Revija Svitanje - Pomlad 2007

wsljubljana

Letnik III, številka 1

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje

Pomlad 2007

TISKOVINA

letnik III, številka 1

cena 3,25 EUR

portret

Kaspar Hauser

skrb za naravo

Kolobarjenje

Zadnja vloga trte


K

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Fanči Perdih, Igor Velepič,

Mateja Leskovar, Anka Černec,

Antonija H. Križaj, Breda Zupančič,

Franka Ozbič

SLIKOVNI MATERIAL:

Žiga Vuk, Franka Ozbič

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

Kazalo 2

Uvodnik 3

Portret 4

Otrok Evrope: Kaspar Hauser 4

Skrb za naravo 7

Utrinek s kongresa biodinamikov 7

Zadnja vloga vinske trte 8

Žlahtnjenje in semenarstvo 13

Moj biodinamični sadovnjak 16

Kolobarjenje 19

Odgovori bralcem 21

Ekološko gospodinjenje 22

Navadni komarček 23

Dogajanje 24

TISK:

Studio International d.o.o.

Ljubeljska ulica 240

1000 Ljubljana

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

direktorica Marina Nuvak

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Tel.: (01) 549 01 50

LETNA NAROČNINA: 12,52 EUR

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali

posameznih delov je dovoljen le s pisnim

dovoljenjem uredništva.

ISSN 1854-1739

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskem naslovu

revija.svitanje@gmail.com

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina je 12,52 EUR.

Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več,

kot je letna naročnina revije.

Vsak dodatni evro je za nas zelo dragocen,

zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!

Številka našega računa je:

02031 - 0254286474


U

U

3

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Gospa Fanči Perdih, naša stalna sodelavka, je tokrat

pripravila nekaj praktičnih primerov kolobarja z

mešanimi posevki in energijskim izkoristkom tal ter

poročilo s kongresa biodinamikov v Dornachu na

temo Humus in klima, ki se ga je udeležila februarja

letos.

Dragi prijatelji!

Kar nekaj naročnikov me je

zaskrbljenih klicalo, kako

to, da tokratne številke niso dobili. Ta vaš odziv

me veseli, saj kaže na to, da ste se mnogi med vami

njenega prihoda v vaše domove že navadili.

Priznati moram, da je bila dilema, ali z revijo

nadaljevati ali ne, precejšnja. Vaši številni klici

pa kažejo na to, da je naša odločitev, da z njo

nadaljujemo, pravilna.

Verjamemo pa, da vas bodo razveselile tudi

spremembe, ki smo jih to leto uvedli. Te so tako

vsebinske, kakor tudi oblikovne narave.

Najprej smo se odločili za novo uredniško politiko.

K sodelovanju smo povabili mnoge praktike iz

društev Ajda po Sloveniji, ki vam bodo poskušali

biodinamiko približati skozi svoje izkušnje. Seveda

bomo še naprej objavljali zanimiva predavanja

biodinamikov iz tujine, vendar bomo izbirali

zanimive in razumljive.

Tako že kar v tej številki med nami lepo pozdravljam

gospo Franko Ozbič, predsednico društva Ajda

Goriška, ki bo z nami delila svoje izkušnje na

področju sadjarstva, in gospo Anko Černec,

biodinamično kmetovalko, ki nam v tokratni

številki predstavlja navadni komarček in njegovo

mnogostransko uporabnost, tako na jedilniku kot

v zdravilstvu. V bodoče pa bosta z nami sodelovali

tudi zeliščarka gospa Nikolčič in gospa Pečnik, ki

se že vrsto let ukvarja s kaljenjem in ima na tem

področju precej izkušenj. Povabili bomo tudi druge

aktivne biodinamike, vabimo pa tudi vse vas, dragi

bralci, da nam napišete kaj o vaših izkušnjah in

tudi dilemah pri vašem delu. Želeli bi, da bi bila

naša revija tisto mesto, kjer bi si naši bralci lahko

medsebojno izmenjevali izkušnje in težave.

Na razpolago nam je dala tudi zapis zanimivih

predavanj s tega kongresa. Med njimi je za nas izbrala

članek iz leta 2005 o vlogi vinske trte v biodinamiki,

predavatelja Nicolasa Jolyja iz Francije. Ob

prevajanju tega članka sem bila ponovno navdušena

nad veličino te metode, ki nam resnično ponuja

edinstveno pot do odrešitve naše matere zemlje, za

kar pa nimamo več prav dosti časa. Zato je še kako

pomembno, da to vedenje aktivno širimo ne le med

kmetovalci, ampak tudi med porabniki. Kajti tudi

ozaveščenost kupca lahko še kako pomembno vpliva

na kmetovalce. Njih je treba na nek način razumeti,

saj s svojim pridelkom preživljajo družine in je torej

zanje odločitev za prehod na takšno metodo, ki je

strokovnjaki ne priporočajo, tvegana.

Članek gospe Mete Vrhunc Kriza dvajsetega stoletja

smo opustili, saj vam je na voljo na internetni strani

društva Ajda Vrzdenec.

Revijo pa smo, kot vidite, tudi drugače oblikovali.

Odslej bosta dve reviji v eni. Z ene strani bodo članki

namenjeni biodinamiki in ostalim ekološkim temam,

z druge pa Waldorfske novice z večjim poudarkom

na waldorfski pedagogiki.

Želimo vam veliko prijetnih dni ob pomladanskih

opravilih na zemlji in seveda ob prebiranju naše

revije!


P

P

4

Otrok Evrope

Kaspar Hauser

povzeto po reviji Nov pogled

In tukaj se človeku porajajo mnoga vprašanja.

Kakšen je bil pomen njegovega življenja? Kaj je

dosegel? Zakaj so ga umorili in kaj bi bilo, če bi živel

dlje? Preden poiščemo odgovore na ta vprašanja,

je potrebno zgraditi most. Most preko globokih,

temnih, neznanih voda do kraja, ki ga je mogoče

doseči le z vero, ustvarjalno domišljijo in intuicijo.

Življenje Kasparja Hauserja je bilo izziv, soočenje

z dobrim in zlom. A odstrti moramo zaveso in

pogledati, katere so tiste sile, ki se na tem svetu

bojujejo za nadvlado.

Na binkoštni ponedeljek, leta 1828, so ga našli,

ko je taval po ulicah Nurenberga. V rokah je imel

skrivnostno pismo, ki ga je verjetno napisl njegov

ječar. V njem je pisalo, da je Kaspar najdenček in

da ni bil nikoli spuščen iz hiše. Na koncu je bila

nenavadna, kruta izjava: 'Če ga ne želite obdržati,

ga boste morali ubiti in ga obesiti na dimnik.' Pismo

ni bilo podpisano.

Kaspar je takoj pritegnil pozornost. Težko je hodil,

kri je pronicala skozi njegove škornje in izustiti je

znal komaj kakšno besedo. Kar naprej je ponavljal

stavek: 'Rad bi bil jezdec, kot je bil moj oče.' Vsak

pogled, zvok ali vonj ga je razburil in zlahka je padal

v ekstazo sreče ali žalosti. Nihče ni prav vedel, kaj bi

z njim, zato so ga najprej zaprli v tamkajšnji stolp.

Kot je znano, je bil Kaspar Hauser sin

Napoleonove pastorke Stephanie de

Beauharnais in vojvode Karla iz Badna (1786 –

1818). Rodil se je na Mihaelovo, 29. septembra

1812. Bil je žrtev družinskega boja za prevlado.

Ob rojstvu so ga zamenjali za mrtvo dete, njega

pa na skrivaj odpeljali stran ter ga za mnogo let

zaprli v podzemno celico.

Po nekaj tednih ga je k sebi vzel in zanj skrbel 28

letni profesor Daumer, za katerega je Rudolf Steiner

rekel, da je bil 'zadnji rožni križar'. V Kasparju je

Daumer prepoznal svoje življenjsko delo. V njem

je videl bitje brez preteklosti, z angelsko otroško

naravo, čigar čustva niso bila pokvarjena in čigar

prefinjeni čuti so vodili vtise direktno v razum, ki

ga niso pokvarila hotenja, potrebe in ambicije.Čutil

je, da je njegova naloga, da tega dečka izobrazi in

ga nepokvarjenega pripeljati do zrelosti. Kaspar je

kazal posebne zmožnosti. Bral je lahko v temni sobi;

odkril in prepoznal je lahko mnoge skrite kovine;

brez težav si je zapomnil na stotine imen.

Daumer je skušal Kasparja še bolj povezati z zemljo.

Otroci v zgodnji mladosti ne ločijo živega od

neživega. Tudi Kaspar najprej ni mogel razumeti,

zakaj se kamniti kip v vrtu ne utrudi ali naveliča. Ni

mogel doumeti stalnih procesov rasti in propada,

ki se v naravi dogajajo. Do tedaj se je vedno srečeval

le s stvarmi, ki jih je izdelal človek. Da bi lahko

nekaj zraslo ali se razvilo, je bilo zanj nekaj novega.

Za liste in travo je mislil, da jih je nekdo izrezal s

škarjami. Ko je dojel idejo o živi, rastoči, življenja

polni naravi, se je prestrašil.


5

Ko je prvič videl otroke, se je čudil: 'tako majhni

ljudje'. Ni se zavedal, da je tudi on sam bil nekoč

majhen, da je zrasel, dozorel, in da bo nekega dne

star.

Prav tako se je moral naučiti razločevati subjekt od

objekta – sebe in svet. Majhni otroci govorijo o sebi

kot o tretji osebi. Tudi Kaspar je bil v tem oziru še

vedno majhen otrok. Da govorijo njemu je vedel le,

kadar so omenili njegovo ime in tudi sam o sebi je

govoril kot o Kasparju. Ego se v njem še vedno ni

popolnoma ustalil. Potreboval je pomoč, da je prišel

do spoznanja o svoji edinstveni in ločeni identiteti.

Daumer se je znašel v kontradiktorni situaciji, ko je

v bistvo človekove duše 'videl' skozi okno, ki pa ga

mora on sam zapreti.

Oktobra 1829 je neznan maskiran napadalec

poskušal Kasparja umoriti. Zamahnil je proti

njemu z mesarskim nožem, a je zgrešil in rezilo je le

zarezalo v njegovo čelo.

Daumer se ni več čutil zmožnega zagotoviti

Kasparju varnost zato so ga preselili v oskrbo

k družini Biberbach. Njegov skrbnik je postal

aristokrat Gotlieb Freiher von Tucher. Gospod

Biberbach je bil prezaposlen poslovnež. Ves svoj

čas in energijo je namenil svojemu delu. Njegova

žena je bila zdolgočasena ženska, ki je poskušala

Kasparja zapeljati, a brez uspeha, zato se je

spremenila v njegovo gorečo nasprotnico. Po nekaj

neprijetnih mesecih se je Kaspar preselil h gospodu

von Tucherju.

Ta ga je hotel pripraviti za normalno življenje tako,

da mu je skušal privzgojiti občutek dolžnosti,

težko delo in disciplino. To na nek način izolirano,

preprosto in varno življenje pa je s svojim pojavom

prekinil angleški grof Henry Lord Stanhope.

Ta je bil nekakšna podobna uganka kot Kaspar.

Njegova vloga v vsej tej zaroti pa, kot izgleda,

je bila pokvarjenost in izdaja. Ker niso uspeli z

ukrepom zaostalosti v razvoju in z anonimnosti,

je bilo potrebno poskusiti z bolj prefinjenimi

sredstvi. 'Bogat' in prisrčen plemič je Kasparju

obljubljal mnogo - potovanje v tuje dežele, vzel ga

bo na svoj grad v Angliji in ga posvojil. Morda ga

bo celo pripeljal do njegove mame – mu pomagal

prevzeti oblast. Te nenavadne fantazije so seveda

zelo pogubno delovale na Kasparjevo neizkušeno

in ranljivo dušo. Od vseh prelomljenih obljub pa je

verjetno še najbolj pogubno delovala izguba iluzije

brezpogojne ljubezni.

Za Kasparja je moralo biti neizmerno pomirjujoče

to, da je končno srečal nekoga, ki ga razume in ga

bo spravil iz osamljenosti.

Stanhop ga je uspel zvleči iz Nurnberga. Sam je

prevzel nad njim skrbništvo in ga prepeljal v precej

nejasno okolje Ansbacha, k neki družini Meyer.

Zakonca Meyer sta bila učitelja. Poleg njiju je nad

njim bdel še policaj Hickel. Tako je sedaj prišel v

nekakšno trojstvo zla. Stanhope, ki ga je izdal,

Meyer, ki je s svojim hudobnim skepticizmom in

pedantnim učenjem, brez domišljije, zanj ustvaril

novo ječo in Hickel, ki naj bi bil kot šef policije

nosilec pravice, a je bil dejansko podkupljen s strani

Kasparjevih nasprotnikov.

V Ansbachu je bil eden Kasparjevih redkih prijateljev

predsednik apelacijskega sodišča, Anselm Rier

von Feuerbach. Bil je največji kriminolog svojega

časa in je ukinil mučenje pri preiskavah.


6

p o r t r e t

Od prvega dne njunega srečanja si je zadal, da bo

odkril skrivnost Kasparjevega rojstva in zločina,

ki je bil nad njim storjen. Prišel je do nekaterih

spoznanj, zaradi česar pa je po objavi pamfleta

z naslovom: 'Kaspar Hauser, primer zločina nad

človekovo dušo' umrl, po vsej verjetnosti zaradi

zastrupitve.

Kaspar je bil 20. maja 1833 birman v cerkvi sv.

Gumbertus v Anbachu. V tej cerkvi je bila vgrajena

kapela, ki je pripadala vitezom reda Swan. Po

besedah Steinerja, je bil ta red prežet z resnično

Gralovo usmeritvijo, ki je delovala zdravilno na

Zemljo. To dejanje birme izgleda, da je bilo dejanje

spoznanja, v katerem se je v srcih občanov nekaj

razburkalo, nekakšen 'proces premagovanja težav'.

Ta dogodek je opisal sam duhovnik ki ga je birmal,

pastor Fuhrman, ki je bil izgleda predstavnik

pravega krščanstva.

14. decembra 1833, je bil mrzel in meglen dan.

Na sodišču, kjer je Kaspar delal kot uradnik, se

je pojavil tujec, ki mu je obljubil, da mu bo nekaj

'pokazal'. Verjetno je namigoval, da mu bo povedal

nekaj o njegovi mami. Šla sta v park, kjer mu je

tujec v roke potisnil vijolično mošnjo rekoč: Tu

notri je informacija, ki jo potrebuješ.' Ko jo je Kaspar

poskušal nerodno odpreti, ga je mož z ostrim

bodalom zabodel v prsi.

Kaspar je stekel domov. Rano je pokazal Meyerju,

ta pa ga je, neverjetno, smrtno ranjenega odpeljal

nazaj na mesto zločina. Tam je vzel vijolično

mošnjo, ki je bila na tleh in odpeljal Kasparja spet

nazaj domov. Šele po tej težki izkušnji je smel leči v

posteljo. Ko je končno prišel zdravnik je ugotovil,

da ima prebodena pljuča in ledvice, in da umira.

Pastor Fuhrman ga je prišel tolažit, Kaspar pa

mu je rekel: 'Recite vsem, ki sem jih poznal, da jih

prosim odpuščanja.' Umrl je z besedami: 'Utrujen...

utrujen.

Kralj Ludvik Bavarski je za informacijo o morilcu

razpisal deset tisoč florintov, vendar se ni javil

nihče, ki bi vedel karkoli povedati. Ta zločin ni bil

nikoli razjasnjen.

Pokopali so ga 20. decembra 1833. Mnogo ljudi je

prišlo na pogreb. Po besedah Jacoba Wassermanna,

pisatelja romana Kaspar Hauser, Neznanka stoletja,

sta se, kot na kakšni stari sliki, ki prikazuje križanje,

na nebu jasno videla tako sonce, kot luna.

Povezava med velikim petkom in božičnim

večerom; namesto da bi se nedolžen otrok v naših

srcih ponovno rodil, je križan in umre. Na njegovem

grobu piše:

Tukaj leži

Kaspar Hauser,

uganka

svojega časa,

neznano rojstvo,

skrivnostna smrt.

1833

pripravila Marina Nuvak


7

Z


Utrinek s kongresa

biodinamikov

Letošnji naslov:

Humus in klima

Dornach, Švica

7.-10. februar 2007

V času letnega kongresa biodinamikov se v

Goetheanumu zberejo strokovnjaki iz celega sveta

in poglobljeno obdelajo teme tako na praktičnostrokovni,

kot tudi znanstveno-raziskovalni ravni.

Delo poteka v različnih oblikah:

- osrednja predavanja, ki so sočasno simultano

prevedena v angleški, nemški, francoski,

španski, italijanski in ruski jezik;

- delovne skupine, kjer predavatelj poda iztočnice

ter usmerja debato oz. odgovarja na vprašanja;

- strokovne skupine, kjer predavatelj poda

določeno temo skozi plastični prikaz ter

slikovno gradivo, potem pa odgovarja na

vprašanja slušateljev.

Zato so sodelovanja na takem kongresu zelo

pomembna za poglabljanje znanj, predvsem za tiste,

ki širijo znanja o biodinamični metodi. Letos sem bila

iz Slovenije - kljub zelo zanimivim temam - žal edina.

Nekaj vtisov

Zelo zanimivo predavanje na temo globalnih

klimatskih sprememb in vloge kmetijstva ter vplivov

na kmetijstvo je imel Helmut Grassl, ki je predstavil

ugotovitve glede na spremljanje sprememb v zadnjih

desetletjih, kdo so dejavniki, ki najbolj vplivajo na

spremembe, in kaj lahko pričakujemo v naslednjih

desetletjih.

Pri strokovnih skupinah sem se udeležila čudovite

predstavitve gospe Liesbeth Bisterbosch na temo:

Dinamika zodiakalnih ozvezdij in vpliv sonca v toku

leta.

S ponazoritvijo v prostoru smo si ogledali gibanje

ozvezdij glede na gibanje sonca v toku enega dne in

kako se gibanje spreminja skozi leto, saj se ozvezdja

in sonce ne gibljejo z enako hitrostjo.

Zvezdni dan traja 23ur 56 minut in je 4 minute

krajši od sončevega. Zato ozvezdja prehitevajo

sonce. Posledica je, da potuje sonce vsak mesec

pred drugim ozvezdjem in v roku približno enega

leta zaostane za cel zodiakalni krog.

Na podlagi slikovnega prikaza rasti žit pa je

razložila, kako različne energije vplivajo na rast in

zorenje rastlin istočasno z gibanjem sonca (dvigajoči

in padajoči sončevi loki).

Od božiča do Janezovega so rastoči sončevi loki –

zemeljski izdih, v drugi polovici leta pa je zemeljski

vdih – padajoči sončevi loki.

V spomladanskem času prevladujejo energije vode,

zaradi česar se razvijajo listi. V hladnem obdobju se

pri žitih listi razraščajo v širino tik nad tlemi. Šele

s povečanjem svetlobnih energij se začne rast tudi

v višino. Zato se junija, ko prevladujejo svetlobne

energije, ustavi rast in žita cvetijo. Po sončevem

obratu (24.6. - Janezovo) se začne zemeljski vdih.

Takrat nastopijo poleg svetlobe tudi močne energije

toplote, ki pospešujejo zoritev. To je koncentracija

energij in hranil iz rastline v plodove oz. semena

(klasje). Istočasno z zoritvijo se začne sušenje

rastline, ki poteka od tal proti vrhu rastline, tako

da se najprej osušijo listi tik nad koreninami, nato

stebla z listi in šele nazadnje klasje.

Če pri žitu opazimo, da se začnejo na rastlini

sušiti najprej listi na steblu, listi pri koreninah pa

so še zeleni, pomeni, da je z rastlino nekaj narobe.

Najverjetneje jo je napadla katera od glivičnih

bolezni, ki je povzročila sušenje listov na steblu.

Podobno lahko ugotavljamo pri ostalih rastlinah,

če znamo opazovati rastline in poznamo njihovo

naravno preobrazbo. Skozi razvojne faze rastline

in trenutne klimatske pogoje lahko ugotavljamo,

ali so rastline zdrave ali ne, še preden se pojavijo

tipični znaki določene bolezni.

Manfred Kle pa je imel poleg predavanja na temo

Spreminjanje humusa v toku leta tudi delovno

skupino na temo Gnojenje glede na spreminjanje

procesov v tleh skozi leto.

Obe temi sta se navezovali, tako da se je v delovni

skupini razvila zelo konstruktivna debata.

Povzetek debate sledi v naslednji številki.

pripravila Fanči Perdih dipl. ing. agr.


8

s k r b z a

Zadnja vloga vinske trte

Nicolas Joly

predavanje s kongresa leta 2005

Ljudje, ki se ukvarjajo z biodinamiko in antropozofijo,

se vsekakor čutijo opeharjene, ko vidijo, kako uspešni

na področju biodinamike so vinogradniki. Podobnih

uspehov bi si človek želel tudi v poljedelstvu. Preden

pa izrečemo o tem svojo sodbo, moramo poskusiti

razumeti trto in njeno vlogo.

Sam sem trto slabo poznal. Narava mi je bila blizu, saj

sem rojen na deželi, a tega globokega zanimanja, te

navezanosti ljudi na trto nisem razumel; trta človeka

marsikaj nauči, in zato vem sedaj o njej dosti več

povedati.

Prva fantastična stvar je spoznanje, da se, če jo še tako

obrežemo, naslednje leto vedno znova pojavi ogromno

vej in listja. Ljudje običajno verjamejo, da je to zaradi

zemlje. Vendar ni tako, v 90-ih odstotkih primerov je

za to odgovorna fotosinteza. Začudeni lahko opazimo,

da pred nami nekaj, kar ni bilo vitica, kar ni bilo

snovno, nenadoma postane fizično povsem otipljivo.

Neotipljivi svet svetlobe in toplote je zajel Newtonov

zakon, zakon težnosti, in iz nematerialnega je nastalo

materialno.

Med seboj se ves čas izmenjujeta zakon težnosti in

njemu nasprotni zakon privlačnosti sonca, levitacije,

ki materijo uničuje. Če kos železa ogrejemo, se bo

utekočinil in nato spremenil v plinasto stanje!

Med ti dve polarnosti se vsaka rastlina umesti na sebi

lasten način. To je tisto, kar nam je skušal pokazati že

Goethe. Da bi mogli trto razumeti, pa si moramo najprej

ogledati njeno nasprotje – cipreso - to čudovito drevo,

ki se ves čas dviga v zrak. Podvržena je silam, Grki so

jih imenovali Apolonove, silam, ki vlečejo navzgor, ki

osvobajajo od materialnega, ki ekskarnirajo. Včasih

jo primerjam s tibetanskim menihom, ki se povzpne

na vrh gore, se udobno namesti, se umiri in se poda

na svoje kratko potovanje v svet Nirvane. Zapusti

Zemljo. Cipresa nam pravi: ta zemlja ni zame, odhajam,

zapuščam jo, vzpenjam se proti soncu, prav nič ne

rastem v horizontalo kot na primer cedra. Vzpenjam

se čim hitreje in čim bolj na ozko. Prav zato je cipresa

primerna za pokopališča, tam ne bi nikoli posadili trte!

Ta je popolno nasprotje ciprese. Podobna je menihu

cisterianu, ki postavi svoj samostan sredi doline, tam

kjer je sil sonca manj, in zaradi svojih človeških lastnosti

pravi: 'Svojo moč dajem zemlji, nosim jo in jo torej

plemenitim.' Opravlja torej delo rastline, ki je najbolj

zemeljska: trte!

Trto vodi ta neverjetno močna sila, ki prizemljuje.

Govorili smo o Dionizu, sinu Plutona in Perzefone,

hčere Demetra. Grki so vsem silam, ki so jih zaznavali,

dajali imena bogov. Pluton je bil zanje utelešenje sile,

ki deluje navzdol; sile Zemlje, sile gravitacije, brez

katere naš fizični obstoj ne bi bil mogoč. In s temi

silami je povezana trta. Skozi arhetipski svet dobiva

vso potrebno moč, da si, kot bi temu rekli v žargonu,

'naprti' zemljo; kajti zemlje si ni enostavno 'naprtiti'.

Ima izredno moč, da s svojimi koreninami prodira tudi

30 – 40 metrov globoko, se je pa po drugi strani povsem

nezmožna dvigniti v zrak. Potrebuje podporo. Želel bi

še povedati, da vinogradniki kar prepogosto delajo

veliko napako. Trudijo se trti priskrbeti bogato zemljo.

Ves čas jo škropijo s pripravkom iz roga in ji dodajajo

kompost. Če je tega preveč, se ne more v polnosti izraziti

narava te rastline. Res je, da mora biti zemlja živa, ostati

pa mora revna, zelo revna, sicer bo trta postala kot

razvajen otrok. Ni narejena za preveč rodovitno zemljo.

Drugače povedano, doživeti mora neke vrste šok; iz

arhetipskega sveta dobi dovolj sil za preživetje in vse

te sile mora uporabiti za materializacijo, da lahko nato

vino potegne iz nje vso njeno kompleksnost. Sploh ji ne

smemo ugoditi. V ZDA pa tudi v Franciji lahko osupli

gledamo vso to trto obloženo z listi, s skoraj predebelimi

vejami.


n a r a v o

9

Vinogradniki se s tem oddaljujejo od njene globlje

narave. Med cvetom in sadežem je vedno neko

nasprotje, ki je rezultat nekakšnega zastoja, povezanega

s kozmičnimi silami oblikovanja, ki vodijo v krčenje

in torej v popolno izginotje materije; kajti rastlina

potencialno izgine v svoje seme. In spomladi oblikuje

trta svoje fizično telo, ki ji omogoči vstop v ta oddaljeni

periferni svet, ki ji povrne dostop do okusa, do vonjav,

do tistega neoprijemljivega, zaradi česar se mnoge

stare družbe niso hotele preveč globoko utelesiti.

Krčenje in raztezanje mora biti uravnoteženo. Samo če

to ravnotežje res razumemo, nam lahko uspe narediti

'dobro' vino! In preko biodinamike imamo dostop do

teh dveh sil, saj omogoča njuno urevnotežanje!

Dostop do perifernega sveta daje resonance življenja,

to je kot glasba. Življenje, ko se spušča na zemljo, če

ga razumemo, je kakor glasba, ki postane kemija in

oblika. In vse to se zaključi v zemlji z mikroorganizmi,

gotovo zadnjimi ostanki sončevih sil, preden bo

materija prešla trdnost in pred mineralnim svetom,

pred temi silami, ki se bodo zaključile v smrti.

Trto je najbolj zanimivo opazovati v zimskih mesecih.

Lahko začnemo že v jeseni. Potem ko so dnevi krajši

od noči, je zelo zanimivo videti, kako sile gravitacije,

sile zemlje, pridobivajo moč nad silami sonca. Boj

med silami nastajanja in propadanja, rekli bi lahko,

med zakoni mladosti in starosti, zakoni zemlje in

sončnimi ali kozmičnimi zakoni, poteka ves čas. To

je permanentni boj, in ko ga razumemo, moramo

spoznati še, v katerem trenutku in kaj je potrebno

pri delu s trto uporabiti. In tu je biodinamika izredno

uporabna. Moram reči, da se danes v vinogradništvu

dostikrat srečamo z nekoliko kompromitirano

biodinamiko. Obstaja nevarnost, da jo kompromitirajo,

kajti vinogradnike obiskujejo svetovalci in jim dajejo

nasvete. Sam ljudi, ki svetujejo, spoštujem. Vendar

moramo biti previdni, kajti s tem se oddaljujemo od

globoke realnosti biodinamike. Samo preko globokega

spoznanja energetske matrice, ki Zemlji daje življenje,

mora vsak posameznik sam, s pomočjo zakonov, ki

jih je odkril, 'oživiti ali ponovno zazveneti' svojo trto.

V nasprotnem primeru biodinamika ni kompletna.

Preparati pravzaprav delujejo kot vezi do energij. In

vsakdo jih mora sam poskušati zaznati in nekatere

ojačati. Več kravjaka iz roga ali več kremena iz roga

- ali bratno? Še vedno so seveda pomembni planeti in

pripravljanje komposta, kakor tudi razumevanje tistih

rastlin, ki lahko trti pomagajo obvladati vremenska

tveganja: česen, žajbelj, vrba, kislica, ustnatnice, tuja,

alge itd.

Prav tako ne bi smeli govoriti o le eni biodinamični

metodi temveč o metodah, ki jih lahko uporabljamo za

eno ali drugo rastlino. Pri žitu je potrebna drugačna

metoda kot pri trti. Odličnemu delu gospe Marije

Thun se imamo zahvaliti za povsem konkreten prikaz,

kakšen vpliv ima posamezen planet ali zodiakalno

znamenje na neko rastlino. S pomočjo tega znanja lahko

človek prepozna svojo vlogo v vseh treh kraljestvih

– mineralnem, rastlinskem in živalskem. Če za svoje

aktivnosti ne more izbrati ugodnega dneva, se, da

to popravi, odloči za preventivno komplementarno

opravilo. Ni suženj neke metode. Namesto da se slepo

drži nasvetov nekega svetovalca, skuša biti kokreator.

Stremeti mora h kreativnosti, seveda brez prevelike

prevzetnosti. Na ta način lahko postane umetnik na

Zemlji.

Tako izboljšuje pokrajino, jo prilagodi živalim, za

katere meni, da živijo v sožitju z njegovim okoljem

in s trto. Če trti dodamo prašičji gnoj, ji bodo zrasle

velike korenine; to je povsem jasno, kajti prašič je zelo

povezan s tlemi, kar je mogoče videti pri divji svinji, ki

se prehranjuje s koreninicami; krava tega ne dela! A z

uporabo tega gnoja ne bomo nikoli pridelali dobrega

grozdja! Če trto gnojimo s konjskim gnojem, se zgodi

nasprotno. Tukaj se ne jačajo sile, ki delujejo od spodaj

temveč tiste, ki sevajo od zgoraj. Če pogledamo konja,

ki se vzpenja, opazimo njegovo povezanost s toploto,

ki ga 'vleče' navzgor, mu jemlje težo. Okrepili bomo

torej sile dilatacije, sile ki vlečejo stran od zemlje, to so

sile okusa in življenja, ki vinu omogočijo obstojnost in

preprečijo oksidacijo.


10

s k r b z a

Če pa živimo v Marseillu, kjer je zemlja pod stalnim

soncem, ki uničuje življenje na njej, konjski gnoj

verjetno ne bo najboljši. Potrebno bo torej pomisliti

na kravo in njeno povezanost z vodnimi silami, silami

listja in moči. Ali na ovco in kozo, ki sta zelo adaptirani

na sušo, in vedno iščeta cvet, zibelko sadeža.

Na Japonskem sem septembra srečal najboljšega

izdelovalca sakeja. Sake je alkohol, ki je narejen iz

riža. In ta mož je imel zelo zanimiv postopek. Na

biodinamiko sedaj šele prehaja. Rekel mi je: 'Moj ded

me je naučil, da je za riž potreben račji gnoj.' To je zelo

zanimivo. Raca je ptica, v zraku je, torej so na njeno

naravo vezane vse te sile toplote. Je pa tudi vodna

ptica. Od tod torej povezava z rižem. Riž je pomembno

zrno in je zelo povezan s silami toplote, pa tudi z vodo.

Ta gnoj je za riž torej zelo primeren. In na tak način je

kljub destilaciji izboljšal okus svojemu rižu in sakeju.

Obstajajo torej stara vedenja, ki se bodo povezala z

znanjem v biodinamiki. S pomočjo botanikov, kot sta

Hildegard de Bingen in Culperer iz Anglije, odkrivamo

stara vedenja vse do srednjega veka.

Maja sem bil na Kubi, na plantaži znanega izdelovalca

havank, Alexandra Robbaina, ki je prešel na

biodinamiko. Zaradi intenzivne uporabe kemijskih

sredstev so tobačni listi namreč izgubili okus; rekli bi

vez s silami okusa, s svetom, ki rastlini daje kvaliteto.

Vedno ko dodajamo molekule sinteze, izoliramo sile

oblikovanja in odvijati se začne spirala, ki bajno bogati

kemijsko industrijo. Zdravljenje bolezen prepreči,

pojavi pa se druga bolezen. Pri rastlinah moramo

bolezen gledati le kot pomanjkanje življenjske sile.

Kaj je prekinjeno, zaradi česar se bolezen pojavi? To

je dolga, zanimiva tema, ki sem jo poskušal obdelati

v angleški verziji moje knjige. V svoji zmoti smo prišli

tako daleč, da onemogočamo mikrobe, viruse in jih

imamo za krivce. Pa vendar jih je narava ustvarila, da

uničijo vse, kar se ne ujema z zakoni življenja. In če

uničimo enega, bo namesto njega prišel delo opravit

drugi. Tako so sedaj nad naše rastline in tudi nad

človeka prišle vedno kompleksnejše bolezni! Kako

zanimiv teren za biodinamično metodo, ki se zadovolji

s tem, da veže (v francoskem j. – relier – etimol.povezava

z religion) sile življenja, ki so Zemlji podarjene.

In kaj je delal Alexandro Robbaina, h kateremu so

prihajali vsi največji predsedniki, da je lahko proizvajal

najboljše kubanske cigare? Ena njegovih skrivnosti

je bil konjski gnoj. Vez z okusom! Pomembno je, da

vinogradnik tak ukrep pozna. Kako doseči, da se v

list spusti čim več okusa? V tem je prava latentna

moč biodinamične metode. Vzemimo na primer čaj.

Priporočajo nam le parfumirane čaje, kar pomeni, da

je čaj izgubil svoj prvotni okus! Tako kot vino s svojim

kontroliranim poreklom, ima tudi čaj okus glede na

svoje poreklo. Vsak čaj ima svoj lasten okus glede na kraj

pridelave. Kajti odnos med toploto, svetlobo, vlažnostjo

in sestavo tal je povsod po Zemlji različen. Lahko bi

rekli, da ima Zemlja povsod čisto drugačen obraz,

odvisen od teh štirih lastnosti. In vsaka rastlina jih črpa

na svoj način. Klimo sprejema preko listov (toploto,

svetlobo, vlago) in zemljo preko korenin (vodostaj,

geologija). Temu rečemo kontrolirano poreklo. Ko so v

30. letih ta kontrolirana porekla oblikovali, je bilo vse še

zelo vzorno. Pomenilo je, da neka na točno določenem

kraju vzgojena trta daje tako poseben okus, da ga lahko

za kupca uradno zaščitimo. Ima torej garancijo, da bo

dobil vino odličnega okusa. In kaj od tega je še ostalo?

Uradno imamo vina s kontroliranim poreklom. Toda

95% kontroliranih porekel ne odgovarja več resnici. In

prav zaradi tega je postala biodinamična metoda tako

privlačna.

Stvar je zelo preprosta: sredstva za uničevanje plevela

uničjo mikroorganizme; brez njih pa ni razvoja. Rast

nato spodbujamo z uporabo kemijskih preparatov, ki

pa povzročajo prekomerno zbiranje vode v rastlini,

zaradi česar so glivične bolezni veliko močnejše.

Iznašli so sistemska zdravila, ki naj bi prišla direktno

v sok rastline. Bravo, zelenjave ni potrebno nič več

prati, kajti strupi so v njej. Smo pa lahko gotovi, da

v njej ni bolezni. A vinogradnikom nihče ne pove, da

je sok rastlinine vez s soncem, z osončjem in torej z

okusom, z dolgoživostjo, z vonjavami, z življenjskimi

silami! In tako vino nima več okusa! Namesto da bi


n a r a v o

11

naredili korak nazaj, nadaljujejo in si izmišljajo nove

tehnologije. Vinu s kontroliranim poreklom dodajajo

300 različnih praškov za aromatiziranje, ki dajejo

nadomestni okus banane, jagode, maline itd., itd. 300

jih je, kontrolirana porekla pa so uničena v najglobljem

smislu. To je predvsem zelo donosno. Pridela se

veliko in z dobrim umetnim okusom. Nedolžni kupec

verjame, da je to okus, vezan na neko področje. Potem

pa se zave, da je bil prevaran in ne kupi več. Nastopi

kriza, kajti ljudje nehajo kupovati aromatizirano vino

in kupujejo boljšega iz tujine. Zdaj razumemo, zakaj

postaja biodinamična metoda v vinogradništvu tako

zanimiva. To ni modni trend! Je le osvoboditev izpod

'varuhov' in odkritje čudovitega življenjskega sistema,

ki nas obkroža, ter načina, kako ga uporabljati praktično

brez stroškov. Dvigne se nad togo poljedelstvo; vnese

nov življenjski stil, novo kulturo, nove misli. Človek

je pozabil, da so njegove misli sila, s katero lahko,

med drugim, pozdravi tudi svojo trto; ekologi so se

torej začeli prebujati. Misli so le frekvence ali mikrofrekvence;

vse civilizacije so govorile o nadzoru, o

obvladovanju ali usmerjanju misli, ki jim lahko rečemo

molitev ali mantra.

Seveda je to prebujanje povzročilo intenzivne boje.

Veliki trgi varuhov propadajo. Vinogradnik je za

kemijska sredstva ali tehnologije plačal tudi do 1500

evrov na hektar vinograda na leto!!! Potem razumete,

zakaj poskušajo nekateri biodinamiko onemogočiti

tako, da jo na primer proglasijo za sekto?

Organsko pridelovanje pomeni, da na naše posestvo

ne vnašamo nikakršnih sintetičnih strupenih snovi, ki

jih narava ne prepozna, in ki bi nas pri delu ovirali. Je

velik napredek, vendar - ali zadostuje? Če razumemo,

da je vse živo iz frekvenc ali mikro-frekvenc – iz tega,

kar v Aziji imenujejo vibracije – da je torej vse življenje

svet vibracij, svet zvoka, svet ritma; če to razumemo,

potem bomo laže razumeli drame, ki se odvijajo okoli

nas. Naš sistem komunikacij je okoli zemlje namestil

frekvence, ki so življenju škodljive, z 2500 sateliti, ki

se vrtijo in bombardirajo vsak kvadratni centimeter z

mrežami za prenosne telefone - 900 milijonov vibracij

na sekundo – fenomen, ki ga dopolni še majhen ekran

v avtomobilih s svojim GPS sistemom, kjer vskakemu

avtomobilu, ki potuje, sledi snop žarkov, z mikro

valovi, radarji itd. Vsa ta strašna vibracijska polja so kot

prave armade skrivne vojske, ki kreira pregrado med

zemljo in sončnim sistemom. Pomeni, da smo na tem,

da energetsko ustvarimo trajno zimo. Zemljo izoliramo

od njene energetske matrice življenja. Bojim se, da

tega problema z biodinamičnim vinogradništvom ali

poljedelstvom ne bo več mogoče razrešiti. Nima več

dovolj moči.

In kaj je biodinamika? Biodinamični preparati so

vendarle energetske vezi. Če povemo strokovnjaku,

da porabimo 3 do 100 g preparatov na hektar, se

najprej zviška nasmehne. Vendar ga, ko pokliče

Peking, ne stane telefonski klic nič več, kot če bi

govoril s prijateljem v soseščini. V svetu energij teža

nima nobenega pomena. Ko končno razložimo, da

so biodinamični preparati ojačevalci za delovanje

kalija, silicija, železa, kalcija ali fosforja na rastline,

da reagirajo kot katalizatorji, mu postane vse bolj

jasno. Pot biodinamiki so pravzaprav odprli fiziki, ko

so začeli govoriti, da z magnetno resonanco prazno

ni prazno, temveč polno drugih stvari, in storjen je

bil prvi korak k razumevanju, da materija ni tista, ki

daje rojstvo življenju, in da odgovorov ni potrebno

iskati v neskončno majhnem delcu. To je tako, kot

da bi razdrli televizijski aparat, da v njem najdemo

gospoda, ki govori. Ampak da je to življenje, kakor

tudi periferni svet, ki se je prišel v materijo zgostiti in

umreti. Materija je le zgoščena energija. Poglejte silo

dezintegracije, ali če hočete, osvoboditve energije od

gravitacijskih sil Zemlje. Preparati v biodinamiki so

neke vrste prenosni telefon, na katerem imamo na

vsaki številki drugo osebo. Mogoče je to slab primer,

vendar marsikaj razjasni.

V vinogradništvu vino ves čas poskušamo.

Biodinamika je pokazala svojo učinkovitost le skozi

pravilno prakticiranje, kajti tudi tu je mogoče pridelati

slaba vina.Tako kot za glasbo, so tudi za dobro vino

potrebni trije faktorji. Glasbeni inštrument, to je


12

s k r b z a

kraj, kjer je vinograd; obstajajo področja, ki so za

vinograde bolj primerna, in taka, ki so manj primerna;

biodinamika neprimernega področja ne bo spremenila

v primernega; lahko ga bo samo nekoliko izboljšala.

Potem je glasbenik, ki več ali manj odloča, kaj dela in

kako dela - to je vinogradnik. In končno je akustika, to

pa je veličina biodinamike; ta tenkočutnost za zvezo

trte z njenimi daljnimi silami kvalitete.

Steiner je rekel: Dionizijska trta je človeku v daljni

preteklosti dovolila, da se je globlje spustil na zemljo.

Ampak priznajmo si, o tem danes ne more več dvomiti,

da se je človek že nekoliko preveč spustil na zemljo.

Celo zagazil je vanjo, saj ne vidi več niti to, od kod

življenje prihaja. Vloga trte je, da opozori na to, kaj je

okus, kaj ga pomaga okrepiti ali omejiti! In pomembno

je, da znamo pripravkom komposta prisluhniti, znati

dozirati preparate kremena ali gnoja iz roga glede na

gravitacijo/ levitacijo. Ne mislim na pripravke gnoj

iz roga, ki po mojem pomenijo veliko pomanjkanje

ritma. Sonce je oddaljeno od planetov in ni ga mogoče

mešati s tem, kar bi ga moralo obkrožati, da bi si

tako pridobili čas potovanja. Kuharski mojster ne bo

prinesel na mizo vse naenkrat: predjed, glavno jed

in sladico, vse med seboj pomešano, pa čeprav bomo

imeli kmalu zatem vse to v svojem želodcu pomešano!

Z navideznim izboljševanjem življenja v zemlji (s tem

se dostikrat preveč ukvarjamo) zmanjšamo ravnotežje

manj vidnih kvalitativnih sil izgradnje, ki so osnova

našega zdravja.

In nazadnje: preko vedenja o biodinamiki smo začeli

razumeti energetski svet in spoznali, da ga k sreči lahko

uporabimo na mnogo načinov. Vedno več ljudi je, ki

odkrivajo svet energij in ki omejujejo svoje življenje na

frekvence, ki jih lovijo in reproducirajo, ter imajo ob

tem občutek, da sprejemajo žive sile. Tako obstaja tudi

vino, ki mu lahko za nekaj dni ali tednov z dodatkom

nekaj kapljic zelo drage energetizirane vode, na videz

izboljšamo okus! In na ta način lahko morda celo

zmagamo na tekmovanju. Vidimo lahko frekvence

katedrale, ki je vsa v betonu, in vinogradnike, ki prav

nič ne dojamejo dobičkonosne prevare. Naleteli smo

na veliko nevarnost, kjer se daje vtis, da učinek je. To

je energetska goljufija, ki je biodinamika gotovo ne

izvaja, saj uporablja naravne snovi in žive organe živali.

Slišal sem že koga predlagati, da bi se dalo za izdelavo

pripravka gnoj iz roga uporabiti rog iz porcelana,

v katerega bi vnesli informacijo pravega roga; ta ni

doumel, da ne more biti informacija nikoli popolna.

Vsakdo se mora to naučiti iz lastnih izkušenj.

Če je Zemlja preveč izčrpana, bo to sama popravila

tako, da bo obrnila svoja pola. Steiner je nedvomno

hotel povedati to, ko je napisal: naj traja milijon let ali

pa naj se zgodi hitro, neizogibno bo pozitvini pol postal

negativni. Znanstveno vemo, da je to Zemlja naredila

že dvajsetkrat. Na to kažejo vse klimatske spremembe,

slabitev magnetnih polj, dosti hitrejši prenos magnetnih

polj, izbruhi vulkanov in vse pogostejše tresenje tal.

Omejiti idejo potresa na dve plošči, ki se med seboj

zadaneta, je enako smešno, kot da bi nasmeh omejili

na mišice, ki se krčijo. Rusi pravijo, da opažajo v samih

planetih zelo pomembne spremembe, modifikacije osi

vrtenja, njihove jakosti svetlobe itd. To je normalno:

kadar se spremeni en člen sistema, se odzovejo tudi vsi

drugi. Lahko bi rekli, da poskušajo naravi pomagati! Še

enkrat poudarimo, da je narava darilo; spremembe pa

seveda vidimo tudi na finančnem, socialnem področju

itd., saj je vse med seboj prepleteno. Pripravljeni smo

torej na velike spremembe, na sile jeseni, ki žanjejo,

kar je bilo v pomladi zadnjih desetletij posejano. Toda

na srečo je biodinamika v vinogradništvu iz tedna

v teden bolj pomembna! To so sile, ki se branijo pred

tistim, kar je ustvarilo težave. In te gredo še naprej

od biodinamike. Kažejo, da je kompleksnost mogoče

doseči tudi v mleku, v sadju, skratka, pot k poljedelcu

je odprta. Poljedelec biodinamik bo v prihodnosti kralj,

saj živimo v družbi, ki je zelo odvisna od laži in prevar.

Večja zmeda je lahko skoraj usodna. Takrat se pokaže,

kako zelo dragocena je biodinamika.

Članek je bil objavljen v Landwirtscha und Kosmos,

zborniku predavanj s srečanja biodinamikov v

Dornachu, ki je potekalo od 2. do 5. 2. 2005.

iz francoščine prevedla

Marina Nuvak


n a r a v o

13

Razvoj kulturnih rastlin

Žlahtnjenje in

semenarstvo 2. del

Brigitte von Wistinghausen

Predavanje 3. 9. 2004

Kulturne rastline moramo razumeti kot pomoč

človeku. Če si predstavljamo neizmerno pestrost

naših kulturnih rastlin in njihovo nalogo, nam

postane jasno, da s to pestrostjo ne smemo delati

lahkomiselno in neodgovorno. Človek je bil v svojem

razvoju soustvarjalec. Naloga soustvarjalca pa je tudi

čuvanje, nega, ohranjanje. Če pogledamo, kakšni

smo ljudje današnjega časa, se vprašamo, kakšen je

danes naš odnos do Zemlje, naš odnos do narave.

Pri modernem človeku opažamo, da je občutek za

varovanje in ohranjanje narave redko prisoten.

Človek se na Zemlji počuti kot gospodar, ki mu vse

pripada. Tega, da ima tudi narava pravice, nihče ne

misli. Toda življenje na Zemlji, torej narava, je temelj

življenja človeka. Vprašanje je, če je današnji odnos

človeka res dober in pameten. Obnašanje modernega

človeka kaže, da človek izkorišča naravo samo v svojo

korist. Razmišlja samo, kako bi iz tega, kar narava je

in nudi, ustvaril čim večji dobiček in kako bi čimbolj

zmanjšal vložek dela. Seveda je resničen napredek, da

človeku danes ni potrebno več tako trdo fizično delati

kot včasih. V Rengoldshausenu imamo 150 hektarjev

zemlje. Če grem na sprehod, ali kadar obdelujem dva

hektara, na katerih pridelujem semena, sem vedno

znova zelo, zelo hvaležna, da je človek razvil stroje, ki

mu pomagajo in ni treba vsega obdelovati z roko.

Kljub temu bi moral moderen človek le misliti na

to, kako ravnati z življenjem na Zemlji, da življenju

ne bi škodoval.

Tudi moderno žlahtnjenje, delo z rastlinami in

pridelovanje semen kaže na odnos modernega

človeka do narave. Človek gleda na rastline kot

na proizvodno sredstvo. Na kongresu, ki je bil

posvečen genski tehniki, je pred nekaj leti profesor,

eden od referentov, rekel: 'Po mnenju moderne

znanosti lahko obravnavamo rastlino kot bioreaktor

na solarni pogon.' Človek se res obnaša tako, kot bi

bila rastlina stroj.

Pri žlahtnjenju izgleda potem tako, da si ljudje

predstavljajo za ta stroj posamezne lastnosti in

sposobnosti, ki jih nato delijo na dragocene in

ničvredne, uporabne in neuporabne, željene

in neželjene. Hoteli bi kombinirati rastline, ki

imajo čimveč dragocenih, uporabnih, praktičnih,

ekonomskih lastnosti. Že žlahtnjenje s križanjem, ki

so ga začeli razvijati v začetku dvajsetega stoletja,

se je imenovalo žlahtnjenje s kombinacijo. Človek,

izhajajoč iz genetskih pravil, meni, da lahko želene

rastline kombinira.

Ali primer žlahtnjenja hibridov. Z določeno

tehniko žlahtnjenja dosežejo, da se naenkrat izrazi

ves potencial, ki ga neka rastlina ima. Človek ga

lahko naenkrat izkoristi, izropa do onemoglosti.

Rastline si mnogi žlahtnitelji res predstavljajo

tako, kot bi bile genetsko kodirane, in menijo, da

vsako posamezno kodo človek lahko obvladuje.

Pri modernem žlahtnjenju želijo, da bi bil kontakt

rastline z okoljem čim manjši. Vse tisto, kar rastlina

izrazi, bi hoteli genetsko fiksirati, da bi ostalo togo,

brez gibanja in do konca določeno, tako da rastlina

sploh ne bi več reagirala na okolje.

To je seveda v popolnem nasprotju s pojmovanjem

naših prednikov pred tisočletji, v času, ko se je

kulturni dosežek žlahtnjenja dogajal, ko so iz rastlin,

kot jih je dala narava, razvili kulturne rastline, ki

nam služijo kot hrana. To se ni zgodilo na čisto

zavestnem nivoju in je bilo mogoče zato, ker je bil

človek instinktivno globoko povezan s silami, ki so

temelj življenja, ki so življenje samo. Podobno kot

lahko tudi danes še opazujemo na naših živalih,

kaj pomeni instinktivna modrost, lahko rečemo,

da je bil človek pred tisočletji bolj zavesten, kot so

živali, toda preprost, vodila pa ga je instinktivna

modrost.


14

s k r b z a

Ponazorila bom dva primera, da bi razumeli, kaj

mislim, ko rečem, da so bili polni instinktivne

modrosti. Če si živali iščejo na paši svojo krmo

(čisto vseeno, ali divje živali, kot so srne, ali domače

živali, kot so krave ali ovce), požro na travniku

samo tisto, kar jim ustreza. Drugo pustijo. Kadar so

bolne, ali če se ne počutijo dobro, si poiščejo tista

zelišča in rastline, ki jih za bolezen potrebujejo.

Pred mnogimi leti sem stanovala na neki kmetiji

in doživela, da je stara kmetica svoje breje svinje

odpeljala na pašo v gozd. Rekla je:'Ne vem, kaj svinje

potrebujejo, preden bodo skotile mladiče, svinje pa

že vejo in si bodo v gozdu poiskale prave stvari.' To

je instinktivna modrost. Nam je od te instinktivne

modrosti ostalo malo. Ljudje pred tisočletji pa so

lahko prav zato mnogo bolj intenzivno živeli v

energijah življenja in so na ta način vedeli, kako

morajo delati z rastlinami, da bi možnosti, ki v neki

rastlini so, razvili naprej, da bi torej razvili tiste

možnosti, ki so v rastlini skrite, pa jih rastlina še ni

razvila in jih še ni pokazala na zunaj.

Če pogledamo na primer naša žita in jih primerjamo

s travami, ali če pogledamo naše kapusnice in jih

primerjamo z divjimi, ali karkoli drugega, kar nam

služi za hrano, in to primerjam s sorodno divjo

rastlino, lahko zelo jasno spoznamo, da se je nekaj

iz rastlin, kar je bilo v rastlini kot nekakšna možnost

skrito, razvilo naprej. Ljudje so s tem, da so rastline

sprejeli v svojo oskrbo, rastlinam tudi pomagali

narediti korak na njihovem razvoju. Iz rastlin so

razvili tisto, kar so rastline kot talent nosile v sebi.

Danes je drugače. Pri žlahtnjenju rastlin in genski

tehniki razvijajo znanstveniki silne domišljije.

Zajemajo tudi druge žive organizme, ne samo rastline,

in si ogledujejo, kakšne lastnosti in sposobnosti kje

najdejo. DNK, gene nato kombinirajo, sestavljajo.

Vodi jih misel, da bi sestavili take rastline, ki se

zdijo njim najbolj praktične, najbolj ekonomične in

obljubljajo največji dobiček.

Povedala sem že, da je človek v preteklosti razvil

tiste rastline, ki jih je potreboval kot hrano za

takratno stanje razvoja, za razvoj, ki je bil takrat

na vrsti. O tem se pri današnjem žlahtnjenju ne

razmišlja več. Znanstveniki si predstavljajo, da

človek potrebuje ta in ta hranila, in stremijo k temu,

da naj bi moderne prehrambne rastline ta hranila

v maksimalni meri vsebovala. V resnici mislim, da

znanstveniki sploh ne vedo, kaj človek potrebuje,

predvsem sploh ne vedo, da je v živilu izjemno

pomembno razmerje hranil. To igra pomembnejšo

vlogo kot količine. Ljudje so obsedeni od misli, da

velike količine zelo pomagajo in da je veliko v redu.

Kaj bi to pomenilo, prenešeno na področje začimb?

Že pri soli vemo, da začimbe naredijo našo hrano

dobro in bolje prebavljivo. Ne začinimo samo zato,

da je okus boljši. Hrana je res zaradi začimb laže

prebavljiva. Enkrat mi je zdravnik rekel:'To, kar je

dobrega okusa, vam verjetno prija.' In kaj pomeni

dober okus? Dobrega okusa ne čutimo samo v

ustih. Pravzaprav moramo reči, da čutimo dober

okus tudi na celi poti prebave. Cel organizem ga

čuti. Vse delo z začimbami je stara modrost o tem,

kaj človeku najbolj prija. Pri začimbah vemo, da več

ni bolje. Veliko soli lahko škoduje, enako velja za

mnoga druga zelišča. Če vzamemo preveč bazilike,

tudi ni dobro. To je samo primer. Zelo pomembno

je, v kakšnem razmerju se v rastlini posamezna snov

najde. Moderno mnenje pa je, da je neka rastlina

tem bolj dragocena, čim več neke dragocene snovi

vsebuje.

In še nekaj je pomembno pri modernem žlahtnjenju.

To je višina pridelka ter s kakšno gotovostjo lahko

pričakujemo pridelek. Ali se lahko zanesemo

na pridelek ne glede na vreme? Kakšni so drugi

pogoji pridelave? Pomembno je, da se lahko na

rastlino zanesemo, da nam bo vedno nekaj rodila.

Prej je bilo tako, da so na dobrih pridelkih spoznali

mojstra. Tako kot je veljalo v vseh drugih poklicih,

je moral biti človek tudi v poljedelstvu umetnik,

mojster. Plodovi so uspevali iz povezanosti z

rastlinami, zemljo, njivo, kulturo, z vsem delom pri

pridelovanju.


n a r a v o

Danes si žlahtnitelji zastavljajo kot cilj tudi, naj

bi človek čim manj delal. Moderni žlahtnitelji bi

radi ponudili sorte, ki v vseh pogojih prinašajo

maksimalni pridelek. Negativne pogoje naj bi

izravnali z več gnojenja, zalivanjem itd. Veliko

vlogo pri modernem žlahtnjenju igra tudi kriterij, da

morajo rastline dobro prenašati sajenje, presajanje

in spravilo s stroji.

Ne zanima jih, ali so to res plodovi, kot jih človek

potrebuje kot bitje, ki se tako duševno kot duhovno

še razvija.

prevedla Meta Vrhunc

Narisala bom gomolj zelene. Normalno so tu listi,

korenine pa rastejo v zemljo. Moderen gomolj

zelene naj bi izgledal takole, in sicer zato, da z

dvema rezoma tako zeleno lahko očistim. To je

cilj žlahtnjenja, ker je taka pokončna oblika bolj

praktična. Človek se ne sprašuje, kaj bi to pomenilo

za rastlino. To navajam kot primer, kaj si danes

človek kot cilj žlahtnjenja zastavlja. Pogosto je

danes cilj žlahtnjenja potreba predelave. V vseh teh

ekonomskih in praktičnih vidikih pa ne pazijo več

na samoumnevne stvari, kot je okus, kako človek

tako prehrano prenese, ali mu rastlina prija, ali je

dobro prebavljiva.


16

s k r b z a

Moj biodinamični

sadovnjak

Franka Ozbič

univ. dipl. inž. agronomije

Sadna drevesa se še niso odzivala na mojo dobro voljo

in nego z biodinamičnimi pripravki. Prve vzpodbudne

rezultate sem opazila šele v tretjem letu obdelovalne

preobrazbe. Drevesa so se končno začela odzivati,

pognala so nove poganjke in obilno cvetela. Zazdelo

se mi je, da sem končno prebrodila krizo, vendar se

je moj optimizem pokazal kot preuranjen že pred

jesenjo, saj so bili plodovi mojih sadnih varovancev

polni nepovabljenih gostov - črvov. Znašla sem se

na razpotju, kako naj nadaljujem - naj vztrajam pri

biodinamični metodi ali naj se vrnem na 'dobro staro'

klasično preizkušeno kmetijstvo?

Skrb za zdravo prehrano družine, predvsem pa želja,

da bi svojim trem vnukinjam na vrtu in v sadovnjaku

zagotovila zdravo hrano, me je vzpodbudila, da sem

vztrajala pri biodinamiki. Zdaj lahko zatrdim, da mi

ni žal.

Kratek pogled na prehojeno pot

Moja prehojena pot v svet biološko-dinamičnega

sadjarstva je kar dolga. S stalnim preizkušanjem vrste

preparatov sem se trudila, da bi za svoj sadovnjak

odkrila metodo dela, ki bi mi ob optimalnem delu

prinesla dobre rezultate. Zaporedje opravil sem

razvijala počasi, od enega do drugega, včasih uspelega,

drugič spet neuspelega poskusa, naučila sem se tudi

zelo dobro opazovati, čeprav sem bila na začetku

globoko prepričana, da to obvladam že od nekdaj.

Daljnega leta 1995 sem se odločila, da v svojem

sadovnjaku začnem z biodinamično obdelavo.

Poudariti moram, da sem kot inženirka

agronomije domača sadna drevesa do takrat

obdelovala – gnojila in škropila na način, kot ga

je prakticirala takratna kmetijska stroka in ki sem

ga tudi sama osvojila v času študija.

Prvo leto ob prehodu na biodinamično metodo je

bilo katastrofalno. Vse sadno drevje je bilo bolno,

plodovi slabi, črvivi. Naslednje leto je bilo sicer

nekoliko boljše, vendar dobrega pridelka še vedno

ni bilo.

Moje obdelovalno leto se prične v jeseni, po spravilu

zadnjih pridelkov. V jeseni torej, v času, ko je po

koledarju Marie Thun dan za plod, vsa drevesa

poškropim s kremenom iz roga, ki ima zelo močan

vpliv na dozorevanje lesa. S tem škropljenjem

'spravim drevesa k počitku'. Za naše kraje je ta ukrep

pomemben, ker ob sorazmerno toplem vremenu na ta

način drevesa lahko pravočasno zaključijo vegetacijo.

V pozni jeseni mlada drevesca na dan za plod

okopljem in po potrebi pognojim s kompostom, ki

ga pripravljam s kompostnimi preparati. Starejša

drevesa pustim zatravljena. Izredno važno opravilo je

škropljenje dreves in tal pod njimi z gnojem iz roga,

in sicer v obdobju od 24. decembra do 6. januarja.

Drevesa se na to hvaležno odzovejo s krepko rastjo in

zdravimi listi.

V zimskem obdobju drevesa pognojim tako, da v

rednih časovnih presledkih trikrat škropim s posebej

pripravljeno pasto. (Več informacij o tej pasti si lahko

preberete v Setvenem priročniku Marie Thun za leto

2004, stran 49).


n a r a v o

V spomladanskem času, ko drevesa začnejo zeleneti,

začnem s škropljenjem preparata iz kremena zjutraj.

Škropim najmanj trikrat. Pri koščičarjih se mi je v

obdobju cvetenja pokazalo kot koristno škropljenje v

cvet z baldrijanovim preparatom (1 kapljica na liter

vode, nato 15-minutno dinamiziranje). To škropljenje

opravimo na dan, ki je v biodinamičnem koledarju

označen kot dan za cvet.

Posebno težavo predstavlja v nekaterih letih cvetna

monilija na marelicah. S škropljenjem v cvet sem poleg

prej opisanega baldrijanovega pripravka uporabila

še čaj iz preslice, rmana in kamilice. Čaju iz rmana

in kamilice sem dodala na 10 litrov pripravljenega

čaja 1 kavno žličko gašenega apna, vse skupaj pa sem

dinamizirala 10 minut.

V fazi mirovanja drevesa preventivno poškropim

proti škodljivcem in nekaterim plesnim z 20% apnenožvepleno

brozgo. Pozorna sem pri škropljenju marelic,

ker te ne prenesejo visoke koncentracije brozge, zato

koncentracijo zmanjšam na 10%.

Če se kljub vsem opisanim opravilom v času vegetacije

pojavijo uši ali kapar, poškropim z 1 do 2 % apnenožvepleno

brozgo in v skrajni sili z neemovim oljem. V

sezonah z močnim pojavom uši moramo biti pozorni

na mlade veje (mladice), za katere so uši lahko usodne.

Sladki izločki uši namreč privlačijo muhe.

Od marca do septembra enkrat mesečno tla sadovnjaka

poškropim s preparatom gnoj iz roga, ki mu dodam

preparat po M. Thun. Škropim na dan za korenino

popoldan, da gre preparat v zemljo.

Kadar se nepovabljeni gostje

ne dajo kar tako odgnati

Ob koncu zimskega obdobja moramo biti pozorni na

trdovratno bolezen kodro pri breskvah. Vsa dosedanja

prizadevanja, da bi glivo, ki bolezen povzroča, ukrotili

z biodinamično metodo, še niso prinesla dovolj dobrih

rezultatov. Prav tako nismo še uspeli najti sorte breskve,

ki bi bila odporna proti kodri. Preostane nam redno

škropljenje z bakrovimi pripravki (bordojska brozga). V

kolikor so drevesa napadena, moramo obirati okužene

liste, pripraviti iz njih gnojnico in poškropiti drevesa in

tla pod njimi. Istočasno je potrebno utrjevati odpornost

dreves z uporabo ustreznih čajev. Poskus, pri katerem

pod krošnje breskovih dreves v jeseni potresem

čebelarske tropine – to so ostanki, ki nastanejo, ko

čebelarji topijo čebelji vosek – mi je dal le delno ugodne

rezultate. Nisem namreč še ugotovila ustrezne količine

tropin za uspešno tretiranje posameznega drevesa.

Zelo bi bila vesela, če bi še kdo preizkusil to metodo in

o rezultatih poročal.


s k r b z a

Muhe ležejo jajčeca in iz njih se izležejo ličinke, ki se

najraje zavrtajo v les mladic in od tod se lahko razširijo

po vsem drevesu. Okužbo opazimo po iztrebkih ličink.

V tem primeru moramo veje in vejice odrezati do

zdravega lesa, okužene veje pa sežgati.

Proti zavijačem (piškavost plodov) so se pokazale kot

zelo učinkovite posebne vabe. Vabo sem pripravila

tako, da sem 2-litrsko plastenko na vrhu zarezala v

obliki ust, nalila vanjo malo več kot do polovice vode

in dodala nekaj kapljic vabe NULURE (naprodaj v

specializiranih prodajalnah Kalia). Po eno plastenko

sem obesila na južno stran drevesa. Ker je tekočina

preko poletja (še posebej hitro se je to dogajalo lani)

izhlapela, sem jo po potrebi dodajala.

Še nekaj trikov, ki jih je dobro poznati

Krošnje dreves oblikujem v glavnem z upogibanjem

vej. K obvezni drevesni negi, ki pa ni zgolj to, spada

tudi obrezovanje. Zimsko rez opravim pri jablani,

hruški, breskvi; poletne rezi pa se lotim po pobiranju

plodov pri češnji, marelici, višnji in breskvi.

Če želite pospešiti dozorevanje plodov, poškrobite na

dan za plod popoldne s kremenovim preparatom. Pri

tem opravilu morate biti skrajno previdni, ker kremen

močno deluje na pretvorbo sadnih kislin v sladkor, kar

pa ni vedno dobrodošlo, saj se na primer lahko izgubi

značilen kiselkast okus nekaterih sort jabolk.

Kljub požrtvovalni skrbi za sadno drevje mi žal ni

uspelo zaustaviti propadanja jablan, ki so bile sajene

pred 25-imi leti na šibkih podlagah. Tolaži me dejstvo,

da so moje zelo stare visoke jablane zdrave in rodne, da

jih je kar lepo pogledati.

Za biodinamično sadjarstvo so primerne sadike cepljene

na semenjak, po možnosti vzgojene na biološki način.

Ko je pred mano najlepše opravilo v sadovnjaku –

pobiranje plodov, naredim to obvezno na dan za plod

v času visokih luninih lokov, ker s tem zagotovim, da

se bo moje sadje v shrambi lepo ohranilo in bodo tudi

moje marmelade in džemi odličnega okusa.

Moje zdravo in okusno sadje ni le plačilo za moj

celoleten trud, ampak je tudi moj prispevek k zdravju

mojih domačih in skromno prizadevanje za prijaznejše

sadjarstvo.


n a r a v o

19

Kolobarjenje 3. del

Fanči Perdih dipl. ing. agr.

Glede na odziv slušateljev mojih predavanj o

kolobarju sem vam pripravila nekaj primerov

kolobarja z mešanimi posevki in energijskim

izkoristkom tal ter komentar.

1. primer

1. leto: KORENJE zgodnje + SOLATA berivka

(kolobar K, saj je solata le kot vmesni posevek)

sejemo marec, april; pobiramo: maj (berivka), junij

- avgust (korenje za sprotno porabo)

BROKOLI (kolobar C) sadike sadimo julija med

korenje; pobiramo oktober - november

2. leto: SOLATA glavnata (kolobar L) berivka, nato

pustimo za glave, sejemo marca, aprila; pobiramo:

berivka april, glave maj - zač. junija

FIŽOL visok za stročje in zrnje (kolobar P/PS)

sadimo maja - junija; stročje obiramo od zač.

avgusta do konca septembra, odvisno od vremena

(če obiramo stročje na dan za cvet, bo fižol obilno

cvetel in nastavljal nove stroke), kar ostane pustimo,

da dozori in oberemo v oktobru. Fižol sadimo in

okopavamo na dan za plod.

2. primer

1. leto: SOLATA za obiranje (kolobar L/PS) sejemo

aprila; obiramo liste maj - zač. julija, nato pustimo,

da naredi glave in gre v cvet, da jo semenimo – seme

zori v avgustu, odvisno od temperatur.

Zemljo po spravilu obdelamo in pognojimo s

preperelim prepariranim kompostom.

MOTOVILEC (ga ne upoštevamo v kolobarju)

sejemo takoj po obdelavi konec avgusta - septembra

zato, da je zemlja pokrita; pobiramo ga v zimskih

mesecih, kar ostane, spomladi zakopljemo kot

zeleno gnojenje.

2. leto: PARADIŽNIK (kolobar P) + ZELENA

(kolobar K) sadimo maja tako, da med paradižnik

sadimo zeleno, saj sta zelo dobra soseda.

Razdalja med sadikami paradižnika naj bo vsaj 70

cm, saj se v toku vegetacije zelo razraste, obdelujemo

in obiramo ga na dan za plod. Med posamezne

sadike paradižnika posadimo po eno gomoljno

zeleno, ki jo obdelujemo (sadimo in okopavamo)

na dan za korenino, liste za sušenje za zeliščno

mešanico pa obiramo na dan za cvet.

3. primer

1. leto: Prejšnje leto jeseni konec oktobra – začetek

novembra smo zemljo obdelali in pognojili s

preperelim prepariranim kompostom ter jo pustili

v odprti brazdi čez zimo.

KROMPIR + GRAH (kolobar C) sadimo marec -

april, pobiramo julija - avgusta.

Krompir posadimo na dan za cvet, nato na dan za

plod dosadimo grah. Posevek obdelujemo na dan

za cvet, saj obe rastlini dobro reagirata na ta impulz.

Grah lahko obiramo za sveže zrnje - najbolje je

obiranje na dan za cvet, saj s tem spodbujamo

tvorjenje novih cvetov.

ENDIVJA (kolobar L) sadike sadimo takoj po

spravilu krompirja, ki ga izkopavamo za sprotno

porabo. Spravilo pridelka: v novembru, če pa jo

poškropimo z baldrijanovim pripravkom konec

oktobra ali v novembru in jo pokrijemo z nizkim

tunelom, pa jo lahko pobiramo tudi še v zimskem

času, ko so temperature nad 0°C.

Če endivjo spravimo, dokler je sonce pred Tehtnico

(sreda novembra), tla pognojimo s predelanim

prepariranim kompostom in jih pustimo v odprti

brazdi čez zimo.


20

s k r b z a

4. primer

2. leto: ZGODNJE ZELJE, KOLERABICA, ZG.

KARFIOLA (ne upoštevamo v kolobarju) za sadike

sejemo marca/aprila in razsadimo maja, za zgodnjo

pridelavo kot vmesni posevek, ki ga pobiramo

junij-julij.

Če imamo plitva peščena tla, je potrebno

dognojevanje s preperelim prepariranim

kompostom, če tega nismo storili jeseni, če pa

imamo težja tla, ki so sposobna večje vezave hranil,

pa gnojenje ni nujno potrebno.

BUČE (kolobar P) sejemo v začetku maja ali pa jih

posadimo v lončke sredi aprila in jih sredi maja (ko

mine nevarnost slane) presadimo na stalno mesto.

Kot vmesni posevek imamo zgodnje kapusnice,

saj je potrebno buče saditi na večjo razdaljo v vrsti

oz. med vrstami, ker se v poletnem času precej

razrastejo.

5. primer

1 leto: ČEBULA + KAMILICE (kolobar K+C) sadimo

marca, pobiramo julija – kamilica kot vmesni

posevek s svojim cvetenjem črpa iz tal energije

za cvetenje, zato pri naslednjih kulturah nimamo

velikih problemov s pleveli, ki se pojavijo, če je teh

energij v zemlji veliko.

RADIČ (kolobar L) julija sadimo sadike glavnatega

radiča ali pa sejemo radič za rezanje. Glavice

pobiramo novembra ali pa ga pustimo čez zimo in

ga režemo še spomladi (prezimne sorte).

Če pa imamo radič za glave, lahko sadimo nizek

fižol že konec aprila/začetek maja in obiramo stročje

junija-julija, nato pa posejemo.

KOLERABO, ČRNO REDKEV ali REPO (kolobar

K), ki ostanejo na gredicah do pozne jeseni.

Opomba: Kolobarjenje glede na ritem etrov:

K (korenina), C (cvet), L (list),

P/S (plod-seme), P (plod)

Po tem principu lahko naredite načrt kolobarja

za lastne potrebe z upoštevanjem potreb vašega

gospodinjstva in lege ter kvalitete zemlje vašega

vrta.

Za izdelavo načrta naj vam bo izhodišče načrt

zasaditve v preteklem letu.

Vedno ne morete uskladiti potreb gospodinjstva

s ustreznim kolobarjem zaradi malo prostora, ki

vam je na razpolago, zato bodite predvsem pozorni

pri vrstenju družin pri tistih kulturah, kjer se vam

pojavljajo bolezni oz. škodljivci, ki so pokazatelj

neupoštevanja kolobarja. (Število let za kolobar

ter posamezne družine in vrste, ki spadajo skupaj,

so navedene v 2. delu članka v 3. številki revije

Svitanje, letnik 2006).

2. leto: Spomladi lahko RADIČ ZA REZANJE, ki

je ostal na gredici od prejšnjega leta, nabiramo kot

prvo pomladansko solato, nato ga pa pustimo za

semenitev (kolobar PS), za seme dozori v juniju /

juliju.

FIŽOL nizek stročje (kolobar P) sadimo takoj po

spravilu dozorelih semenic radiča. Sadimo in

obdelujemo na dan za plod, obiramo na dan za

cvet do pozne jeseni.


n a r a v o

21

Odgovori bralcem

odgovarja Mateja Leskovar

Ekološka izolacija lesene hiše

Prosim za odgovor, ki bo morda zanimiv tudi za

koga drugega. Na obstoječi železobetonski plošči

bomo postavili brunarico velikosti 5m x 6m.

Potrebujem nasvet za izolacijo, ki bi bila najbolj

ustrezna – tla, stene, strop in ostrešje. Kako bi

lahko najbolj zmanjšali vpliv železobetonske

plošče na bivalne pogoje? Za novogradnjo

– kakšna je priporočljiva izgradnja temeljev za

leseno zgradbo?

Hvala za pomoč in vse dobro vam in ustvarjalcem

rubrike.

Marjanca Gruden, Tolmin

Opisali ste zelo pogost način gradnje v Sloveniji.

Najprimernejšo rešitev za vsak objekt lahko

poiščemo le individualno za vsak objekt posebej, saj

na vrsto in količino izolacije vpliva tudi predviden

način ogrevanja oziroma režim bivanja v hiši kot

tudi seveda sama zemljepisna lega. Pa vendar.

Lahko vam ponudim nekaj možnosti v razmislek

ter odgovorim še na preostala vprašanja.

Izdelava brunarice iz manj kot 20 cm širokih brun

je montažna in ne lesena masivna hiša, tako da jo je

potrebno dodatno izolirati. Izoliranje hiše z notranje

strani sicer gradbeno fizikalno ni pravilna rešitev, je

pa najpogostejša praksa. Pravilno bi bilo izoliranje

objekta na zunanji strani.

Ne glede na to, na kateri strani nameravamo

namestiti izolacijo, je z vidika ohranjanja kakovosti

oziroma naravnih lastnosti lesa potrebno namesto

parnih zapor uporabiti parno oviro, ki je dovolj

paropropustna, da lesu omogoča svojo naravno

potrebo po dihanju.

Izbor naravnih izolacij je zelo pester, in sicer so vam

za toplotno izoliranje sten in ostrešja z notranje

strani na voljo ovčja volna, lanena vlakna ali vlakna

konoplje. Za potrebe zvočne zaščite stropa oziroma

tal v nadstropju je priporočljiva uporaba plošč iz

lesnih vlaken.

Toplotna izolacija med betonsko ploščo in pohodno

površino pritličja je odvisna od izbrane talne

obloge. Mokri estrih, ki je potreben v primeru

talnega gretja ali kremične talne obloge, se lahko

izvaja z ekspandirano glino. Ta material lahko

izberete za izvedbo suhomontažnega estriha pred

polaganjem lesenih talnih oblog. Lahko pa se v

primeru suhomontažnega estriha odločite tudi

za katero izmed prej naštetih variant. Stroškovno

pa se je prav gotovo smiselno omejiti na enega ali

kvečjemu dva dobavitelja, ki imajo praviloma v

prodajnem programu različne vrste izolacij, saj

stroški dostave tako velikih količin materiala niso

nezanemarljivi.

Izoliranje montažne lesene hiše z zunanje strani

se lahko izvaja z naravnimi materiali, kot so lesna

vlakna, papirni oziroma lesni kosmiči ter zaključi s

prezračevano fasado iz lesa.

Betonsko ploščo je od naravnih materialov

(izolacije ali lesa) vedno potrebno ločiti s primerno

hidroizolacijo. Sam občutek bivanja v prostoru pa

bodo določili materiali, ki jih boste izbrali za končno

oblaganje betonske plošče. Les je v tem primeru

prav gotovo smiselna izbira.

Sicer se lesene zgradbe lahko temeljijo tudi na

druge načine z manj ali celo brez betona – pasovno

in točkovno. Ker pa gre za zahtevnejše detajle

izvedbe, je ta način obvezno potrebno sprojektirati

s strokovno usposobljenimi projektanti.


s k r b z a

Naš odnos do okolja

Ekološko gospodinjenje

pripravila Mateja Leskovar

Po več desetletjih neselektivnega in nepoglobljenega

gospodinjenja smo okolje, v katerem živimo,

pripeljali do meja, ki presegajo sposobnost narave

do samočiščenja. Čas je, da se aktiviramo.

Čistila

Uporaba naravnih čistil ni le okolju prijazna, temveč

pogosto tudi ekonomsko ugodnejša izbira. Pranje z

indijskimi pralnimi oreščki je poceni zagotavljanje

čistega in mehkega ter z alergeni neonesnaženega

perila na ekološki način. Z vsebnostjo saponina 3 do

5 sadežev indijskega drevesa 'sapindus mukorossi'

lahko za samo 0,26 EUR operete najmanj 3 polne

pralne stroje perila. Pralni oreščki ne zahtevajo

dodajanja mehčalca za perilo kot tudi ne sredstva

za mehčanje vode in delujejo enako učinkovito pri

vseh stopinjah. Samo v primeru pranja belega perila

je vsake 3 pranja priporočljivo dodajanje jedilne žlice

navadne kuhinjske sode bikarbone. Pralni oreščki so

brez vonja, kar je v današnji poplavi močnih vonjav

lahko prijetna izkušnja. Tisti, ki pa se vonjem nikakor

ne morejo odreči, lahko med samim pranjem uporabite

nekaj kapljic eteričnega olja, še bolj učinkovito pa je

odišavljanje omare oziroma predala za perilo z vrečko

domače sivke, kosom dišeče cedre ali katerim izmed

cvetličnih vonjev. Z madeži beljakovinskega izvora

se lahko še pred pranjem spopadete s klasičnim po

babičini skrinji dišečim marseillskim milom, medtem

ko madeže rastlinskega izvora lahko pred pranjem

razbelite s sodo.

Poleg pranja perila gospodinjam povzroča precejšnje

skrbi še pomivanje posode, ki se ga prav tako lahko

lotite s pralnimi oreščki, in sicer pest oreščkov

prekuhate v vodi ter milnico uporabljate za pomivanje

posode ter drugih steklenih površin v vašem domu.

Pri umivanju naravnih talnih oblog kot tudi drugih

površin vam bo narava hvaležna, če posežete po

100% razgradljivih milih iz rastlinskih olj, med

katerimi gotovo najbolj znano marseillsko milo.

Posebna tema vseh gospodinj pa je še čiščenje

oblog apnenca s kopalniškega pohištva oziroma

keramičnih ploščic. Izbira naravne alternative

(omet, obloga) lahko že v samem začetku izniči

pogoje nastajanja tovrstnih oblog, če pa do njih

le prihaja, lahko staremu babičinemu receptu za

uporabo limone oziroma kisa dodate uporabo

razredčene citronske kisline.

Ne pozabite, da na vseh naštetih učinkovinah

temeljijo vsi izdelki za pranje perila in čiščenje, ki

jih najdete na policah trgovin. Le da je v slednjih

še kopica nepotrebnih in okolju ter zdravju ljudi

škodljivih dodatkov. Delujte preprosto – naravno.

Kakovost in poraba vode

Na splošno kakovost vode vplivate že z samo

izbiro razgradljivih čistilnih sredstev oziroma

sredstev za pranje. Pri izbiri velja splošno pravilo,

da surovine rastlinskega izvora okolje veliko lažje

predela kot snovi mineralnega izvora. Sicer pa velja

premišljeno ravnati tudi s samo količino vode, ki jo

vaše gospodinjstvo spusti skozi svoje cevi in odtoke.

Poleg določenih panog industrije so namreč ravno

gospodinjstva s svojim nepremišljenim delovanjem

največji onesnaževalec naših voda. Če to dopuščajo

razmere, je smiselno za potrebe sanitarij namesto

pitne vode koristiti deževnico. Če na to nimate

pravega vpliva, pa bodite gospodarni vsaj s

količinami, s katerimi splakujete stranišča, perete

svoje jeklene konjičke in podobno.

Poraba energije

Prav tako premišljena naj bodo tudi vaša dejanja

glede porabe energije za ogrevanje oziroma elektrike.

Sploh slednja je poleg ekološkega onesnaževanja

zaradi predelave 'znana' po negativnih sevanjih,

ki lahko v velikih količinah povzročajo celo

spremembe telesnih celic. Čeprav je čas danes

zelo dragocena dobrina, vseeno priporočam, da


n a r a v o

se odrečete uporabi katerega izmed manj nujnih

kuhinjskih električnih pripomočkov. Druženje

s svojimi bližnjimi ob gospodinjskih opravilih

oziroma klepet so nekoč pomenili gibalo družinske

komunikacije. Tudi danes ni razloga, da temu ne

bi bilo tako. Če je delo ekipno, seveda. Socialno

odtujajoče pa seveda delujejo tudi prenekateri

drugi porabniki električnega toka. Njihova zmerna

uporaba in njihova popolna neaktivnost v času

mirovanja lahko tako pripomorejo tako pri samem

varčevanju z energijo kot tudi pri ohranjanju

medsebojnih odnosov. Posebno pozornost pa kot

potrošniki namenite med samim kupovanjem

porabnikov električnega toka – pa naj gre za same

žarnice za osvetljavo ali večje gospodinjske aparate.

Na vseh izdelkih boste našli podatke o njihovi moči

porabe električnega toka. Tako kot na področju

kupovanja prehrane in kozmetike lahko tudi na

tem področju delujete kot osveščen potrošnik, ki se

zaveda svojih drobnih dejanj, ki se vedno seštevajo

in zatorej - štejejo.

Odpadki

Zanimivo je, kako malo - kljub najstarejši znani

ekološki temi recikliranja odpadkov - vemo o tem,

kako pravilno ločevati naše gospodinjske odpadke.

V plastično vrečko zaviti kompostni odpadki se

bodo v kupu odpadkov ostalih gospodinjstev

namreč težko razgradili. Prav tako v plastični ovoj

ovit papir oziroma plastificiran karton ne sodita

kar tako med papir za reciklažo. Potrebno jih je

predhodno ločiti. Upajmo pa, da se bo kmalu kateri

izmed proizvajalcev najnujnejših živil odločil za

korak, kot je prodaja mleka v steklenicah, ki jih

je mogoče ponovno uporabiti, ali pa namesto

tekmovanja v lepoti embalaže raje oglaševal, kako

malo materiala je porabil za zavoj svojega dobrega

izdelka.

Navadni komarček

Anka Černec

Komarček spada med kobulnice, tako kot janež in

kumina. Ima tudi podobno uporabo, razlikujejo se le

po višini, listih in okusu semen.

Sama sem pred 15-imi leti dobila sadike janeža in

šele po štirih letih, ko sem si ogledala nasad zelišč v

Žalcu, ugotovila, da gojim komarček, ne pa janež.

Komarček v dobrih pogojih zraste do 2m. Steblo je

gladko, okroglo, modrikasto zelene barve s številnimi

poganjki v zgornjem delu. Listi so drobno pernato

narezani v zelo tanke skoraj nitaste roglje. Srednji in

zgornji rogelni listi imajo veliko listno nožnico enake

barve kot steblo. Številni rumeni cvetovi so na koncu

stebelnih poganjkov združeni v sestavljena kobulasta

socvetja. Cveti postopoma od julija do septembra in tudi

dozorevanje semen je postopno. Če želimo pridelati zelo

kvalitetna semena, moramo komarček obirati večkrat.

V času cvetenja vrt dobesedno diši in buči od velikega

števila čebel. Tako bi bilo dobro, da ob čebelnjakih poleg

facelije in ajde posejemo tudi komarček.

Uporablja se za lažje izkašljevanje in pomirilo prebavil.

Za ta namen je dobra mešanica kumine, janeža in

komarčka. Že dolgo je poznano, da tak čaj uporabljamo

v primeru, ko otroka boli trebuh in ima krče.

Čajno žlico semen prelijemo z ¼ l vrele vode. Pustimo

stati 10 minut, precedimo in popijemo. Sama semena

pred uporabo delno strem.

Komarček lahko uporabljamo tudi kot začimbo.

Semena dodajamo kruhu, pecivu, vloženemu sadju

in zelenjavnim jedem. Liste uporabljamo kot sestavni

del različnih solat. V ekološkem kmetovanju se za

preprečevanje glivičnih obolenj v vrtu, sadovnjaku in

na trti uporablja tudi komarčkova tinktura.

Priprava tinkture:

V stekleno posodo, ki se dobro zapre, damo 120g

sesekljanih semen in prelijemo s 500ml alkohola. Posodo

postavimo za 2 tedna na toplo. Dvakrat na dan vsebino

pretresemo. Po dveh tednih sestavine precedimo skozi

krpo. Zelišča v krpi ožamemo, ostanke pa damo na

kompostni kup. Tinkturo shranimo v temno steklenico

in pred uporabo razredčimo z 20l vode. Tinkturo

uporabljamo večkrat letno preventivno. Prav tako čaj

iz njivske preslice.

23


24

D

Društvo Ajda Gorenjska

Petek, 11. maj od 16.00 do 19.00

Praktično izobraževanje: IZKOPAVANJE

BIODINAMIČNIH PRIPRAVKOV. IZDELAVA GNOJEVKE

IZ KOPRIVE ZA VSE RASTLINE. Breg pri Žirovnici,

Domačija Vočne.

Obujte se primerno za delo!

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru.

Sobota, 12. maj ob 10. uri

Predstavitev strokovnega izleta v Egipt, ki ga je organizirala

Ajda Vrzdenec: Stanko Bes, Tina in Silva. Osnovna šola

Antona Janše v Radovljici. Prostovoljni prispevki.

Sobota, 19. maj od 10.00 do 12.00

Triglavska EKO tržnica PRED POSLOVNO STAVBO TNP

NA BLEDU. Organizira TNP.

od 15.00 do 17.00

Praktično izobraževanje: ZELIŠČNI VRT, VLOGA

BALDRIJANA V BIODINAMIKI IN NABIRANJE.

ZAKOPAVANJE ROGOV S KREMENOM.

Mešanje baldrijana za žita - prinesite embalažo.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne. Obujte se primerno za

delo! V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru.

Društvo Ajda Domžale

V soboto, 19. maja ob 14. uri

bomo na biološko-dinamični kmetiji (pri Cajhnovih),

Prešernova 26, izkopavali biološko-dinamične preparate.

Kdor želi spoznati naše delo, se nam lahko pridruži.

12. junija ob 19. uri

bo v učilnici Gasilskega doma Domžale, Savska cesta 2,

predaval dr. Fištravec Andrej iz Maribora, in sicer Nadčutne

zaznave – drugi del, nadaljevanje iz maja.

Sobota, 26. maj

Strokovni izlet: K Anki Černec v Belo krajino; Ob

zadostnem številu prijav bo organiziran avtobusni

prevoz. Prijave zbirata Silva (05 90-18-849),

Monika (04 530-56-50) med 19. in 20. uro.

Sobota, 9. junij

Strokovni izlet: Na avstrijsko Koroško; Ob zadostnem

številu prijav bo organiziran avtobusni prevoz.

Prijave zbirata Silva (05 90-18-849),

Monika (04 530-56-50) med 19. in 20. uro.

Sobota, 16. junij od 16.00 do 19.00

Praktično izobraževanje: OKOPAVANJE, ZATIRANJE

PLEVELOV IN GLIVIČNIH BOLEZNI.

KOŠNJA IN SUŠENJE TRAVE. IZDELAVA KRAVJEKA

PO MARIJI THUN. ŽETEV- KLASIČNA IN

SODOBNA. SETEV AJDE IN REPE, IZKOPAVANJE

IN ZAKOPAVANJE BIODINAMIČNIH PRIPRAVKOV

KOPRIVE. NABERITE KOPRIVE IN JIH PRINESITE

S SEBOJ. Mešanje gnoja iz roga proti suši - prinesite

embalažo. Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne. Obujte se

primerno za delo!

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru.

Društvo Ajda Goriška

Nabiranje kamilice:

Nabiranje baldrijana:

Izlet Dolenjska:

Nabiranje koprive:

Zakop koprive:

11.-12. maj, 19.-20. maj, 30. maj

30. maj, 7. junij

2. junij

16. junij

26. junij

Kontaktna oseba ga. Franka Ozbič (041 887 146)

Ker naše društvo pokriva razmeroma veliko površino, smo

se za lažje in boljše delovanje porazdelili v okoliše.

Društvo Ajda Sostro

16. maja ob 20. uri

bo imel predavanje g. Anton Komat,

neodvisni raziskovalec naravovarstvenik.

Tema: Pesticidi - ubijalci življenja.

■ Benjamin Gimmel

More magazines by this user
Similar magazines