljo. 

Otroci v zgodnji mladosti ne ločĳo živega od 

neživega. Tudi Kaspar najprej ni mogel razumeti, 

zakaj se kamniti kip v vrtu ne utrudi ali naveliča. Ni 

mogel doumeti stalnih procesov rasti in propada, 

ki se v naravi dogajajo. Do tedaj se je vedno srečeval 

le s stvarmi, ki jih je izdelal človek. Da bi lahko 

nekaj zraslo ali se razvilo, je bilo zanj nekaj novega. 

Za liste in travo je mislil, da jih je nekdo izrezal s 

škarjami. Ko je dojel idejo o živi, rastoči, življenja 

polni naravi, se je prestrašil.

5 

Ko je prvič videl otroke, se je čudil: 'tako majhni 

ljudje'. Ni se zavedal, da je tudi on sam bil nekoč 

majhen, da je zrasel, dozorel, in da bo nekega dne 

star. 

Prav tako se je moral naučiti razločevati subjekt od 

objekta – sebe in svet. Majhni otroci govorĳo o sebi 

kot o tretji osebi. Tudi Kaspar je bil v tem oziru še 

vedno majhen otrok. Da govorĳo njemu je vedel le, 

kadar so omenili njegovo ime in tudi sam o sebi je 

govoril kot o Kasparju. Ego se v njem še vedno ni 

popolnoma ustalil. Potreboval je pomoč, da je prišel 

do spoznanja o svoji edinstveni in ločeni identiteti. 

Daumer se je znašel v kontradiktorni situacĳi, ko je 

v bistvo človekove duše 'videl' skozi okno, ki pa ga 

mora on sam zapreti. 

Oktobra 1829 je neznan maskiran napadalec 

poskušal Kasparja umoriti. Zamahnil je proti 

njemu z mesarskim nožem, a je zgrešil in rezilo je le 

zarezalo v njegovo čelo. 

Daumer se ni več čutil zmožnega zagotoviti 

Kasparju varnost zato so ga preselili v oskrbo 

k družini Biberbach. Njegov skrbnik je postal 

aristokrat Gotlieb Freiher von Tucher. Gospod 

Biberbach je bil prezaposlen poslovnež. Ves svoj 

čas in energĳo je namenil svojemu delu. Njegova 

žena je bila zdolgočasena ženska, ki je poskušala 

Kasparja zapeljati, a brez uspeha, zato se je 

spremenila v njegovo gorečo nasprotnico. Po nekaj 

neprĳetnih mesecih se je Kaspar preselil h gospodu 

von Tucherju. 

Ta ga je hotel pripraviti za normalno življenje tako, 

da mu je skušal privzgojiti občutek dolžnosti, 

težko delo in disciplino. To na nek način izolirano, 

preprosto in varno življenje pa je s svojim pojavom 

prekinil angleški grof Henry Lord Stanhope. 

Ta je bil nekakšna podobna uganka kot Kaspar. 

Njegova vloga v vsej tej zaroti pa, kot izgleda, 

je bila pokvarjenost in izdaja. Ker niso uspeli z 

ukrepom zaostalosti v razvoju in z anonimnosti, 

je bilo potrebno poskusiti z bolj prefinjenimi 

sredstvi. 'Bogat' in prisrčen plemič je Kasparju 

obljubljal mnogo - potovanje v tuje dežele, vzel ga 

bo na svoj grad v Anglĳi in ga posvojil. Morda ga 

bo celo pripeljal do njegove mame – mu pomagal 

prevzeti oblast. Te nenavadne fantazĳe so seveda 

zelo pogubno delovale na Kasparjevo neizkušeno 

in ranljivo dušo. Od vseh prelomljenih obljub pa je 

verjetno še najbolj pogubno delovala izguba iluzĳe 

brezpogojne ljubezni. 

Za Kasparja je moralo biti neizmerno pomirjujoče 

to, da je končno srečal nekoga, ki ga razume in ga 

bo spravil iz osamljenosti. 

Stanhop ga je uspel zvleči iz Nurnberga. Sam je 

prevzel nad njim skrbništvo in ga prepeljal v precej 

nejasno okolje Ansbacha, k neki družini Meyer. 

Zakonca Meyer sta bila učitelja. Poleg njĳu je nad 

njim bdel še policaj Hickel. Tako je sedaj prišel v 

nekakšno trojstvo zla. Stanhope, ki ga je izdal, 

Meyer, ki je s svojim hudobnim skepticizmom in 

pedantnim učenjem, brez domišljĳe, zanj ustvaril 

novo ječo in Hickel, ki naj bi bil kot šef policĳe 

nosilec pravice, a je bil dejansko podkupljen s strani 

Kasparjevih nasprotnikov. 

V Ansbachu je bil eden Kasparjevih redkih prĳateljev 

predsednik apelacĳskega sodišča, Anselm Rier 

von Feuerbach. Bil je največji kriminolog svojega 

časa in je ukinil mučenje pri preiskavah.

6 

p o r t r e t 

Od prvega dne njunega srečanja si je zadal, da bo 

odkril skrivnost Kasparjevega rojstva in zločina, 

ki je bil nad njim storjen. Prišel je do nekaterih 

spoznanj, zaradi česar pa je po objavi pamfleta 

z naslovom: 'Kaspar Hauser, primer zločina nad 

človekovo dušo' umrl, po vsej verjetnosti zaradi 

zastrupitve. 

Kaspar je bil 20. maja 1833 birman v cerkvi sv. 

Gumbertus v Anbachu. V tej cerkvi je bila vgrajena 

kapela, ki je pripadala vitezom reda Swan. Po 

besedah Steinerja, je bil ta red prežet z resnično 

Gralovo usmeritvĳo, ki je delovala zdravilno na 

Zemljo. To dejanje birme izgleda, da je bilo dejanje 

spoznanja, v katerem se je v srcih občanov nekaj 

razburkalo, nekakšen 'proces premagovanja težav'. 

Ta dogodek je opisal sam duhovnik ki ga je birmal, 

pastor Fuhrman, ki je bil izgleda predstavnik 

pravega krščanstva. 

14. decembra 1833, je bil mrzel in meglen dan. 

Na sodišču, kjer je Kaspar delal kot uradnik, se 

je pojavil tujec, ki mu je obljubil, da mu bo nekaj 

'pokazal'. Verjetno je namigoval, da mu bo povedal 

nekaj o njegovi mami. Šla sta v park, kjer mu je 

tujec v roke potisnil vĳolično mošnjo rekoč: Tu 

notri je informacĳa, ki jo potrebuješ.' Ko jo je Kaspar 

poskušal nerodno odpreti, ga je mož z ostrim 

bodalom zabodel v prsi. 

Kaspar je stekel domov. Rano je pokazal Meyerju, 

ta pa ga je, neverjetno, smrtno ranjenega odpeljal 

nazaj na mesto zločina. Tam je vzel vĳolično 

mošnjo, ki je bila na tleh in odpeljal Kasparja spet 

nazaj domov. Šele po tej težki izkušnji je smel leči v 

posteljo. Ko je končno prišel zdravnik je ugotovil, 

da ima prebodena pljuča in ledvice, in da umira. 

Pastor Fuhrman ga je prišel tolažit, Kaspar pa 

mu je rekel: 'Recite vsem, ki sem jih poznal, da jih 

prosim odpuščanja.' Umrl je z besedami: 'Utrujen... 

utrujen. 

Kralj Ludvik Bavarski je za informacĳo o morilcu 

razpisal deset tisoč florintov, vendar se ni javil 

nihče, ki bi vedel karkoli povedati. Ta zločin ni bil 

nikoli razjasnjen. 

Pokopali so ga 20. decembra 1833. Mnogo ljudi je 

prišlo na pogreb. Po besedah Jacoba Wassermanna, 

pisatelja romana Kaspar Hauser, Neznanka stoletja, 

sta se, kot na kakšni stari sliki, ki prikazuje križanje, 

na nebu jasno videla tako sonce, kot luna. 

Povezava med velikim petkom in božičnim 

večerom; namesto da bi se nedolžen otrok v naših 

srcih ponovno rodil, je križan in umre. Na njegovem 

grobu piše: 

Tukaj leži 

Kaspar Hauser, 

uganka 

svojega časa, 

neznano rojstvo, 

skrivnostna smrt. 

1833 

pripravila Marina Nuvak

7 

Z 

 

Utrinek s kongresa 

biodinamikov 

Letošnji naslov: 

Humus in klima 

Dornach, Švica 

7.-10. februar 2007 

V času letnega kongresa biodinamikov se v 

Goetheanumu zberejo strokovnjaki iz celega sveta 

in poglobljeno obdelajo teme tako na praktičnostrokovni, 

kot tudi znanstveno-raziskovalni ravni. 

Delo poteka v različnih oblikah: 

- osrednja predavanja, ki so sočasno simultano 

prevedena v angleški, nemški, francoski, 

španski, italĳanski in ruski jezik; 

- delovne skupine, kjer predavatelj poda iztočnice 

ter usmerja debato oz. odgovarja na vprašanja; 

- strokovne skupine, kjer predavatelj poda 

določeno temo skozi plastični prikaz ter 

slikovno gradivo, potem pa odgovarja na 

vprašanja slušateljev. 

Zato so sodelovanja na takem kongresu zelo 

pomembna za poglabljanje znanj, predvsem za tiste, 

ki širĳo znanja o biodinamični metodi. Letos sem bila 

iz Slovenĳe - kljub zelo zanimivim temam - žal edina. 

Nekaj vtisov 

Zelo zanimivo predavanje na temo globalnih 

klimatskih sprememb in vloge kmetĳstva ter vplivov 

na kmetĳstvo je imel Helmut Grassl, ki je predstavil 

ugotovitve glede na spremljanje sprememb v zadnjih 

desetletjih, kdo so dejavniki, ki najbolj vplivajo na 

spremembe, in kaj lahko pričakujemo v naslednjih 

desetletjih. 

Pri strokovnih skupinah sem se udeležila čudovite 

predstavitve gospe Liesbeth Bisterbosch na temo: 

Dinamika zodiakalnih ozvezdĳ in vpliv sonca v toku 

leta. 

S ponazoritvĳo v prostoru smo si ogledali gibanje 

ozvezdĳ glede na gibanje sonca v toku enega dne in 

kako se gibanje spreminja skozi leto, saj se ozvezdja 

in sonce ne gibljejo z enako hitrostjo. 

Zvezdni dan traja 23ur 56 minut in je 4 minute 

krajši od sončevega. Zato ozvezdja prehitevajo 

sonce. Posledica je, da potuje sonce vsak mesec 

pred drugim ozvezdjem in v roku približno enega 

leta zaostane za cel zodiakalni krog. 

Na podlagi slikovnega prikaza rasti žit pa je 

razložila, kako različne energĳe vplivajo na rast in 

zorenje rastlin istočasno z gibanjem sonca (dvigajoči 

in padajoči sončevi loki). 

Od božiča do Janezovega so rastoči sončevi loki – 

zemeljski izdih, v drugi polovici leta pa je zemeljski 

vdih – padajoči sončevi loki. 

V spomladanskem času prevladujejo energĳe vode, 

zaradi česar se razvĳajo listi. V hladnem obdobju se 

pri žitih listi razraščajo v širino tik nad tlemi. Šele 

s povečanjem svetlobnih energĳ se začne rast tudi 

v višino. Zato se junĳa, ko prevladujejo svetlobne 

energĳe, ustavi rast in žita cvetĳo. Po sončevem 

obratu (24.6. - Janezovo) se začne zemeljski vdih. 

Takrat nastopĳo poleg svetlobe tudi močne energĳe 

toplote, ki pospešujejo zoritev. To je koncentracĳa 

energĳ in hranil iz rastline v plodove oz. semena 

(klasje). Istočasno z zoritvĳo se začne sušenje 

rastline, ki poteka od tal proti vrhu rastline, tako 

da se najprej osušĳo listi tik nad koreninami, nato 

stebla z listi in šele nazadnje klasje. 

Če pri žitu opazimo, da se začnejo na rastlini 

sušiti najprej listi na steblu, listi pri koreninah pa 

so še zeleni, pomeni, da je z rastlino nekaj narobe. 

Najverjetneje jo je napadla katera od glivičnih 

bolezni, ki je povzročila sušenje listov na steblu. 

Podobno lahko ugotavljamo pri ostalih rastlinah, 

če znamo opazovati rastline in poznamo njihovo 

naravno preobrazbo. Skozi razvojne faze rastline 

in trenutne klimatske pogoje lahko ugotavljamo, 

ali so rastline zdrave ali ne, še preden se pojavĳo 

tipični znaki določene bolezni. 

Manfred Kle pa je imel poleg predavanja na temo 

Spreminjanje humusa v toku leta tudi delovno 

skupino na temo Gnojenje glede na spreminjanje 

procesov v tleh skozi leto. 

Obe temi sta se navezovali, tako da se je v delovni 

skupini razvila zelo konstruktivna debata. 

Povzetek debate sledi v naslednji številki. 

pripravila Fanči Perdih dipl. ing. agr.

8 

s k r b z a 

Zadnja vloga vinske trte 

Nicolas Joly 

predavanje s kongresa leta 2005 

Ljudje, ki se ukvarjajo z biodinamiko in antropozofijo, 

se vsekakor čutijo opeharjene, ko vidijo, kako uspešni 

na področju biodinamike so vinogradniki. Podobnih 

uspehov bi si človek želel tudi v poljedelstvu. Preden 

pa izrečemo o tem svojo sodbo, moramo poskusiti 

razumeti trto in njeno vlogo. 

Sam sem trto slabo poznal. Narava mi je bila blizu, saj 

sem rojen na deželi, a tega globokega zanimanja, te 

navezanosti ljudi na trto nisem razumel; trta človeka 

marsikaj nauči, in zato vem sedaj o njej dosti več 

povedati. 

Prva fantastična stvar je spoznanje, da se, če jo še tako 

obrežemo, naslednje leto vedno znova pojavi ogromno 

vej in listja. Ljudje običajno verjamejo, da je to zaradi 

zemlje. Vendar ni tako, v 90-ih odstotkih primerov je 

za to odgovorna fotosinteza. Začudeni lahko opazimo, 

da pred nami nekaj, kar ni bilo vitica, kar ni bilo 

snovno, nenadoma postane fizično povsem otipljivo. 

Neotipljivi svet svetlobe in toplote je zajel Newtonov 

zakon, zakon težnosti, in iz nematerialnega je nastalo 

materialno. 

Med seboj se ves čas izmenjujeta zakon težnosti in 

njemu nasprotni zakon privlačnosti sonca, levitacĳe, 

ki materĳo uničuje. Če kos železa ogrejemo, se bo 

utekočinil in nato spremenil v plinasto stanje! 

Med ti dve polarnosti se vsaka rastlina umesti na sebi 

lasten način. To je tisto, kar nam je skušal pokazati že 

Goethe. Da bi mogli trto razumeti, pa si moramo najprej 

ogledati njeno nasprotje – cipreso - to čudovito drevo, 

ki se ves čas dviga v zrak. Podvržena je silam, Grki so 

jih imenovali Apolonove, silam, ki vlečejo navzgor, ki 

osvobajajo od materialnega, ki ekskarnirajo. Včasih 

jo primerjam s tibetanskim menihom, ki se povzpne 

na vrh gore, se udobno namesti, se umiri in se poda 

na svoje kratko potovanje v svet Nirvane. Zapusti 

Zemljo. Cipresa nam pravi: ta zemlja ni zame, odhajam, 

zapuščam jo, vzpenjam se proti soncu, prav nič ne 

rastem v horizontalo kot na primer cedra. Vzpenjam 

se čim hitreje in čim bolj na ozko. Prav zato je cipresa 

primerna za pokopališča, tam ne bi nikoli posadili trte! 

Ta je popolno nasprotje ciprese. Podobna je menihu 

cisterianu, ki postavi svoj samostan sredi doline, tam 

kjer je sil sonca manj, in zaradi svojih človeških lastnosti 

pravi: 'Svojo moč dajem zemlji, nosim jo in jo torej 

plemenitim.' Opravlja torej delo rastline, ki je najbolj 

zemeljska: trte! 

Trto vodi ta neverjetno močna sila, ki prizemljuje. 

Govorili smo o Dionizu, sinu Plutona in Perzefone, 

hčere Demetra. Grki so vsem silam, ki so jih zaznavali, 

dajali imena bogov. Pluton je bil zanje utelešenje sile, 

ki deluje navzdol; sile Zemlje, sile gravitacĳe, brez 

katere naš fizični obstoj ne bi bil mogoč. In s temi 

silami je povezana trta. Skozi arhetipski svet dobiva 

vso potrebno moč, da si, kot bi temu rekli v žargonu, 

'naprti' zemljo; kajti zemlje si ni enostavno 'naprtiti'. 

Ima izredno moč, da s svojimi koreninami prodira tudi 

30 – 40 metrov globoko, se je pa po drugi strani povsem 

nezmožna dvigniti v zrak. Potrebuje podporo. Želel bi 

še povedati, da vinogradniki kar prepogosto delajo 

veliko napako. Trudĳo se trti priskrbeti bogato zemljo. 

Ves čas jo škropĳo s pripravkom iz roga in ji dodajajo 

kompost. Če je tega preveč, se ne more v polnosti izraziti 

narava te rastline. Res je, da mora biti zemlja živa, ostati 

pa mora revna, zelo revna, sicer bo trta postala kot 

razvajen otrok. Ni narejena za preveč rodovitno zemljo. 

Drugače povedano, doživeti mora neke vrste šok; iz 

arhetipskega sveta dobi dovolj sil za preživetje in vse 

te sile mora uporabiti za materializacĳo, da lahko nato 

vino potegne iz nje vso njeno kompleksnost. Sploh ji ne 

smemo ugoditi. V ZDA pa tudi v Francĳi lahko osupli 

gledamo vso to trto obloženo z listi, s skoraj predebelimi 

vejami.

n a r a v o 

9 

Vinogradniki se s tem oddaljujejo od njene globlje 

narave. Med cvetom in sadežem je vedno neko 

nasprotje, ki je rezultat nekakšnega zastoja, povezanega 

s kozmičnimi silami oblikovanja, ki vodĳo v krčenje 

in torej v popolno izginotje materĳe; kajti rastlina 

potencialno izgine v svoje seme. In spomladi oblikuje 

trta svoje fizično telo, ki ji omogoči vstop v ta oddaljeni 

periferni svet, ki ji povrne dostop do okusa, do vonjav, 

do tistega neoprĳemljivega, zaradi česar se mnoge 

stare družbe niso hotele preveč globoko utelesiti. 

Krčenje in raztezanje mora biti uravnoteženo. Samo če 

to ravnotežje res razumemo, nam lahko uspe narediti 

'dobro' vino! In preko biodinamike imamo dostop do 

teh dveh sil, saj omogoča njuno urevnotežanje! 

Dostop do perifernega sveta daje resonance življenja, 

to je kot glasba. Življenje, ko se spušča na zemljo, če 

ga razumemo, je kakor glasba, ki postane kemĳa in 

oblika. In vse to se zaključi v zemlji z mikroorganizmi, 

gotovo zadnjimi ostanki sončevih sil, preden bo 

materĳa prešla trdnost in pred mineralnim svetom, 

pred temi silami, ki se bodo zaključile v smrti. 

Trto je najbolj zanimivo opazovati v zimskih mesecih. 

Lahko začnemo že v jeseni. Potem ko so dnevi krajši 

od noči, je zelo zanimivo videti, kako sile gravitacĳe, 

sile zemlje, pridobivajo moč nad silami sonca. Boj 

med silami nastajanja in propadanja, rekli bi lahko, 

med zakoni mladosti in starosti, zakoni zemlje in 

sončnimi ali kozmičnimi zakoni, poteka ves čas. To 

je permanentni boj, in ko ga razumemo, moramo 

spoznati še, v katerem trenutku in kaj je potrebno 

pri delu s trto uporabiti. In tu je biodinamika izredno 

uporabna. Moram reči, da se danes v vinogradništvu 

dostikrat srečamo z nekoliko kompromitirano 

biodinamiko. Obstaja nevarnost, da jo kompromitirajo, 

kajti vinogradnike obiskujejo svetovalci in jim dajejo 

nasvete. Sam ljudi, ki svetujejo, spoštujem. Vendar 

moramo biti previdni, kajti s tem se oddaljujemo od 

globoke realnosti biodinamike. Samo preko globokega 

spoznanja energetske matrice, ki Zemlji daje življenje, 

mora vsak posameznik sam, s pomočjo zakonov, ki 

jih je odkril, 'oživiti ali ponovno zazveneti' svojo trto. 

V nasprotnem primeru biodinamika ni kompletna. 

Preparati pravzaprav delujejo kot vezi do energĳ. In 

vsakdo jih mora sam poskušati zaznati in nekatere 

ojačati. Več kravjaka iz roga ali več kremena iz roga 

- ali bratno? Še vedno so seveda pomembni planeti in 

pripravljanje komposta, kakor tudi razumevanje tistih 

rastlin, ki lahko trti pomagajo obvladati vremenska 

tveganja: česen, žajbelj, vrba, kislica, ustnatnice, tuja, 

alge itd. 

Prav tako ne bi smeli govoriti o le eni biodinamični 

metodi temveč o metodah, ki jih lahko uporabljamo za 

eno ali drugo rastlino. Pri žitu je potrebna drugačna 

metoda kot pri trti. Odličnemu delu gospe Marĳe 

Thun se imamo zahvaliti za povsem konkreten prikaz, 

kakšen vpliv ima posamezen planet ali zodiakalno 

znamenje na neko rastlino. S pomočjo tega znanja lahko 

človek prepozna svojo vlogo v vseh treh kraljestvih 

– mineralnem, rastlinskem in živalskem. Če za svoje 

aktivnosti ne more izbrati ugodnega dneva, se, da 

to popravi, odloči za preventivno komplementarno 

opravilo. Ni suženj neke metode. Namesto da se slepo 

drži nasvetov nekega svetovalca, skuša biti kokreator. 

Stremeti mora h kreativnosti, seveda brez prevelike 

prevzetnosti. Na ta način lahko postane umetnik na 

Zemlji. 

Tako izboljšuje pokrajino, jo prilagodi živalim, za 

katere meni, da živĳo v sožitju z njegovim okoljem 

in s trto. Če trti dodamo prašičji gnoj, ji bodo zrasle 

velike korenine; to je povsem jasno, kajti prašič je zelo 

povezan s tlemi, kar je mogoče videti pri divji svinji, ki 

se prehranjuje s koreninicami; krava tega ne dela! A z 

uporabo tega gnoja ne bomo nikoli pridelali dobrega 

grozdja! Če trto gnojimo s konjskim gnojem, se zgodi 

nasprotno. Tukaj se ne jačajo sile, ki delujejo od spodaj 

temveč tiste, ki sevajo od zgoraj. Če pogledamo konja, 

ki se vzpenja, opazimo njegovo povezanost s toploto, 

ki ga 'vleče' navzgor, mu jemlje težo. Okrepili bomo 

torej sile dilatacĳe, sile ki vlečejo stran od zemlje, to so 

sile okusa in življenja, ki vinu omogočĳo obstojnost in 

preprečĳo oksidacĳo.

10 

s k r b z a 

Če pa živimo v Marseillu, kjer je zemlja pod stalnim 

soncem, ki uničuje življenje na njej, konjski gnoj 

verjetno ne bo najboljši. Potrebno bo torej pomisliti 

na kravo in njeno povezanost z vodnimi silami, silami 

listja in moči. Ali na ovco in kozo, ki sta zelo adaptirani 

na sušo, in vedno iščeta cvet, zibelko sadeža. 

Na Japonskem sem septembra srečal najboljšega 

izdelovalca sakeja. Sake je alkohol, ki je narejen iz 

riža. In ta mož je imel zelo zanimiv postopek. Na 

biodinamiko sedaj šele prehaja. Rekel mi je: 'Moj ded 

me je naučil, da je za riž potreben račji gnoj.' To je zelo 

zanimivo. Raca je ptica, v zraku je, torej so na njeno 

naravo vezane vse te sile toplote. Je pa tudi vodna 

ptica. Od tod torej povezava z rižem. Riž je pomembno 

zrno in je zelo povezan s silami toplote, pa tudi z vodo. 

Ta gnoj je za riž torej zelo primeren. In na tak način je 

kljub destilacĳi izboljšal okus svojemu rižu in sakeju. 

Obstajajo torej stara vedenja, ki se bodo povezala z 

znanjem v biodinamiki. S pomočjo botanikov, kot sta 

Hildegard de Bingen in Culperer iz Anglĳe, odkrivamo 

stara vedenja vse do srednjega veka. 

Maja sem bil na Kubi, na plantaži znanega izdelovalca 

havank, Alexandra Robbaina, ki je prešel na 

biodinamiko. Zaradi intenzivne uporabe kemĳskih 

sredstev so tobačni listi namreč izgubili okus; rekli bi 

vez s silami okusa, s svetom, ki rastlini daje kvaliteto. 

Vedno ko dodajamo molekule sinteze, izoliramo sile 

oblikovanja in odvĳati se začne spirala, ki bajno bogati 

kemĳsko industrĳo. Zdravljenje bolezen prepreči, 

pojavi pa se druga bolezen. Pri rastlinah moramo 

bolezen gledati le kot pomanjkanje življenjske sile. 

Kaj je prekinjeno, zaradi česar se bolezen pojavi? To 

je dolga, zanimiva tema, ki sem jo poskušal obdelati 

v angleški verzĳi moje knjige. V svoji zmoti smo prišli 

tako daleč, da onemogočamo mikrobe, viruse in jih 

imamo za krivce. Pa vendar jih je narava ustvarila, da 

uničĳo vse, kar se ne ujema z zakoni življenja. In če 

uničimo enega, bo namesto njega prišel delo opravit 

drugi. Tako so sedaj nad naše rastline in tudi nad 

človeka prišle vedno kompleksnejše bolezni! Kako 

zanimiv teren za biodinamično metodo, ki se zadovolji 

s tem, da veže (v francoskem j. – relier – etimol.povezava 

z religion) sile življenja, ki so Zemlji podarjene. 

In kaj je delal Alexandro Robbaina, h kateremu so 

prihajali vsi največji predsedniki, da je lahko proizvajal 

najboljše kubanske cigare? Ena njegovih skrivnosti 

je bil konjski gnoj. Vez z okusom! Pomembno je, da 

vinogradnik tak ukrep pozna. Kako doseči, da se v 

list spusti čim več okusa? V tem je prava latentna 

moč biodinamične metode. Vzemimo na primer čaj. 

Priporočajo nam le parfumirane čaje, kar pomeni, da 

je čaj izgubil svoj prvotni okus! Tako kot vino s svojim 

kontroliranim poreklom, ima tudi čaj okus glede na 

svoje poreklo. Vsak čaj ima svoj lasten okus glede na kraj 

pridelave. Kajti odnos med toploto, svetlobo, vlažnostjo 

in sestavo tal je povsod po Zemlji različen. Lahko bi 

rekli, da ima Zemlja povsod čisto drugačen obraz, 

odvisen od teh štirih lastnosti. In vsaka rastlina jih črpa 

na svoj način. Klimo sprejema preko listov (toploto, 

svetlobo, vlago) in zemljo preko korenin (vodostaj, 

geologĳa). Temu rečemo kontrolirano poreklo. Ko so v 

30. letih ta kontrolirana porekla oblikovali, je bilo vse še 

zelo vzorno. Pomenilo je, da neka na točno določenem 

kraju vzgojena trta daje tako poseben okus, da ga lahko 

za kupca uradno zaščitimo. Ima torej garancĳo, da bo 

dobil vino odličnega okusa. In kaj od tega je še ostalo? 

Uradno imamo vina s kontroliranim poreklom. Toda 

95% kontroliranih porekel ne odgovarja več resnici. In 

prav zaradi tega je postala biodinamična metoda tako 

privlačna. 

Stvar je zelo preprosta: sredstva za uničevanje plevela 

uničjo mikroorganizme; brez njih pa ni razvoja. Rast 

nato spodbujamo z uporabo kemĳskih preparatov, ki 

pa povzročajo prekomerno zbiranje vode v rastlini, 

zaradi česar so glivične bolezni veliko močnejše. 

Iznašli so sistemska zdravila, ki naj bi prišla direktno 

v sok rastline. Bravo, zelenjave ni potrebno nič več 

prati, kajti strupi so v njej. Smo pa lahko gotovi, da 

v njej ni bolezni. A vinogradnikom nihče ne pove, da 

je sok rastlinine vez s soncem, z osončjem in torej z 

okusom, z dolgoživostjo, z vonjavami, z življenjskimi 

silami! In tako vino nima več okusa! Namesto da bi

n a r a v o 

11 

naredili korak nazaj, nadaljujejo in si izmišljajo nove 

tehnologĳe. Vinu s kontroliranim poreklom dodajajo 

300 različnih praškov za aromatiziranje, ki dajejo 

nadomestni okus banane, jagode, maline itd., itd. 300 

jih je, kontrolirana porekla pa so uničena v najglobljem 

smislu. To je predvsem zelo donosno. Pridela se 

veliko in z dobrim umetnim okusom. Nedolžni kupec 

verjame, da je to okus, vezan na neko področje. Potem 

pa se zave, da je bil prevaran in ne kupi več. Nastopi 

kriza, kajti ljudje nehajo kupovati aromatizirano vino 

in kupujejo boljšega iz tujine. Zdaj razumemo, zakaj 

postaja biodinamična metoda v vinogradništvu tako 

zanimiva. To ni modni trend! Je le osvoboditev izpod 

'varuhov' in odkritje čudovitega življenjskega sistema, 

ki nas obkroža, ter načina, kako ga uporabljati praktično 

brez stroškov. Dvigne se nad togo poljedelstvo; vnese 

nov življenjski stil, novo kulturo, nove misli. Človek 

je pozabil, da so njegove misli sila, s katero lahko, 

med drugim, pozdravi tudi svojo trto; ekologi so se 

torej začeli prebujati. Misli so le frekvence ali mikrofrekvence; 

vse civilizacĳe so govorile o nadzoru, o 

obvladovanju ali usmerjanju misli, ki jim lahko rečemo 

molitev ali mantra. 

Seveda je to prebujanje povzročilo intenzivne boje. 

Veliki trgi varuhov propadajo. Vinogradnik je za 

kemĳska sredstva ali tehnologĳe plačal tudi do 1500 

evrov na hektar vinograda na leto!!! Potem razumete, 

zakaj poskušajo nekateri biodinamiko onemogočiti 

tako, da jo na primer proglasĳo za sekto? 

Organsko pridelovanje pomeni, da na naše posestvo 

ne vnašamo nikakršnih sintetičnih strupenih snovi, ki 

jih narava ne prepozna, in ki bi nas pri delu ovirali. Je 

velik napredek, vendar - ali zadostuje? Če razumemo, 

da je vse živo iz frekvenc ali mikro-frekvenc – iz tega, 

kar v Azĳi imenujejo vibracĳe – da je torej vse življenje 

svet vibracĳ, svet zvoka, svet ritma; če to razumemo, 

potem bomo laže razumeli drame, ki se odvĳajo okoli 

nas. Naš sistem komunikacĳ je okoli zemlje namestil 

frekvence, ki so življenju škodljive, z 2500 sateliti, ki 

se vrtĳo in bombardirajo vsak kvadratni centimeter z 

mrežami za prenosne telefone - 900 milĳonov vibracĳ 

na sekundo – fenomen, ki ga dopolni še majhen ekran 

v avtomobilih s svojim GPS sistemom, kjer vskakemu 

avtomobilu, ki potuje, sledi snop žarkov, z mikro 

valovi, radarji itd. Vsa ta strašna vibracĳska polja so kot 

prave armade skrivne vojske, ki kreira pregrado med 

zemljo in sončnim sistemom. Pomeni, da smo na tem, 

da energetsko ustvarimo trajno zimo. Zemljo izoliramo 

od njene energetske matrice življenja. Bojim se, da 

tega problema z biodinamičnim vinogradništvom ali 

poljedelstvom ne bo več mogoče razrešiti. Nima več 

dovolj moči. 

In kaj je biodinamika? Biodinamični preparati so 

vendarle energetske vezi. Če povemo strokovnjaku, 

da porabimo 3 do 100 g preparatov na hektar, se 

najprej zviška nasmehne. Vendar ga, ko pokliče 

Peking, ne stane telefonski klic nič več, kot če bi 

govoril s prĳateljem v soseščini. V svetu energĳ teža 

nima nobenega pomena. Ko končno razložimo, da 

so biodinamični preparati ojačevalci za delovanje 

kalĳa, silicĳa, železa, kalcĳa ali fosforja na rastline, 

da reagirajo kot katalizatorji, mu postane vse bolj 

jasno. Pot biodinamiki so pravzaprav odprli fiziki, ko 

so začeli govoriti, da z magnetno resonanco prazno 

ni prazno, temveč polno drugih stvari, in storjen je 

bil prvi korak k razumevanju, da materĳa ni tista, ki 

daje rojstvo življenju, in da odgovorov ni potrebno 

iskati v neskončno majhnem delcu. To je tako, kot 

da bi razdrli televizĳski aparat, da v njem najdemo 

gospoda, ki govori. Ampak da je to življenje, kakor 

tudi periferni svet, ki se je prišel v materĳo zgostiti in 

umreti. Materĳa je le zgoščena energĳa. Poglejte silo 

dezintegracĳe, ali če hočete, osvoboditve energĳe od 

gravitacĳskih sil Zemlje. Preparati v biodinamiki so 

neke vrste prenosni telefon, na katerem imamo na 

vsaki številki drugo osebo. Mogoče je to slab primer, 

vendar marsikaj razjasni. 

V vinogradništvu vino ves čas poskušamo. 

Biodinamika je pokazala svojo učinkovitost le skozi 

pravilno prakticiranje, kajti tudi tu je mogoče pridelati 

slaba vina.Tako kot za glasbo, so tudi za dobro vino 

potrebni trĳe faktorji. Glasbeni inštrument, to je

12 

s k r b z a 

kraj, kjer je vinograd; obstajajo področja, ki so za 

vinograde bolj primerna, in taka, ki so manj primerna; 

biodinamika neprimernega področja ne bo spremenila 

v primernega; lahko ga bo samo nekoliko izboljšala. 

Potem je glasbenik, ki več ali manj odloča, kaj dela in 

kako dela - to je vinogradnik. In končno je akustika, to 

pa je veličina biodinamike; ta tenkočutnost za zvezo 

trte z njenimi daljnimi silami kvalitete. 

Steiner je rekel: Dionizĳska trta je človeku v daljni 

preteklosti dovolila, da se je globlje spustil na zemljo. 

Ampak priznajmo si, o tem danes ne more več dvomiti, 

da se je človek že nekoliko preveč spustil na zemljo. 

Celo zagazil je vanjo, saj ne vidi več niti to, od kod 

življenje prihaja. Vloga trte je, da opozori na to, kaj je 

okus, kaj ga pomaga okrepiti ali omejiti! In pomembno 

je, da znamo pripravkom komposta prisluhniti, znati 

dozirati preparate kremena ali gnoja iz roga glede na 

gravitacĳo/ levitacĳo. Ne mislim na pripravke gnoj 

iz roga, ki po mojem pomenĳo veliko pomanjkanje 

ritma. Sonce je oddaljeno od planetov in ni ga mogoče 

mešati s tem, kar bi ga moralo obkrožati, da bi si 

tako pridobili čas potovanja. Kuharski mojster ne bo 

prinesel na mizo vse naenkrat: predjed, glavno jed 

in sladico, vse med seboj pomešano, pa čeprav bomo 

imeli kmalu zatem vse to v svojem želodcu pomešano! 

Z navideznim izboljševanjem življenja v zemlji (s tem 

se dostikrat preveč ukvarjamo) zmanjšamo ravnotežje 

manj vidnih kvalitativnih sil izgradnje, ki so osnova 

našega zdravja. 

In nazadnje: preko vedenja o biodinamiki smo začeli 

razumeti energetski svet in spoznali, da ga k sreči lahko 

uporabimo na mnogo načinov. Vedno več ljudi je, ki 

odkrivajo svet energĳ in ki omejujejo svoje življenje na 

frekvence, ki jih lovĳo in reproducirajo, ter imajo ob 

tem občutek, da sprejemajo žive sile. Tako obstaja tudi 

vino, ki mu lahko za nekaj dni ali tednov z dodatkom 

nekaj kapljic zelo drage energetizirane vode, na videz 

izboljšamo okus! In na ta način lahko morda celo 

zmagamo na tekmovanju. Vidimo lahko frekvence 

katedrale, ki je vsa v betonu, in vinogradnike, ki prav 

nič ne dojamejo dobičkonosne prevare. Naleteli smo 

na veliko nevarnost, kjer se daje vtis, da učinek je. To 

je energetska goljufija, ki je biodinamika gotovo ne 

izvaja, saj uporablja naravne snovi in žive organe živali. 

Slišal sem že koga predlagati, da bi se dalo za izdelavo 

pripravka gnoj iz roga uporabiti rog iz porcelana, 

v katerega bi vnesli informacĳo pravega roga; ta ni 

doumel, da ne more biti informacĳa nikoli popolna. 

Vsakdo se mora to naučiti iz lastnih izkušenj. 

Če je Zemlja preveč izčrpana, bo to sama popravila 

tako, da bo obrnila svoja pola. Steiner je nedvomno 

hotel povedati to, ko je napisal: naj traja milĳon let ali 

pa naj se zgodi hitro, neizogibno bo pozitvini pol postal 

negativni. Znanstveno vemo, da je to Zemlja naredila 

že dvajsetkrat. Na to kažejo vse klimatske spremembe, 

slabitev magnetnih polj, dosti hitrejši prenos magnetnih 

polj, izbruhi vulkanov in vse pogostejše tresenje tal. 

Omejiti idejo potresa na dve plošči, ki se med seboj 

zadaneta, je enako smešno, kot da bi nasmeh omejili 

na mišice, ki se krčĳo. Rusi pravĳo, da opažajo v samih 

planetih zelo pomembne spremembe, modifikacĳe osi 

vrtenja, njihove jakosti svetlobe itd. To je normalno: 

kadar se spremeni en člen sistema, se odzovejo tudi vsi 

drugi. Lahko bi rekli, da poskušajo naravi pomagati! Še 

enkrat poudarimo, da je narava darilo; spremembe pa 

seveda vidimo tudi na finančnem, socialnem področju 

itd., saj je vse med seboj prepleteno. Pripravljeni smo 

torej na velike spremembe, na sile jeseni, ki žanjejo, 

kar je bilo v pomladi zadnjih desetletĳ posejano. Toda 

na srečo je biodinamika v vinogradništvu iz tedna 

v teden bolj pomembna! To so sile, ki se branĳo pred 

tistim, kar je ustvarilo težave. In te gredo še naprej 

od biodinamike. Kažejo, da je kompleksnost mogoče 

doseči tudi v mleku, v sadju, skratka, pot k poljedelcu 

je odprta. Poljedelec biodinamik bo v prihodnosti kralj, 

saj živimo v družbi, ki je zelo odvisna od laži in prevar. 

Večja zmeda je lahko skoraj usodna. Takrat se pokaže, 

kako zelo dragocena je biodinamika. 

Članek je bil objavljen v Landwirtscha und Kosmos, 

zborniku predavanj s srečanja biodinamikov v 

Dornachu, ki je potekalo od 2. do 5. 2. 2005. 

iz francoščine prevedla 

Marina Nuvak

n a r a v o 

13 

Razvoj kulturnih rastlin 

Žlahtnjenje in 

semenarstvo 2. del 

Brigitte von Wistinghausen 

Predavanje 3. 9. 2004 

Kulturne rastline moramo razumeti kot pomoč 

človeku. Če si predstavljamo neizmerno pestrost 

naših kulturnih rastlin in njihovo nalogo, nam 

postane jasno, da s to pestrostjo ne smemo delati 

lahkomiselno in neodgovorno. Človek je bil v svojem 

razvoju soustvarjalec. Naloga soustvarjalca pa je tudi 

čuvanje, nega, ohranjanje. Če pogledamo, kakšni 

smo ljudje današnjega časa, se vprašamo, kakšen je 

danes naš odnos do Zemlje, naš odnos do narave. 

Pri modernem človeku opažamo, da je občutek za 

varovanje in ohranjanje narave redko prisoten. 

Človek se na Zemlji počuti kot gospodar, ki mu vse 

pripada. Tega, da ima tudi narava pravice, nihče ne 

misli. Toda življenje na Zemlji, torej narava, je temelj 

življenja človeka. Vprašanje je, če je današnji odnos 

človeka res dober in pameten. Obnašanje modernega 

človeka kaže, da človek izkorišča naravo samo v svojo 

korist. Razmišlja samo, kako bi iz tega, kar narava je 

in nudi, ustvaril čim večji dobiček in kako bi čimbolj 

zmanjšal vložek dela. Seveda je resničen napredek, da 

človeku danes ni potrebno več tako trdo fizično delati 

kot včasih. V Rengoldshausenu imamo 150 hektarjev 

zemlje. Če grem na sprehod, ali kadar obdelujem dva 

hektara, na katerih pridelujem semena, sem vedno 

znova zelo, zelo hvaležna, da je človek razvil stroje, ki 

mu pomagajo in ni treba vsega obdelovati z roko. 

Kljub temu bi moral moderen človek le misliti na 

to, kako ravnati z življenjem na Zemlji, da življenju 

ne bi škodoval. 

Tudi moderno žlahtnjenje, delo z rastlinami in 

pridelovanje semen kaže na odnos modernega 

človeka do narave. Človek gleda na rastline kot 

na proizvodno sredstvo. Na kongresu, ki je bil 

posvečen genski tehniki, je pred nekaj leti profesor, 

eden od referentov, rekel: 'Po mnenju moderne 

znanosti lahko obravnavamo rastlino kot bioreaktor 

na solarni pogon.' Človek se res obnaša tako, kot bi 

bila rastlina stroj. 

Pri žlahtnjenju izgleda potem tako, da si ljudje 

predstavljajo za ta stroj posamezne lastnosti in 

sposobnosti, ki jih nato delĳo na dragocene in 

ničvredne, uporabne in neuporabne, željene 

in neželjene. Hoteli bi kombinirati rastline, ki 

imajo čimveč dragocenih, uporabnih, praktičnih, 

ekonomskih lastnosti. Že žlahtnjenje s križanjem, ki 

so ga začeli razvĳati v začetku dvajsetega stoletja, 

se je imenovalo žlahtnjenje s kombinacĳo. Človek, 

izhajajoč iz genetskih pravil, meni, da lahko želene 

rastline kombinira. 

Ali primer žlahtnjenja hibridov. Z določeno 

tehniko žlahtnjenja dosežejo, da se naenkrat izrazi 

ves potencial, ki ga neka rastlina ima. Človek ga 

lahko naenkrat izkoristi, izropa do onemoglosti. 

Rastline si mnogi žlahtnitelji res predstavljajo 

tako, kot bi bile genetsko kodirane, in menĳo, da 

vsako posamezno kodo človek lahko obvladuje. 

Pri modernem žlahtnjenju želĳo, da bi bil kontakt 

rastline z okoljem čim manjši. Vse tisto, kar rastlina 

izrazi, bi hoteli genetsko fiksirati, da bi ostalo togo, 

brez gibanja in do konca določeno, tako da rastlina 

sploh ne bi več reagirala na okolje. 

To je seveda v popolnem nasprotju s pojmovanjem 

naših prednikov pred tisočletji, v času, ko se je 

kulturni dosežek žlahtnjenja dogajal, ko so iz rastlin, 

kot jih je dala narava, razvili kulturne rastline, ki 

nam služĳo kot hrana. To se ni zgodilo na čisto 

zavestnem nivoju in je bilo mogoče zato, ker je bil 

človek instinktivno globoko povezan s silami, ki so 

temelj življenja, ki so življenje samo. Podobno kot 

lahko tudi danes še opazujemo na naših živalih, 

kaj pomeni instinktivna modrost, lahko rečemo, 

da je bil človek pred tisočletji bolj zavesten, kot so 

živali, toda preprost, vodila pa ga je instinktivna 

modrost.

14 

s k r b z a 

Ponazorila bom dva primera, da bi razumeli, kaj 

mislim, ko rečem, da so bili polni instinktivne 

modrosti. Če si živali iščejo na paši svojo krmo 

(čisto vseeno, ali divje živali, kot so srne, ali domače 

živali, kot so krave ali ovce), požro na travniku 

samo tisto, kar jim ustreza. Drugo pustĳo. Kadar so 

bolne, ali če se ne počutĳo dobro, si poiščejo tista 

zelišča in rastline, ki jih za bolezen potrebujejo. 

Pred mnogimi leti sem stanovala na neki kmetĳi 

in doživela, da je stara kmetica svoje breje svinje 

odpeljala na pašo v gozd. Rekla je:'Ne vem, kaj svinje 

potrebujejo, preden bodo skotile mladiče, svinje pa 

že vejo in si bodo v gozdu poiskale prave stvari.' To 

je instinktivna modrost. Nam je od te instinktivne 

modrosti ostalo malo. Ljudje pred tisočletji pa so 

lahko prav zato mnogo bolj intenzivno živeli v 

energĳah življenja in so na ta način vedeli, kako 

morajo delati z rastlinami, da bi možnosti, ki v neki 

rastlini so, razvili naprej, da bi torej razvili tiste 

možnosti, ki so v rastlini skrite, pa jih rastlina še ni 

razvila in jih še ni pokazala na zunaj. 

Če pogledamo na primer naša žita in jih primerjamo 

s travami, ali če pogledamo naše kapusnice in jih 

primerjamo z divjimi, ali karkoli drugega, kar nam 

služi za hrano, in to primerjam s sorodno divjo 

rastlino, lahko zelo jasno spoznamo, da se je nekaj 

iz rastlin, kar je bilo v rastlini kot nekakšna možnost 

skrito, razvilo naprej. Ljudje so s tem, da so rastline 

sprejeli v svojo oskrbo, rastlinam tudi pomagali 

narediti korak na njihovem razvoju. Iz rastlin so 

razvili tisto, kar so rastline kot talent nosile v sebi. 

Danes je drugače. Pri žlahtnjenju rastlin in genski 

tehniki razvĳajo znanstveniki silne domišljĳe. 

Zajemajo tudi druge žive organizme, ne samo rastline, 

in si ogledujejo, kakšne lastnosti in sposobnosti kje 

najdejo. DNK, gene nato kombinirajo, sestavljajo. 

Vodi jih misel, da bi sestavili take rastline, ki se 

zdĳo njim najbolj praktične, najbolj ekonomične in 

obljubljajo največji dobiček. 

Povedala sem že, da je človek v preteklosti razvil 

tiste rastline, ki jih je potreboval kot hrano za 

takratno stanje razvoja, za razvoj, ki je bil takrat 

na vrsti. O tem se pri današnjem žlahtnjenju ne 

razmišlja več. Znanstveniki si predstavljajo, da 

človek potrebuje ta in ta hranila, in stremĳo k temu, 

da naj bi moderne prehrambne rastline ta hranila 

v maksimalni meri vsebovala. V resnici mislim, da 

znanstveniki sploh ne vedo, kaj človek potrebuje, 

predvsem sploh ne vedo, da je v živilu izjemno 

pomembno razmerje hranil. To igra pomembnejšo 

vlogo kot količine. Ljudje so obsedeni od misli, da 

velike količine zelo pomagajo in da je veliko v redu. 

Kaj bi to pomenilo, prenešeno na področje začimb? 

Že pri soli vemo, da začimbe naredĳo našo hrano 

dobro in bolje prebavljivo. Ne začinimo samo zato, 

da je okus boljši. Hrana je res zaradi začimb laže 

prebavljiva. Enkrat mi je zdravnik rekel:'To, kar je 

dobrega okusa, vam verjetno prĳa.' In kaj pomeni 

dober okus? Dobrega okusa ne čutimo samo v 

ustih. Pravzaprav moramo reči, da čutimo dober 

okus tudi na celi poti prebave. Cel organizem ga 

čuti. Vse delo z začimbami je stara modrost o tem, 

kaj človeku najbolj prĳa. Pri začimbah vemo, da več 

ni bolje. Veliko soli lahko škoduje, enako velja za 

mnoga druga zelišča. Če vzamemo preveč bazilike, 

tudi ni dobro. To je samo primer. Zelo pomembno 

je, v kakšnem razmerju se v rastlini posamezna snov 

najde. Moderno mnenje pa je, da je neka rastlina 

tem bolj dragocena, čim več neke dragocene snovi 

vsebuje. 

In še nekaj je pomembno pri modernem žlahtnjenju. 

To je višina pridelka ter s kakšno gotovostjo lahko 

pričakujemo pridelek. Ali se lahko zanesemo 

na pridelek ne glede na vreme? Kakšni so drugi 

pogoji pridelave? Pomembno je, da se lahko na 

rastlino zanesemo, da nam bo vedno nekaj rodila. 

Prej je bilo tako, da so na dobrih pridelkih spoznali 

mojstra. Tako kot je veljalo v vseh drugih poklicih, 

je moral biti človek tudi v poljedelstvu umetnik, 

mojster. Plodovi so uspevali iz povezanosti z 

rastlinami, zemljo, njivo, kulturo, z vsem delom pri 

pridelovanju.

n a r a v o 

Danes si žlahtnitelji zastavljajo kot cilj tudi, naj 

bi človek čim manj delal. Moderni žlahtnitelji bi 

radi ponudili sorte, ki v vseh pogojih prinašajo 

maksimalni pridelek. Negativne pogoje naj bi 

izravnali z več gnojenja, zalivanjem itd. Veliko 

vlogo pri modernem žlahtnjenju igra tudi kriterĳ, da 

morajo rastline dobro prenašati sajenje, presajanje 

in spravilo s stroji. 

Ne zanima jih, ali so to res plodovi, kot jih človek 

potrebuje kot bitje, ki se tako duševno kot duhovno 

še razvĳa. 

prevedla Meta Vrhunc 

Narisala bom gomolj zelene. Normalno so tu listi, 

korenine pa rastejo v zemljo. Moderen gomolj 

zelene naj bi izgledal takole, in sicer zato, da z 

dvema rezoma tako zeleno lahko očistim. To je 

cilj žlahtnjenja, ker je taka pokončna oblika bolj 

praktična. Človek se ne sprašuje, kaj bi to pomenilo 

za rastlino. To navajam kot primer, kaj si danes 

človek kot cilj žlahtnjenja zastavlja. Pogosto je 

danes cilj žlahtnjenja potreba predelave. V vseh teh 

ekonomskih in praktičnih vidikih pa ne pazĳo več 

na samoumnevne stvari, kot je okus, kako človek 

tako prehrano prenese, ali mu rastlina prĳa, ali je 

dobro prebavljiva.

16 

s k r b z a 

Moj biodinamični 

sadovnjak 

Franka Ozbič 

univ. dipl. inž. agronomije 

Sadna drevesa se še niso odzivala na mojo dobro voljo 

in nego z biodinamičnimi pripravki. Prve vzpodbudne 

rezultate sem opazila šele v tretjem letu obdelovalne 

preobrazbe. Drevesa so se končno začela odzivati, 

pognala so nove poganjke in obilno cvetela. Zazdelo 

se mi je, da sem končno prebrodila krizo, vendar se 

je moj optimizem pokazal kot preuranjen že pred 

jesenjo, saj so bili plodovi mojih sadnih varovancev 

polni nepovabljenih gostov - črvov. Znašla sem se 

na razpotju, kako naj nadaljujem - naj vztrajam pri 

biodinamični metodi ali naj se vrnem na 'dobro staro' 

klasično preizkušeno kmetĳstvo? 

Skrb za zdravo prehrano družine, predvsem pa želja, 

da bi svojim trem vnukinjam na vrtu in v sadovnjaku 

zagotovila zdravo hrano, me je vzpodbudila, da sem 

vztrajala pri biodinamiki. Zdaj lahko zatrdim, da mi 

ni žal. 

Kratek pogled na prehojeno pot 

Moja prehojena pot v svet biološko-dinamičnega 

sadjarstva je kar dolga. S stalnim preizkušanjem vrste 

preparatov sem se trudila, da bi za svoj sadovnjak 

odkrila metodo dela, ki bi mi ob optimalnem delu 

prinesla dobre rezultate. Zaporedje opravil sem 

razvĳala počasi, od enega do drugega, včasih uspelega, 

drugič spet neuspelega poskusa, naučila sem se tudi 

zelo dobro opazovati, čeprav sem bila na začetku 

globoko prepričana, da to obvladam že od nekdaj. 

Daljnega leta 1995 sem se odločila, da v svojem 

sadovnjaku začnem z biodinamično obdelavo. 

Poudariti moram, da sem kot inženirka 

agronomije domača sadna drevesa do takrat 

obdelovala – gnojila in škropila na način, kot ga 

je prakticirala takratna kmetijska stroka in ki sem 

ga tudi sama osvojila v času študija. 

Prvo leto ob prehodu na biodinamično metodo je 

bilo katastrofalno. Vse sadno drevje je bilo bolno, 

plodovi slabi, črvivi. Naslednje leto je bilo sicer 

nekoliko boljše, vendar dobrega pridelka še vedno 

ni bilo. 

Moje obdelovalno leto se prične v jeseni, po spravilu 

zadnjih pridelkov. V jeseni torej, v času, ko je po 

koledarju Marie Thun dan za plod, vsa drevesa 

poškropim s kremenom iz roga, ki ima zelo močan 

vpliv na dozorevanje lesa. S tem škropljenjem 

'spravim drevesa k počitku'. Za naše kraje je ta ukrep 

pomemben, ker ob sorazmerno toplem vremenu na ta 

način drevesa lahko pravočasno zaključĳo vegetacĳo. 

V pozni jeseni mlada drevesca na dan za plod 

okopljem in po potrebi pognojim s kompostom, ki 

ga pripravljam s kompostnimi preparati. Starejša 

drevesa pustim zatravljena. Izredno važno opravilo je 

škropljenje dreves in tal pod njimi z gnojem iz roga, 

in sicer v obdobju od 24. decembra do 6. januarja. 

Drevesa se na to hvaležno odzovejo s krepko rastjo in 

zdravimi listi. 

V zimskem obdobju drevesa pognojim tako, da v 

rednih časovnih presledkih trikrat škropim s posebej 

pripravljeno pasto. (Več informacĳ o tej pasti si lahko 

preberete v Setvenem priročniku Marie Thun za leto 

2004, stran 49).

n a r a v o 

V spomladanskem času, ko drevesa začnejo zeleneti, 

začnem s škropljenjem preparata iz kremena zjutraj. 

Škropim najmanj trikrat. Pri koščičarjih se mi je v 

obdobju cvetenja pokazalo kot koristno škropljenje v 

cvet z baldrĳanovim preparatom (1 kapljica na liter 

vode, nato 15-minutno dinamiziranje). To škropljenje 

opravimo na dan, ki je v biodinamičnem koledarju 

označen kot dan za cvet. 

Posebno težavo predstavlja v nekaterih letih cvetna 

monilĳa na marelicah. S škropljenjem v cvet sem poleg 

prej opisanega baldrĳanovega pripravka uporabila 

še čaj iz preslice, rmana in kamilice. Čaju iz rmana 

in kamilice sem dodala na 10 litrov pripravljenega 

čaja 1 kavno žličko gašenega apna, vse skupaj pa sem 

dinamizirala 10 minut. 

V fazi mirovanja drevesa preventivno poškropim 

proti škodljivcem in nekaterim plesnim z 20% apnenožvepleno 

brozgo. Pozorna sem pri škropljenju marelic, 

ker te ne prenesejo visoke koncentracĳe brozge, zato 

koncentracĳo zmanjšam na 10%. 

Če se kljub vsem opisanim opravilom v času vegetacĳe 

pojavĳo uši ali kapar, poškropim z 1 do 2 % apnenožvepleno 

brozgo in v skrajni sili z neemovim oljem. V 

sezonah z močnim pojavom uši moramo biti pozorni 

na mlade veje (mladice), za katere so uši lahko usodne. 

Sladki izločki uši namreč privlačĳo muhe. 

Od marca do septembra enkrat mesečno tla sadovnjaka 

poškropim s preparatom gnoj iz roga, ki mu dodam 

preparat po M. Thun. Škropim na dan za korenino 

popoldan, da gre preparat v zemljo. 

Kadar se nepovabljeni gostje 

ne dajo kar tako odgnati 

Ob koncu zimskega obdobja moramo biti pozorni na 

trdovratno bolezen kodro pri breskvah. Vsa dosedanja 

prizadevanja, da bi glivo, ki bolezen povzroča, ukrotili 

z biodinamično metodo, še niso prinesla dovolj dobrih 

rezultatov. Prav tako nismo še uspeli najti sorte breskve, 

ki bi bila odporna proti kodri. Preostane nam redno 

škropljenje z bakrovimi pripravki (bordojska brozga). V 

kolikor so drevesa napadena, moramo obirati okužene 

liste, pripraviti iz njih gnojnico in poškropiti drevesa in 

tla pod njimi. Istočasno je potrebno utrjevati odpornost 

dreves z uporabo ustreznih čajev. Poskus, pri katerem 

pod krošnje breskovih dreves v jeseni potresem 

čebelarske tropine – to so ostanki, ki nastanejo, ko 

čebelarji topĳo čebelji vosek – mi je dal le delno ugodne 

rezultate. Nisem namreč še ugotovila ustrezne količine 

tropin za uspešno tretiranje posameznega drevesa. 

Zelo bi bila vesela, če bi še kdo preizkusil to metodo in 

o rezultatih poročal.

s k r b z a 

Muhe ležejo jajčeca in iz njih se izležejo ličinke, ki se 

najraje zavrtajo v les mladic in od tod se lahko razširĳo 

po vsem drevesu. Okužbo opazimo po iztrebkih ličink. 

V tem primeru moramo veje in vejice odrezati do 

zdravega lesa, okužene veje pa sežgati. 

Proti zavĳačem (piškavost plodov) so se pokazale kot 

zelo učinkovite posebne vabe. Vabo sem pripravila 

tako, da sem 2-litrsko plastenko na vrhu zarezala v 

obliki ust, nalila vanjo malo več kot do polovice vode 

in dodala nekaj kapljic vabe NULURE (naprodaj v 

specializiranih prodajalnah Kalia). Po eno plastenko 

sem obesila na južno stran drevesa. Ker je tekočina 

preko poletja (še posebej hitro se je to dogajalo lani) 

izhlapela, sem jo po potrebi dodajala. 

Še nekaj trikov, ki jih je dobro poznati 

Krošnje dreves oblikujem v glavnem z upogibanjem 

vej. K obvezni drevesni negi, ki pa ni zgolj to, spada 

tudi obrezovanje. Zimsko rez opravim pri jablani, 

hruški, breskvi; poletne rezi pa se lotim po pobiranju 

plodov pri češnji, marelici, višnji in breskvi. 

Če želite pospešiti dozorevanje plodov, poškrobite na 

dan za plod popoldne s kremenovim preparatom. Pri 

tem opravilu morate biti skrajno previdni, ker kremen 

močno deluje na pretvorbo sadnih kislin v sladkor, kar 

pa ni vedno dobrodošlo, saj se na primer lahko izgubi 

značilen kiselkast okus nekaterih sort jabolk. 

Kljub požrtvovalni skrbi za sadno drevje mi žal ni 

uspelo zaustaviti propadanja jablan, ki so bile sajene 

pred 25-imi leti na šibkih podlagah. Tolaži me dejstvo, 

da so moje zelo stare visoke jablane zdrave in rodne, da 

jih je kar lepo pogledati. 

Za biodinamično sadjarstvo so primerne sadike cepljene 

na semenjak, po možnosti vzgojene na biološki način. 

Ko je pred mano najlepše opravilo v sadovnjaku – 

pobiranje plodov, naredim to obvezno na dan za plod 

v času visokih luninih lokov, ker s tem zagotovim, da 

se bo moje sadje v shrambi lepo ohranilo in bodo tudi 

moje marmelade in džemi odličnega okusa. 

Moje zdravo in okusno sadje ni le plačilo za moj 

celoleten trud, ampak je tudi moj prispevek k zdravju 

mojih domačih in skromno prizadevanje za prĳaznejše 

sadjarstvo.

n a r a v o 

19 

Kolobarjenje 3. del 

Fanči Perdih dipl. ing. agr. 

Glede na odziv slušateljev mojih predavanj o 

kolobarju sem vam pripravila nekaj primerov 

kolobarja z mešanimi posevki in energijskim 

izkoristkom tal ter komentar. 

1. primer 

1. leto: KORENJE zgodnje + SOLATA berivka 

(kolobar K, saj je solata le kot vmesni posevek) 

sejemo marec, april; pobiramo: maj (berivka), junĳ 

- avgust (korenje za sprotno porabo) 

BROKOLI (kolobar C) sadike sadimo julĳa med 

korenje; pobiramo oktober - november 

2. leto: SOLATA glavnata (kolobar L) berivka, nato 

pustimo za glave, sejemo marca, aprila; pobiramo: 

berivka april, glave maj - zač. junĳa 

FIŽOL visok za stročje in zrnje (kolobar P/PS) 

sadimo maja - junĳa; stročje obiramo od zač. 

avgusta do konca septembra, odvisno od vremena 

(če obiramo stročje na dan za cvet, bo fižol obilno 

cvetel in nastavljal nove stroke), kar ostane pustimo, 

da dozori in oberemo v oktobru. Fižol sadimo in 

okopavamo na dan za plod. 

2. primer 

1. leto: SOLATA za obiranje (kolobar L/PS) sejemo 

aprila; obiramo liste maj - zač. julĳa, nato pustimo, 

da naredi glave in gre v cvet, da jo semenimo – seme 

zori v avgustu, odvisno od temperatur. 

Zemljo po spravilu obdelamo in pognojimo s 

preperelim prepariranim kompostom. 

MOTOVILEC (ga ne upoštevamo v kolobarju) 

sejemo takoj po obdelavi konec avgusta - septembra 

zato, da je zemlja pokrita; pobiramo ga v zimskih 

mesecih, kar ostane, spomladi zakopljemo kot 

zeleno gnojenje. 

2. leto: PARADIŽNIK (kolobar P) + ZELENA 

(kolobar K) sadimo maja tako, da med paradižnik 

sadimo zeleno, saj sta zelo dobra soseda. 

Razdalja med sadikami paradižnika naj bo vsaj 70 

cm, saj se v toku vegetacĳe zelo razraste, obdelujemo 

in obiramo ga na dan za plod. Med posamezne 

sadike paradižnika posadimo po eno gomoljno 

zeleno, ki jo obdelujemo (sadimo in okopavamo) 

na dan za korenino, liste za sušenje za zeliščno 

mešanico pa obiramo na dan za cvet. 

3. primer 

1. leto: Prejšnje leto jeseni konec oktobra – začetek 

novembra smo zemljo obdelali in pognojili s 

preperelim prepariranim kompostom ter jo pustili 

v odprti brazdi čez zimo. 

KROMPIR + GRAH (kolobar C) sadimo marec - 

april, pobiramo julĳa - avgusta. 

Krompir posadimo na dan za cvet, nato na dan za 

plod dosadimo grah. Posevek obdelujemo na dan 

za cvet, saj obe rastlini dobro reagirata na ta impulz. 

Grah lahko obiramo za sveže zrnje - najbolje je 

obiranje na dan za cvet, saj s tem spodbujamo 

tvorjenje novih cvetov. 

ENDIVJA (kolobar L) sadike sadimo takoj po 

spravilu krompirja, ki ga izkopavamo za sprotno 

porabo. Spravilo pridelka: v novembru, če pa jo 

poškropimo z baldrĳanovim pripravkom konec 

oktobra ali v novembru in jo pokrĳemo z nizkim 

tunelom, pa jo lahko pobiramo tudi še v zimskem 

času, ko so temperature nad 0°C. 

Če endivjo spravimo, dokler je sonce pred Tehtnico 

(sreda novembra), tla pognojimo s predelanim 

prepariranim kompostom in jih pustimo v odprti 

brazdi čez zimo.

20 

s k r b z a 

4. primer 

2. leto: ZGODNJE ZELJE, KOLERABICA, ZG. 

KARFIOLA (ne upoštevamo v kolobarju) za sadike 

sejemo marca/aprila in razsadimo maja, za zgodnjo 

pridelavo kot vmesni posevek, ki ga pobiramo 

junĳ-julĳ. 

Če imamo plitva peščena tla, je potrebno 

dognojevanje s preperelim prepariranim 

kompostom, če tega nismo storili jeseni, če pa 

imamo težja tla, ki so sposobna večje vezave hranil, 

pa gnojenje ni nujno potrebno. 

BUČE (kolobar P) sejemo v začetku maja ali pa jih 

posadimo v lončke sredi aprila in jih sredi maja (ko 

mine nevarnost slane) presadimo na stalno mesto. 

Kot vmesni posevek imamo zgodnje kapusnice, 

saj je potrebno buče saditi na večjo razdaljo v vrsti 

oz. med vrstami, ker se v poletnem času precej 

razrastejo. 

5. primer 

1 leto: ČEBULA + KAMILICE (kolobar K+C) sadimo 

marca, pobiramo julĳa – kamilica kot vmesni 

posevek s svojim cvetenjem črpa iz tal energĳe 

za cvetenje, zato pri naslednjih kulturah nimamo 

velikih problemov s pleveli, ki se pojavĳo, če je teh 

energĳ v zemlji veliko. 

RADIČ (kolobar L) julĳa sadimo sadike glavnatega 

radiča ali pa sejemo radič za rezanje. Glavice 

pobiramo novembra ali pa ga pustimo čez zimo in 

ga režemo še spomladi (prezimne sorte). 

Če pa imamo radič za glave, lahko sadimo nizek 

fižol že konec aprila/začetek maja in obiramo stročje 

junĳa-julĳa, nato pa posejemo. 

KOLERABO, ČRNO REDKEV ali REPO (kolobar 

K), ki ostanejo na gredicah do pozne jeseni. 

Opomba: Kolobarjenje glede na ritem etrov: 

K (korenina), C (cvet), L (list), 

P/S (plod-seme), P (plod) 

Po tem principu lahko naredite načrt kolobarja 

za lastne potrebe z upoštevanjem potreb vašega 

gospodinjstva in lege ter kvalitete zemlje vašega 

vrta. 

Za izdelavo načrta naj vam bo izhodišče načrt 

zasaditve v preteklem letu. 

Vedno ne morete uskladiti potreb gospodinjstva 

s ustreznim kolobarjem zaradi malo prostora, ki 

vam je na razpolago, zato bodite predvsem pozorni 

pri vrstenju družin pri tistih kulturah, kjer se vam 

pojavljajo bolezni oz. škodljivci, ki so pokazatelj 

neupoštevanja kolobarja. (Število let za kolobar 

ter posamezne družine in vrste, ki spadajo skupaj, 

so navedene v 2. delu članka v 3. številki revĳe 

Svitanje, letnik 2006). 

2. leto: Spomladi lahko RADIČ ZA REZANJE, ki 

je ostal na gredici od prejšnjega leta, nabiramo kot 

prvo pomladansko solato, nato ga pa pustimo za 

semenitev (kolobar PS), za seme dozori v junĳu / 

julĳu. 

FIŽOL nizek stročje (kolobar P) sadimo takoj po 

spravilu dozorelih semenic radiča. Sadimo in 

obdelujemo na dan za plod, obiramo na dan za 

cvet do pozne jeseni.

n a r a v o 

21 

Odgovori bralcem 

odgovarja Mateja Leskovar 

Ekološka izolacija lesene hiše 

Prosim za odgovor, ki bo morda zanimiv tudi za 

koga drugega. Na obstoječi železobetonski plošči 

bomo postavili brunarico velikosti 5m x 6m. 

Potrebujem nasvet za izolacijo, ki bi bila najbolj 

ustrezna – tla, stene, strop in ostrešje. Kako bi 

lahko najbolj zmanjšali vpliv železobetonske 

plošče na bivalne pogoje? Za novogradnjo 

– kakšna je priporočljiva izgradnja temeljev za 

leseno zgradbo? 

Hvala za pomoč in vse dobro vam in ustvarjalcem 

rubrike. 

Marjanca Gruden, Tolmin 

Opisali ste zelo pogost način gradnje v Slovenĳi. 

Najprimernejšo rešitev za vsak objekt lahko 

poiščemo le individualno za vsak objekt posebej, saj 

na vrsto in količino izolacĳe vpliva tudi predviden 

način ogrevanja oziroma režim bivanja v hiši kot 

tudi seveda sama zemljepisna lega. Pa vendar. 

Lahko vam ponudim nekaj možnosti v razmislek 

ter odgovorim še na preostala vprašanja. 

Izdelava brunarice iz manj kot 20 cm širokih brun 

je montažna in ne lesena masivna hiša, tako da jo je 

potrebno dodatno izolirati. Izoliranje hiše z notranje 

strani sicer gradbeno fizikalno ni pravilna rešitev, je 

pa najpogostejša praksa. Pravilno bi bilo izoliranje 

objekta na zunanji strani. 

Ne glede na to, na kateri strani nameravamo 

namestiti izolacĳo, je z vidika ohranjanja kakovosti 

oziroma naravnih lastnosti lesa potrebno namesto 

parnih zapor uporabiti parno oviro, ki je dovolj 

paropropustna, da lesu omogoča svojo naravno 

potrebo po dihanju. 

Izbor naravnih izolacĳ je zelo pester, in sicer so vam 

za toplotno izoliranje sten in ostrešja z notranje 

strani na voljo ovčja volna, lanena vlakna ali vlakna 

konoplje. Za potrebe zvočne zaščite stropa oziroma 

tal v nadstropju je priporočljiva uporaba plošč iz 

lesnih vlaken. 

Toplotna izolacĳa med betonsko ploščo in pohodno 

površino pritličja je odvisna od izbrane talne 

obloge. Mokri estrih, ki je potreben v primeru 

talnega gretja ali kremične talne obloge, se lahko 

izvaja z ekspandirano glino. Ta material lahko 

izberete za izvedbo suhomontažnega estriha pred 

polaganjem lesenih talnih oblog. Lahko pa se v 

primeru suhomontažnega estriha odločite tudi 

za katero izmed prej naštetih variant. Stroškovno 

pa se je prav gotovo smiselno omejiti na enega ali 

kvečjemu dva dobavitelja, ki imajo praviloma v 

prodajnem programu različne vrste izolacĳ, saj 

stroški dostave tako velikih količin materiala niso 

nezanemarljivi. 

Izoliranje montažne lesene hiše z zunanje strani 

se lahko izvaja z naravnimi materiali, kot so lesna 

vlakna, papirni oziroma lesni kosmiči ter zaključi s 

prezračevano fasado iz lesa. 

Betonsko ploščo je od naravnih materialov 

(izolacĳe ali lesa) vedno potrebno ločiti s primerno 

hidroizolacĳo. Sam občutek bivanja v prostoru pa 

bodo določili materiali, ki jih boste izbrali za končno 

oblaganje betonske plošče. Les je v tem primeru 

prav gotovo smiselna izbira. 

Sicer se lesene zgradbe lahko temeljĳo tudi na 

druge načine z manj ali celo brez betona – pasovno 

in točkovno. Ker pa gre za zahtevnejše detajle 

izvedbe, je ta način obvezno potrebno sprojektirati 

s strokovno usposobljenimi projektanti.

s k r b z a 

Naš odnos do okolja 

Ekološko gospodinjenje 

pripravila Mateja Leskovar 

Po več desetletjih neselektivnega in nepoglobljenega 

gospodinjenja smo okolje, v katerem živimo, 

pripeljali do meja, ki presegajo sposobnost narave 

do samočiščenja. Čas je, da se aktiviramo. 

Čistila 

Uporaba naravnih čistil ni le okolju prĳazna, temveč 

pogosto tudi ekonomsko ugodnejša izbira. Pranje z 

indĳskimi pralnimi oreščki je poceni zagotavljanje 

čistega in mehkega ter z alergeni neonesnaženega 

perila na ekološki način. Z vsebnostjo saponina 3 do 

5 sadežev indĳskega drevesa 'sapindus mukorossi' 

lahko za samo 0,26 EUR operete najmanj 3 polne 

pralne stroje perila. Pralni oreščki ne zahtevajo 

dodajanja mehčalca za perilo kot tudi ne sredstva 

za mehčanje vode in delujejo enako učinkovito pri 

vseh stopinjah. Samo v primeru pranja belega perila 

je vsake 3 pranja priporočljivo dodajanje jedilne žlice 

navadne kuhinjske sode bikarbone. Pralni oreščki so 

brez vonja, kar je v današnji poplavi močnih vonjav 

lahko prĳetna izkušnja. Tisti, ki pa se vonjem nikakor 

ne morejo odreči, lahko med samim pranjem uporabite 

nekaj kapljic eteričnega olja, še bolj učinkovito pa je 

odišavljanje omare oziroma predala za perilo z vrečko 

domače sivke, kosom dišeče cedre ali katerim izmed 

cvetličnih vonjev. Z madeži beljakovinskega izvora 

se lahko še pred pranjem spopadete s klasičnim po 

babičini skrinji dišečim marseillskim milom, medtem 

ko madeže rastlinskega izvora lahko pred pranjem 

razbelite s sodo. 

Poleg pranja perila gospodinjam povzroča precejšnje 

skrbi še pomivanje posode, ki se ga prav tako lahko 

lotite s pralnimi oreščki, in sicer pest oreščkov 

prekuhate v vodi ter milnico uporabljate za pomivanje 

posode ter drugih steklenih površin v vašem domu. 

Pri umivanju naravnih talnih oblog kot tudi drugih 

površin vam bo narava hvaležna, če posežete po 

100% razgradljivih milih iz rastlinskih olj, med 

katerimi gotovo najbolj znano marseillsko milo. 

Posebna tema vseh gospodinj pa je še čiščenje 

oblog apnenca s kopalniškega pohištva oziroma 

keramičnih ploščic. Izbira naravne alternative 

(omet, obloga) lahko že v samem začetku izniči 

pogoje nastajanja tovrstnih oblog, če pa do njih 

le prihaja, lahko staremu babičinemu receptu za 

uporabo limone oziroma kisa dodate uporabo 

razredčene citronske kisline. 

Ne pozabite, da na vseh naštetih učinkovinah 

temeljĳo vsi izdelki za pranje perila in čiščenje, ki 

jih najdete na policah trgovin. Le da je v slednjih 

še kopica nepotrebnih in okolju ter zdravju ljudi 

škodljivih dodatkov. Delujte preprosto – naravno. 

Kakovost in poraba vode 

Na splošno kakovost vode vplivate že z samo 

izbiro razgradljivih čistilnih sredstev oziroma 

sredstev za pranje. Pri izbiri velja splošno pravilo, 

da surovine rastlinskega izvora okolje veliko lažje 

predela kot snovi mineralnega izvora. Sicer pa velja 

premišljeno ravnati tudi s samo količino vode, ki jo 

vaše gospodinjstvo spusti skozi svoje cevi in odtoke. 

Poleg določenih panog industrĳe so namreč ravno 

gospodinjstva s svojim nepremišljenim delovanjem 

največji onesnaževalec naših voda. Če to dopuščajo 

razmere, je smiselno za potrebe sanitarĳ namesto 

pitne vode koristiti deževnico. Če na to nimate 

pravega vpliva, pa bodite gospodarni vsaj s 

količinami, s katerimi splakujete stranišča, perete 

svoje jeklene konjičke in podobno. 

Poraba energije 

Prav tako premišljena naj bodo tudi vaša dejanja 

glede porabe energĳe za ogrevanje oziroma elektrike. 

Sploh slednja je poleg ekološkega onesnaževanja 

zaradi predelave 'znana' po negativnih sevanjih, 

ki lahko v velikih količinah povzročajo celo 

spremembe telesnih celic. Čeprav je čas danes 

zelo dragocena dobrina, vseeno priporočam, da

n a r a v o 

se odrečete uporabi katerega izmed manj nujnih 

kuhinjskih električnih pripomočkov. Druženje 

s svojimi bližnjimi ob gospodinjskih opravilih 

oziroma klepet so nekoč pomenili gibalo družinske 

komunikacĳe. Tudi danes ni razloga, da temu ne 

bi bilo tako. Če je delo ekipno, seveda. Socialno 

odtujajoče pa seveda delujejo tudi prenekateri 

drugi porabniki električnega toka. Njihova zmerna 

uporaba in njihova popolna neaktivnost v času 

mirovanja lahko tako pripomorejo tako pri samem 

varčevanju z energĳo kot tudi pri ohranjanju 

medsebojnih odnosov. Posebno pozornost pa kot 

potrošniki namenite med samim kupovanjem 

porabnikov električnega toka – pa naj gre za same 

žarnice za osvetljavo ali večje gospodinjske aparate. 

Na vseh izdelkih boste našli podatke o njihovi moči 

porabe električnega toka. Tako kot na področju 

kupovanja prehrane in kozmetike lahko tudi na 

tem področju delujete kot osveščen potrošnik, ki se 

zaveda svojih drobnih dejanj, ki se vedno seštevajo 

in zatorej - štejejo. 

Odpadki 

Zanimivo je, kako malo - kljub najstarejši znani 

ekološki temi recikliranja odpadkov - vemo o tem, 

kako pravilno ločevati naše gospodinjske odpadke. 

V plastično vrečko zaviti kompostni odpadki se 

bodo v kupu odpadkov ostalih gospodinjstev 

namreč težko razgradili. Prav tako v plastični ovoj 

ovit papir oziroma plastificiran karton ne sodita 

kar tako med papir za reciklažo. Potrebno jih je 

predhodno ločiti. Upajmo pa, da se bo kmalu kateri 

izmed proizvajalcev najnujnejših živil odločil za 

korak, kot je prodaja mleka v steklenicah, ki jih 

je mogoče ponovno uporabiti, ali pa namesto 

tekmovanja v lepoti embalaže raje oglaševal, kako 

malo materiala je porabil za zavoj svojega dobrega 

izdelka. 

Navadni komarček 

Anka Černec 

Komarček spada med kobulnice, tako kot janež in 

kumina. Ima tudi podobno uporabo, razlikujejo se le 

po višini, listih in okusu semen. 

Sama sem pred 15-imi leti dobila sadike janeža in 

šele po štirih letih, ko sem si ogledala nasad zelišč v 

Žalcu, ugotovila, da gojim komarček, ne pa janež. 

Komarček v dobrih pogojih zraste do 2m. Steblo je 

gladko, okroglo, modrikasto zelene barve s številnimi 

poganjki v zgornjem delu. Listi so drobno pernato 

narezani v zelo tanke skoraj nitaste roglje. Srednji in 

zgornji rogelni listi imajo veliko listno nožnico enake 

barve kot steblo. Številni rumeni cvetovi so na koncu 

stebelnih poganjkov združeni v sestavljena kobulasta 

socvetja. Cveti postopoma od julĳa do septembra in tudi 

dozorevanje semen je postopno. Če želimo pridelati zelo 

kvalitetna semena, moramo komarček obirati večkrat. 

V času cvetenja vrt dobesedno diši in buči od velikega 

števila čebel. Tako bi bilo dobro, da ob čebelnjakih poleg 

facelĳe in ajde posejemo tudi komarček. 

Uporablja se za lažje izkašljevanje in pomirilo prebavil. 

Za ta namen je dobra mešanica kumine, janeža in 

komarčka. Že dolgo je poznano, da tak čaj uporabljamo 

v primeru, ko otroka boli trebuh in ima krče. 

Čajno žlico semen prelĳemo z ¼ l vrele vode. Pustimo 

stati 10 minut, precedimo in popĳemo. Sama semena 

pred uporabo delno strem. 

Komarček lahko uporabljamo tudi kot začimbo. 

Semena dodajamo kruhu, pecivu, vloženemu sadju 

in zelenjavnim jedem. Liste uporabljamo kot sestavni 

del različnih solat. V ekološkem kmetovanju se za 

preprečevanje glivičnih obolenj v vrtu, sadovnjaku in 

na trti uporablja tudi komarčkova tinktura. 

Priprava tinkture: 

V stekleno posodo, ki se dobro zapre, damo 120g 

sesekljanih semen in prelĳemo s 500ml alkohola. Posodo 

postavimo za 2 tedna na toplo. Dvakrat na dan vsebino 

pretresemo. Po dveh tednih sestavine precedimo skozi 

krpo. Zelišča v krpi ožamemo, ostanke pa damo na 

kompostni kup. Tinkturo shranimo v temno steklenico 

in pred uporabo razredčimo z 20l vode. Tinkturo 

uporabljamo večkrat letno preventivno. Prav tako čaj 

iz njivske preslice. 

23

24 

D 

Društvo Ajda Gorenjska 

Petek, 11. maj od 16.00 do 19.00 

Praktično izobraževanje: IZKOPAVANJE 

BIODINAMIČNIH PRIPRAVKOV. IZDELAVA GNOJEVKE 

IZ KOPRIVE ZA VSE RASTLINE. Breg pri Žirovnici, 

Domačĳa Vočne. 

Obujte se primerno za delo! 

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. 

Sobota, 12. maj ob 10. uri 

Predstavitev strokovnega izleta v Egipt, ki ga je organizirala 

Ajda Vrzdenec: Stanko Bes, Tina in Silva. Osnovna šola 

Antona Janše v Radovljici. Prostovoljni prispevki. 

Sobota, 19. maj od 10.00 do 12.00 

Triglavska EKO tržnica PRED POSLOVNO STAVBO TNP 

NA BLEDU. Organizira TNP. 

od 15.00 do 17.00 

Praktično izobraževanje: ZELIŠČNI VRT, VLOGA 

BALDRĲANA V BIODINAMIKI IN NABIRANJE. 

ZAKOPAVANJE ROGOV S KREMENOM. 

Mešanje baldrĳana za žita - prinesite embalažo. 

Breg pri Žirovnici, Domačĳa Vočne. Obujte se primerno za 

delo! V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. 

Društvo Ajda Domžale 

V soboto, 19. maja ob 14. uri 

bomo na biološko-dinamični kmetĳi (pri Cajhnovih), 

Prešernova 26, izkopavali biološko-dinamične preparate. 

Kdor želi spoznati naše delo, se nam lahko pridruži. 

12. junĳa ob 19. uri 

bo v učilnici Gasilskega doma Domžale, Savska cesta 2, 

predaval dr. Fištravec Andrej iz Maribora, in sicer Nadčutne 

zaznave – drugi del, nadaljevanje iz maja. 

Sobota, 26. maj 

Strokovni izlet: K Anki Černec v Belo krajino; Ob 

zadostnem številu prĳav bo organiziran avtobusni 

prevoz. Prĳave zbirata Silva (05 90-18-849), 

Monika (04 530-56-50) med 19. in 20. uro. 

Sobota, 9. junĳ 

Strokovni izlet: Na avstrĳsko Koroško; Ob zadostnem 

številu prĳav bo organiziran avtobusni prevoz. 

Prĳave zbirata Silva (05 90-18-849), 

Monika (04 530-56-50) med 19. in 20. uro. 

Sobota, 16. junĳ od 16.00 do 19.00 

Praktično izobraževanje: OKOPAVANJE, ZATIRANJE 

PLEVELOV IN GLIVIČNIH BOLEZNI. 

KOŠNJA IN SUŠENJE TRAVE. IZDELAVA KRAVJEKA 

PO MARĲI THUN. ŽETEV- KLASIČNA IN 

SODOBNA. SETEV AJDE IN REPE, IZKOPAVANJE 

IN ZAKOPAVANJE BIODINAMIČNIH PRIPRAVKOV 

KOPRIVE. NABERITE KOPRIVE IN JIH PRINESITE 

S SEBOJ. Mešanje gnoja iz roga proti suši - prinesite 

embalažo. Breg pri Žirovnici, Domačĳa Vočne. Obujte se 

primerno za delo! 

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. 

Društvo Ajda Goriška 

Nabiranje kamilice: 

Nabiranje baldrĳana: 

Izlet Dolenjska: 

Nabiranje koprive: 

Zakop koprive: 

11.-12. maj, 19.-20. maj, 30. maj 

30. maj, 7. junĳ 

2. junĳ 

16. junĳ 

26. junĳ 

Kontaktna oseba ga. Franka Ozbič (041 887 146) 

Ker naše društvo pokriva razmeroma veliko površino, smo 

se za lažje in boljše delovanje porazdelili v okoliše. 

Društvo Ajda Sostro 

16. maja ob 20. uri 

bo imel predavanje g. Anton Komat, 

neodvisni raziskovalec naravovarstvenik. 

Tema: Pesticidi - ubĳalci življenja. 

■ Benjamin Gimmel

Revija Svitanje - Pomlad 2007

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?