26.03.2016 Views

Revija Svitanje - Poletje 2007

Letnik III, številka 2

Letnik III, številka 2

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

K <br />

S V I T A N J E<br />

<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />

Kašeljska cesta 150 C<br />

1260 LJUBLJANA-POLJE<br />

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55<br />

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />

Marina Nuvak<br />

STROKOVNI SODELAVCI:<br />

Fanči Perdih, Igor Velepič,<br />

Mateja Leskovar, Aci Urbajs,<br />

Jožica Pečnik, Antonija H. Križaj,<br />

Terezija Nikolčič, Staša Vidmar<br />

SLIKOVNI MATERIAL:<br />

Žiga Vuk, Aci Urbajs, Jožica Pečnik<br />

PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />

Žiga Vuk, zzigc.net<br />

NASLOVNICA:<br />

Joca Jamšek<br />

JEZIKOVNI PREGLED:<br />

Betka Jamnik<br />

Kazalo 2<br />

Uvodnik 3<br />

Portret 4<br />

Otrok Evrope: Kaspar Hauser 2. del 4<br />

Skrb za naravo 7<br />

Odnos do gibanj na zvezdnem nebu 7<br />

O vinarstvu 10<br />

Žlahtnjenje in semenarstvo 3. del 12<br />

Kalčki 16<br />

Izop 19<br />

Odgovori bralcem 23<br />

Dogajanje 24<br />

TISK:<br />

Studio International d.o.o.<br />

Ljubeljska ulica 240<br />

1000 Ljubljana<br />

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />

PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />

direktorica Marina Nuvak<br />

Kašeljska cesta 150 C<br />

1260 Ljubljana-Polje<br />

Tel.: (01) 549 01 50<br />

LETNA NAROČNINA: 12,52 EUR<br />

NAKLADA: 1200 izvodov<br />

PRILOGA:<br />

Waldorfske novice<br />

časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali<br />

posameznih delov je dovoljen le s pisnim<br />

dovoljenjem uredništva.<br />

ISSN 1854-1739<br />

Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />

• na elektronskem naslovu<br />

revija.svitanje@gmail.com<br />

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />

Letna naročnina je 12,52 EUR.<br />

Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več,<br />

kot je letna naročnina revije.<br />

Vsak dodatni evro je za nas zelo dragocen,<br />

zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!<br />

Številka našega računa je:<br />

02031 - 0254286474


U <br />

U <br />

3<br />

Marina Nuvak<br />

glavna in odgovorna urednica<br />

Dragi bralci!<br />

Ob vseh zanimivostih, ki<br />

so jih sodelavci v tej številki<br />

razgrnili pred nami, bi sama težko še kaj pametnega<br />

dodala. Že nekaj časa pa me vznemirja misel, kako<br />

v reviji kratko in učinkovito predstaviti sporočila,<br />

ki me vsak dan znova pričakajo v elektronskem<br />

poštnem nabiralniku in ki upravičeno razburjajo<br />

duhove. Gotovo jih dobivate tudi vi. Ker pa<br />

vem, da mnogi še ne uporabljate računalnika in<br />

interneta, vam želim v tem uvodniku na kratko<br />

predstaviti njihovo vsebino in svoja razmišljanja.<br />

V ospredju sta dve pomembni temi, ki si zaslužita<br />

posebno pozornost.<br />

Prva so gensko spremenjena semena, katerih<br />

dalekosežnih posledic se še ne zavedamo dovolj.<br />

Že pred leti mi je prišel v roke članek o belgijskem<br />

kmetu, ki se je nad to novostjo najprej silno navdušil<br />

in posejal semena gensko spremenjene koruze. Nato<br />

je z njo krmil svojo živino. Takrat pa so se začele<br />

njegove težave. Živali v helvu so druga za drugo v<br />

zelo kratkem času poginile.<br />

To pa nas pripelje že k drugi pomembni temi, o<br />

kateri ravno teče beseda - vitaminizirani hrani za<br />

otroke. Se tisti, ki pristajajo na to, da bodo na račun<br />

človekovega zdravja še bolje cvetele kupčije velikih<br />

kemijskih koncernov, zavedajo, v kakšno smer bo<br />

človeštvo s tem krenilo? Upam si upati, da ne! Na<br />

nas, ki se še zavedamo, da človek procesov v naravi<br />

ne more in ne sme obračati po svoje, ker bo sicer trpel<br />

težke posledice svojih nespametnih dejanj, je, da jim<br />

to dopovemo. Spoznala sem nekaj ljudi, ki so pridno<br />

jemali multivitaminske tablete in naivno verjeli, da<br />

se bo njihova krvna slika s tem izboljšala. Premalo se<br />

zavedamo, da je telo zmožno snovi absorbirati le na<br />

sebi lasten način.<br />

Živina pri svoji prehrani seveda ni imela nikakršne<br />

besede. Od nas pa je odvisno, ali jo bomo imeli mi,<br />

misleča bitja, katerim je bilo zaupano odgovorno<br />

poslanstvo - skrb za planet Zemlja. Kot kaže, pa to<br />

svoje poslanstvo sramotno slabo opravljamo!<br />

Ozaveščen človek se zaveda širših dimenzij dejanj.<br />

Ve, da lahko tudi kaplja, ki pade v morje, povzroči na<br />

drugem koncu oceana neurje. Torej je tudi od njega<br />

odvisno, kako se bodo stvari v tem kaotičnem svetu<br />

obrnile.<br />

Internet, čeravno poln navlake, nam tukaj daje<br />

priložnost, da smo aktivni državljani sveta.<br />

Izkoristimo torej svojo priložnost in pokažimo, da<br />

želimo biti sokreatorji svojega življenja! Na strani<br />

www.eliant.eu, ki jo lahko odpremo tudi pri prijateljih<br />

in znancih, lahko s svojim glasom sporočimo, da se<br />

želimo o svojem načinu življenja odločati sami!<br />

Vzroka seveda uradno niso ‘mogli’ odkriti. A človek<br />

svoje izgube ni mogel kar tako preboleti. Hotel je<br />

dognati, kaj bi lahko to morijo povzročilo, in tako<br />

je začel razmišljati tudi o krmi. Bolj ko je brskal v tej<br />

smeri, bolj neprijazni so postajali tisti strokovnjaki,<br />

ki bi mu morali pri tem stati ob strani. In do kakšnih<br />

spoznanj je na koncu prišel? Obrambni mehanizem<br />

v koruzi, ki jo je varoval pred njenim naravnim<br />

sovražnikom, se je obrnil tudi proti živini, ki se je z<br />

njo prehranjevala.<br />

Sedaj se lahko samo še vprašamo, kako bo takšno<br />

prehrano preživel človek. Koliko lahko verjame -<br />

sicer dobro mislečim - znanstvenikom? Kaj se nam<br />

obeta?<br />

Želim vam lepo, toplo poletje in mnogo prijetnih<br />

doživetij!


P <br />

P <br />

4<br />

Otrok Evrope<br />

Kaspar Hauser 2. del<br />

povzeto po reviji Nov pogled<br />

Kasparjev praded Karl Friedrich (1728-1811) se je po<br />

smrti svoje prve žene Caroline leta 1783 ponovno<br />

poročil. Ženska, ki jo je poročil, Louise Hochberg<br />

(1768-1820), je bila obsedena z idejo, da zakonitim<br />

dedičem - vladarski rodovini Zaringen prevzame<br />

prestol in nanj namesti svoje potomce. Vsi moški<br />

potomci rodili (bilo jih je pet), so zgodaj umrli. Vse<br />

tri hčerke pa so bile zdrave in krepke in so se poročile<br />

v razne evropske plemiške družine.<br />

Ljudje, ki so se želeli polastiti prestola, zelo verjetno<br />

o zamenjavi fantkov in nadaljnjem obstoju Kasparja,<br />

vsaj do takrat, ko se je ponovno pojavil, niso<br />

vedeli ničesar. Tam, kjer je prenehala brezobzirna<br />

ambicioznost Louise Hochberg, je začela delovati<br />

neka druga sila, ki je zlo vladarskega zločina<br />

izkoristila v svoje namene in katere cilji so bili višji,<br />

kot le golo pokončanje ali izginotje Kasparja.<br />

Zločin nad dušo<br />

O približno dveh in pol letih od Kasparjeve ugrabitve<br />

do takrat, ko so ga zaprli v njegovo ječo, je zelo malo<br />

znanega. Zanj naj bi lepo skrbela ženska, ki naj bi<br />

ga ljubila. Za razvoj človeka so ta prva leta izredno<br />

pomembna. Takrat se razvijejo trije veliki darovi:<br />

hoja, govor in mišljenje, ki pa niso toliko človekov<br />

naravni dosežek, kot so zmožnost, ki nam jo podarijo<br />

najvišje duhovne sile.<br />

Ljudje, ki so bili odgovorni za to naknadno zaprtje<br />

v ječo, so morali zelo dobro opazovati njegov<br />

razvoj, ne z veseljem in ljubeznijo, kot to delajo<br />

starši ali vzgojitelji, ampak z namenom, da točno<br />

v pravem trenutku drastično posežejo v naravni<br />

razvoj človeških zmožnosti, ga ustavijo in Kasparja<br />

potisnejo v nekakšno ječo, kjer ne bo mogel ne živeti<br />

ne umreti.<br />

Vladarski zločin<br />

Vprašanje je, zakaj Kasparja niso ubili takoj po<br />

tem, ko so ga ugrabili? Zlahka bi se ga bili znebili,<br />

preprosto bi izginil. Namesto tega so naredili<br />

izredno zapleten in dolgoročen načrt, v katerega<br />

je bilo vpletenih mnogo ljudi, ki so morali biti z<br />

zadevo vsaj delno seznanjeni.<br />

Počakali so torej, da se je njegov jaz do določene mere<br />

oprijel svoje inkarnacije, potem pa so ga obsodili na<br />

majhno, nizko sobo, v kateri ni mogel ne stati, ne<br />

hoditi, kjer ni nikoli slišal ali videl drugega človeka,<br />

obdajala ga je stalna poltema ali tema. Hrana in<br />

pijača (kruh in voda) se je skrivnostno pojavljala<br />

zjutraj. Včasih je imela voda 'čuden' okus in takrat<br />

je zapadel v globok spanec. Ko se je prebudil, je imel<br />

postrižene lase in nohte, obleka in žimnica, na kateri<br />

je ležal, sta bili zamenjani. Njegova edina družba je<br />

bil lesen konj, s katerim je ravnal kot z živim.<br />

Kasparjevi ječarji so verjetno želeli 'pokvariti' njegovo<br />

inkarnacijo, zatreti in uničiti njegovo življenje in


5<br />

njegovo usodo, da bi za vsako ceno preprečili<br />

njegovo samouresničitev. To je bil začetek nove<br />

vrste nasilja – zločina nad dušo drugega.<br />

Človek lahko nekako sprejme zlo kot nekaj, kar<br />

se zgodi brez pravega vedenja, zaradi na videz<br />

ustreznih motivov (moč, slava in bogastvo); toda<br />

dopustiti možnost, da obstoja zavestno zlo, je nekaj,<br />

kar je težko sprejeti. Pa vendar je prav to zanikanje<br />

možnosti zla kot stvarne sile v svetu, močne in<br />

vedno delujoče, tisto, ki ji daje moč.<br />

Če je možno, da so imeli Sveti trije kralji, kot je<br />

zapisano v Matejevem evangeliju, preroško videnje<br />

o rojstvu Jezusa - ali ne bi bilo prav tako mogoče,<br />

da so imeli veliki učenjaki leve poti* enako verjetno<br />

slutnjo rojstva Kasparja? Poskusimo vsaj dopustiti<br />

možnost, da so v rojstvu otroka videli konec<br />

svojih načrtov. Očitno so imeli Kasparjevi mučitelji<br />

duhovna videnja, ki so jih zlorabili. Že od nekdaj<br />

so delovala skrita bratstva. V teh okultnih gibanjih<br />

je vedno obstajalo nekakšno trojstvo. Na skrajnih<br />

polih luciferične in arimanične lože, ki so malo pred<br />

rojstvom Kasparja začele med seboj sodelovati; na<br />

sredini pa so držali ravnovesje Rožni križarji, ki so<br />

skušali združiti fizično z duhovnim, preobraziti<br />

samo naravo substance, poduhovljati in zdraviti.<br />

Zločin nad zgodovino<br />

Brez nekaterih velikih, osrednjih osebnosti človeštva<br />

si je težko predstavljati zgodovino. Kako bi bilo, če<br />

ne bi nikoli bilo Bude, Mojzesa, Mozarta, Ghandija<br />

ali Einsteina? Kako zelo drugačen bi bil svet.<br />

Steiner navaja, da je bil Kaspar Hauser eden velikih<br />

pomočnikov človeštva, nekdo, ki bi lahko zelo<br />

spremenil zgodovino Nemčije, Evrope, morda<br />

sveta. Na srednjem vzhodu bi pomagal ustvarjati<br />

bolj duhovno kulturo. To, kar se je v srednjem veku<br />

začelo pod vplivom alkimistov Rožnih križarjev, bi<br />

vplivalo na človeško družbeno in politično sfero.<br />

Lahko bi se razvil proces poduhovljanja, ko bi se<br />

materialni svet preobrazil v pravo posodo duha,<br />

gralovo kulturo.<br />

Kot vladar Badna bi tesno sodeloval z Bismarkom<br />

(1815-1898) in Ferdinandom von Lassalleom<br />

(1825-1864), velikim družbenim reformatorjem.<br />

Po trditvah zgodovinarja Karla Heyerja so bile leta<br />

1848 (ko naj bi bil Kaspar na vrhuncu svojih sil),<br />

družbene razmere godne za čisto drugačen razvoj<br />

Nemčije.<br />

Vsi igralci so bili prisotni, le osebe, ki bi odločila,<br />

nekoga, ki bi z dovolj občutka med seboj povezal<br />

posamezne vladarje v igri, ni bilo. Spomniti se<br />

moramo, da Nemčija takrat še ni bila združena,<br />

sestavljena je bila iz majhnih kraljestev, katerih<br />

vladarji so imeli absolutno oblast. Složnost je bila<br />

neizogibno potrebna v procesu rasti v nacionalnost.<br />

Morda Nemčija s Kasparjem Hauserjem kot neke<br />

vrste iniciiranim kraljem, ne bi postala militarističen<br />

narod, kot se je to zgodilo pod vodstvom Kajzerja in<br />

kasneje Hitlerja. Velika tragedija nemškega naroda<br />

je, da so prišli do globokega spoznanja, da imajo<br />

posebno usodo, a tega niso prav razumeli.<br />

Ko stojimo ob Kasparjevem grobu in beremo nagrobni<br />

napis, si lahko prav tako prikličemo v spomin vojne<br />

spomenike, masovna grobišča, žrtve civilnih vojn<br />

in genocida; nešteto ljudi, ki so jim preprečili živeti,<br />

rasti in se razvijati, postati oni, prispevati k življenju<br />

na zemlji. Kajti vsak posameznik ni le osebnost zase,<br />

ampak shramba zgodovine; živi člen, ki povezuje<br />

preteklost in prihodnost.<br />

Razmišljanje o Kasparju<br />

Prišel je v stik z mnogimi ljudmi. Zanimivo je, da<br />

je sprožil dve zelo različni reakciji. Nekateri so ga<br />

videli kot primitivno, neotesano in zaostalo, drugi<br />

pa kot v osnovi nedolžno, angelsko bitje. Boj med<br />

tema dvema skrajnima načinoma dojemanja se<br />

nadaljuje še danes.<br />

Paznik v zaporu, Hiltil - človek, ki je srečal vse vrste<br />

kriminalcev, je do njega gojil globoko spoštovanje<br />

in naklonjenost. V pogovoru z Daumerjem je rekel:<br />

"Hauser je bil najprej čisti otrok. Kako lahko nekdo<br />

ta fenomen tako izkrivi? Njegova nedolžnost je tako<br />

očitna, da bi bil prisiljen to dokazovati, tudi če bi<br />

sam bog trdil drugače."<br />

Profesor Daumer si je zapisal vsako podrobnost<br />

Kasparjevega bivanja v njegovi hiši. O Kasparjevi<br />

dobroti in nedolžnosti še največ pove dogodek, ki se<br />

je zgodil nekoč, ko je sedel v vrtu. Skozi ograjo je<br />

iz sosednjega vrta vdrl podivjan pes. Ko je zagledal<br />

Kasparja, se je napotil proti njemu in mu ponižno<br />

polizal roko.<br />

Daumer ga je izobraževal, hkrati pa ga je, ob<br />

globokem spoštovanju njegove tenkočutnosti,<br />

poskušal pripraviti za življenje. Del njegovega<br />

programa je bilo tudi, da v Kasparjevo prehrano<br />

postopno uvede meso.


p o r t r e t<br />

To je povzročilo, da je bil Kaspar včasih neiskren,<br />

kar so žal jemali kot resen moralni problem, namesto<br />

kot osamosvajanje otroka. Kaspar sam ni nikoli gojil<br />

zamere, vedno je vsem odpuščal.<br />

6<br />

Nekoč so mu prvič pokazali zvezde. Vzkliknil je: "To<br />

je nekaj najlepšega, kar sem na svetu videl! Kdo je tja<br />

položil lučke, kdo jih prižiga, kdo ugaša?" Njegovo<br />

veselje se je spremenilo v melanholijo, njegovo telo<br />

se je treslo, jokal je in ni ga bilo mogoče potolažiti.<br />

Potem je vprašal, zakaj mu hudobni mož, ki ga je imel<br />

zaprtega, ni pokazal lepote zvezd. Nazadnje je rekel,<br />

da bi morali tudi tega moža za nekaj dni zapreti v tisto<br />

sobo, da bi videl, kako težko je. Pred tem moža, ki ga je<br />

zaprl, ni nikoli omenil.<br />

Proti koncu njegovega bivanja pri Daumerju je<br />

Feuerbach napisal: "Poglejte sedaj Kasparja, je eno<br />

najbolj priljubljenih bitij, ki bolj kot kdorkoli odseva<br />

dobroto, drugače pa ni prav nič posebnega. Ni genij,<br />

nima nobenih posebnih zmožnosti. Razen njegove<br />

prijaznosti in dobrote je čisto običajen človek."<br />

Od takrat, ko se je na veliki ponedeljek 1828 pojavil,<br />

do njegove smrti decembra 1833, v teh petih letih<br />

'normalnega' življenja, so bile Kasparjeve življenjske<br />

izkušnje izredno skoncentrirane. Steiner ga opisuje<br />

kot 'potepuha iz Atlantisa' – bitje brez predhodne<br />

inkarnacije ali pa je bila ta daleč nazaj v časih, ko<br />

so se ljudje še manj razlikovali, ko so bili manj<br />

individualizirani. Torej je bilo to 'prvo' življenje neke<br />

vrste izkušnja padca – inkarnacija v najtemnejše<br />

obdobje materializma 19. stoletja. Toda bilo je še nekaj<br />

drugega, lahko ga razumemo kot pot žrtvovanja, kajti<br />

na koncu, v trenutku smrti, svojim morilcem odpušča.<br />

Takrat preneha biti žrtev in se zavestno žrtvuje. To,<br />

kar mu je bilo od drugih vsiljeno, je postalo dejanje po<br />

lastni volji. Svobodno je sprejel svojo težko usodo in jo<br />

položil v službo evolucije k svetlobi. Preko odpuščanja<br />

je sprejel voljo višjih sil, tisto: 'Ne jaz', temveč 'Kristus<br />

v meni'!<br />

Steiner je Kasparju Hauserju pripisoval vlogo<br />

'graditelja mostu'. Oblak materializma, v katerega<br />

je bilo človeštvo v 19. stoletju ovito, je bil tako gost,<br />

da je bila povezava med duhovnim in fizičnim več<br />

kot zatemnjena. Žrtvena smrt Kasparja je v tej gostoti<br />

naredila režo, tako da so lahko žarki duhovne svetlobe<br />

ponovno razsvetlili razum in srca ljudi.<br />

Božji norec<br />

Slike Grega Trickerja so ilustrativne kot tudi izzivajoče;<br />

pripovedujejo 'zgodbo', a preko podob je nakazana<br />

dosti večja zgodba. Mogočna tema, ki se skozi vse<br />

slike odvija, je tema o božjem norcu. V tem pogledu je<br />

njegovo delo povezano z delom vizionarske pesnice<br />

Cecil Collins (1908-1989). Colinsova je v vlogi 'norca'<br />

prepoznala, nabolj vzvišen, najbolj plemenit izraz<br />

človeškega boja, svoboden ustvarjalen duh, neodvisen<br />

od želja in potreb.<br />

To sveto in nespremenljivo bitje, ki se je manifestiralo<br />

v Kasparju Hauserju, ni bilo še nikoli tako ogroženo,<br />

kot je danes. Njegovo kratko življenje je v nekem smislu<br />

skoraj postalo svetovna zgodba. Demoni materializma<br />

skušajo poseči prav v maternico, da bi manipulirali<br />

in vplivali na človeško bitje, ki se uteleša. 'Ječa', tisto<br />

enolično, sivo stanje, ki je z brezobzirno inteligenco<br />

vsiljeno otroku, je skoraj popolnoma zatrlo vsako<br />

kreativnost, vsako hrepenenje po smislu.<br />

Uničenje Kasparja Hauserja je bil poskus uničenja<br />

vsega, kar je v naših dušah dobro, plemenito in<br />

nedolžno. Kaspar nas lahko torej kot 'božji norec'<br />

navdihuje, nam da moči in poguma, da najdemo v sebi<br />

vrelec kreativnosti in ga z nasmehom in brez sramu<br />

pokažemo svetu.<br />

Kadar nas prevzame bridkost naše lastne usode, nam<br />

lahko Kaspar ponudi tolažbo , upanje in pogum.<br />

Kakšno je bilo naše življenje? Koliko smo bili zaprti<br />

v ječo, koliko smo bili ovirani v razvoju, koliko naših<br />

načrtov je bilo onemogočenih, omajanih! Ne glede<br />

na to, v koliko slepih ulic ali labirintov smo zašli, še<br />

vedno je upanje. Upanje, da ne moremo biti izgubljeni,<br />

vse dokler se borimo, si prizadevamo za tisto, kar je<br />

resnično in čisto.<br />

* Izraz 'učenjaki leve poti' se nanaša na tiste, ki v ezoteriki iz<br />

sebičnih razlogov sledijo temnim silam, nasilju in manipulaciji.<br />

pripravila Marina Nuvak


7<br />

Z <br />

<br />

Ustvarimo odnos do<br />

gibanj na zvezdnem<br />

nebu<br />

Brigite von Wistinghausen<br />

Predavanje s kongresa 2005<br />

Upam, da vas bo moje predavanje, ki nastaja iz<br />

ljubezni do zvezdnih pojavov, zanimalo. Najprej<br />

želim temo predavanja spremeniti v vprašanje:<br />

kako se lahko danes kot moderni ljudje povežemo<br />

z gibanjem zvezd na nebu?<br />

Rudolf Steiner je ta odnos današnjega človeka 25.12<br />

1922 (ZD 40) opredelil:<br />

Zvezde nekoč so ljudem govorile,<br />

utišanje njih je usoda sveta;<br />

tega utišanja zaznava,<br />

morda je boleča ljudem.<br />

A v tem tihem mirovanju dozoreva<br />

kar ljudje zvezdam govore;<br />

tega govora zaznava,<br />

moč morda postane<br />

človeku duha.<br />

Danes nam zvezde seveda nič več ne govorijo.<br />

Ljudje davnine so v zvezdah doživljali bogove<br />

in odtise njihovih dejavnosti. Naše premikajoče<br />

nebesne pojave, kot so sonce, mesec in planeti, še<br />

vedno imenujemo po bogovih.<br />

Zvezde stalnice so členjene in urejene v slike in<br />

izhajajo iz mitologij mnogih ljudstev in njihovih<br />

podob. V naši kulturi izvirajo iz stare grške mitologije<br />

oz. zvenijo v imenih rimskih božanstev. Ko se danes,<br />

kot moderni človek posvetim starim mitom, potem<br />

najdem nepopisno harmonijo učinkovanja bogov<br />

na Zemljo in medčloveške odnose. Toda, imamo<br />

danes sploh še zares kakršenkoli odnos do takih<br />

slik? Kdo lahko zares še vstopi tako, da se iz tega<br />

porodi doživetje?<br />

Rudolf Steiner poudarja, da so te mitološke slike še<br />

zadnji odmev mogočne velike pra-modrosti, ki je<br />

nekoč živela v človeku, ki mu je omogočala razumeti<br />

povezanost neba in zemlje. Ta razumljivost pa<br />

je drugačna, kot jo razumemo danes. Za nas je to<br />

oddaljen, komaj še dosegljiv svet. Če uspemo pri<br />

gledanju v zvezdno nebo s slutnjo vstopiti v dušo<br />

take slike, potem se bomo spomnili mita ob zvenenju<br />

njegovega imena. Toda ali doživljamo še kaj? Bolj<br />

malo. Ali je ta odsotnost doživljanja za nas boleča?<br />

Ali nam to povzroča skrbi in žalost ali bolečino neke<br />

izgube? Bržkone še manj. Ali ni to morda odraz<br />

tega, da je odnos do zvezd, kakršen je obstajal za<br />

ljudi minulih kulturnih dob, izginil; da pravzaprav<br />

sploh ne moremo več občutiti niti bolečine? Kakšen<br />

odnos lahko navežemo z zvezdnimi pojavi kot<br />

moderni ljudje, ko smo sposobnosti ne le izgubili,<br />

temveč tudi novih nismo usvojili?<br />

Rada bi se lotila dveh od teh novih sposobnosti<br />

in vam ju predstavila. Na eni strani je to jasna<br />

čutna zaznava in na drugi logično mišljenje. To sta<br />

sposobnosti, ki pri ljudeh minulih kulturnih dob, ki<br />

so še poslušali bogove iz govorice zvezd, še nista<br />

bili prisotni. Ko smo te sposobnosti pretvorili v<br />

področje volje, je govorjenju zvezdam sledil nov,<br />

mogočen korak. Kako je to mogoče videti?<br />

Ko se obračamo k zvezdnemu nebu s svojimi<br />

čutnimi zaznavami, zaznavamo točkovno, ne da<br />

bi to izgovorili. Če k tej čutni zaznavi dodamo iz<br />

starih časov izvirajočo razporeditev zvezd stalnic,<br />

potem se bolje znajdemo in pridobimo orientacijo.<br />

Enkraten pogled s pomočjo omenjene razporeditve<br />

nam vendarle še vedno ne pove veliko. Šele potem,<br />

ko večkrat usmerimo pogled v zvezdno nebo in ga<br />

povežemo s predstavami slik, ki so v spominu iz<br />

prejšnjih opazovanj odkrijemo nekaj, kar v zaznavi<br />

najprej sploh ne obstaja, namreč to, da se nebo<br />

zvezd stalnic giblje okrog nas: od vzhoda preko juga<br />

proti zahodu. Če se namenimo vsako noč ob isti uri<br />

gledati v isto stran neba, potem bomo zaznali, da


8<br />

s k r b z a<br />

obstaja še drugo gibanje: razen opaznega nočnega<br />

premikanja zveznega neba stalnic od vzhoda proti<br />

zahodu, ki omogoča s pogledom proti severu celo<br />

viden zasuk od zahoda proti vzhodu, obstaja še<br />

drugo gibanje od vzhoda proti zahodu.<br />

Danes vemo, da je nebo zvezd stalnic dokončno,<br />

stalno, saj to pove tudi ime. Nasprotno pa se<br />

Zemlja giblje; v primerjavi z nebom zvezd stalnic<br />

se premika, pri čemer nam naša zaznava posreduje<br />

vtis, da se nebo zvezd stalnic giblje od vzhoda proti<br />

zahodu. Je vsako gibanje neba stalnic in sonca tekom<br />

dneva in spremembe v letnih časih le navidezno,<br />

ker svojega lastnega gibanja ne zaznavamo? To je<br />

tako navidezno, kot sij sonca! Za nas je to resničnost<br />

bogatih doživetij in mnogovrstnih učinkov. Celotna<br />

zemeljska narava brez tega sija ne bi bila mogoča.<br />

Naše zemeljsko življenje se zaradi tega sija odvija.<br />

Kaj je torej resničnost?<br />

To, kar se nam kaže pri opazovanju dnevnega<br />

gibanja zvezdnega neba stalnic in sonca od vzhoda<br />

proti zahodu kot tudi letna gibanja sonca od<br />

zahoda proti vzhodu in je to opazovanje prežeto z<br />

mišljenjem, bi rada imenovala stališče zaznavanja.<br />

V mišljenju pridobljeni zaključek, da se zemlja vrti<br />

(dnevno) okrog sebe, torej od zahoda proti vzhodu<br />

in v isti smeri skupaj z gibljivimi nebesnimi telesi<br />

(planeti in luno) okrog sonca (letno), pri čemer<br />

ostanejo zveze stalnice več ali manj stalne, se izkaže<br />

kot mišljenjsko stališče.<br />

To slednje je človeku omogočeno šele, odkar<br />

je osvojil sposobnost abstraktnega mišljenja in<br />

Koperniku je prvemu v novem času uspelo misliti<br />

lastno gibanje zemlje in planetov na ta način.<br />

Po mojem mnenju potrebujemo obe stališči, da<br />

se približamo resničnosti. S stališčem zaznavanja<br />

dojamemo ritme - dnevne in letne, ki so lahko videti<br />

različni glede na lego in zemljepisno širino.<br />

Ritmi nastajajo zaradi gibanja zemlje v njenem<br />

kozmičnem okolju ali povedano drugače: ritmi<br />

so izraz odnosa med Zemljo in Soncem in njune<br />

okolice. Ritmi so podlaga vseh zemeljskih<br />

življenjskih procesov. Ti nikoli ne potekajo<br />

premočrtno, mirovanje vodi v smrt. Najrazličnejši<br />

ritmi so osnova različnim življenjskim procesom,<br />

ki so videti kot kozmični ritmi- doživeto z Zemlje<br />

(naše zaznavno stališče) glede na sonce, luno,<br />

planete in zvezde stalnice.<br />

Ritem je čutno-nadčutni proces, pravi Rudolf Steiner.<br />

Tudi življenje samo ni neko zgolj čutno dejstvo. V<br />

življenjskih procesih se nadčutno polasti čutno<br />

izkustvenega, ritem je pri tem nosilec in posrednik.<br />

Pri prepoznavanju ritmov se tudi mi sami gibljemo<br />

z mišljenjem v nečutnem območju; tako prežemamo<br />

to, kar lahko čutno opazujemo z neko nadčutno<br />

silo.<br />

Ali to ne podžiga zanimanja nas, ki smo poljedelci<br />

in vrtnarji in ki delamo z živim, da bi natančneje<br />

poznali te nebesne pojave in hoteli razumeti gibanja<br />

in ritme?<br />

Znotraj ozvezdja stalnic je zodiak nebesni trak,<br />

ki vsa gibanja okrog našega sonca drži tako rekoč<br />

skupaj in pred katerim se v naših zaznavah odvijajo<br />

vsa gibanja sonca, meseca in planetov. Če se<br />

osredotočimo na neko točko, lahko npr. zaznamo<br />

zvezdno sliko Leva. V bistvu vidimo pravzaprav<br />

samo svetle točke na zvezdnem nebu, ki jih bodo<br />

naše sile predstavljanja s pomočjo črt povezale v<br />

zodiakalno sliko Leva. Pri opazovanju se nam skoraj<br />

zdi, da vidimo črtice. In tako se zloži skupaj druga<br />

k drugi dvanajst slik zodiaka, v katerih so ljudje<br />

preteklih dob doživljali dvanajsternost duševnih<br />

kvalitet na zvezdnem nebu. To je trak, ki povezuje<br />

dvanajst duševnih kvalitet in drži skupaj vso našo<br />

bit v kozmični okolici. Črta od enega zodiakalnega<br />

znamenja do drugega je tudi rezultat naše predstave,<br />

tako kot tista, da se Sonce premika pred zodiakom.<br />

V astronomiji to označujemo kot ekliptiko. Črta, ki<br />

v dveh točkah seka ekliptiko, je nebesni ekvator. To<br />

je tako rekoč v svetovni prostor projiciran zemeljski<br />

ekvator, ki nastane z vrtenjem zemlje okrog svoje osi.<br />

V sedanjem času seka ekliptiko v območju Ribe in<br />

Device. Kako se dvigata nebesni ekvator in ekliptika<br />

nad obzorjem, je močno odvisno od mesta na Zemlji,<br />

od koder opazujemo zvezdno nebo.<br />

Ta trenutek (februar 2005) Kozorog, ki je za Soncem,<br />

na horizontu ni viden. Pustimo tako Sonce potovati<br />

pred zodiakalnim znamenjem Kozoroga. Med letom<br />

se Sonce pomika v Vodnarja, dalje v Ribi, Ovna in<br />

Bika dokler ob Kresu ne prispe v Dvojčka. Gibanje<br />

zvezd stalnic je temu ustrezno od vzhoda proti<br />

zahodu. Temu nasprotno pa poteka gibanje Sonca<br />

pred zodiakom in pred ozadjem zvezd stalnic tako,<br />

kot gibanje Zemlje od zahoda proti vzhodu.<br />

V nadaljevanju se želimo ozreti na gibanje planetov<br />

v nočnem nebu zvezd stalnic. Tako kot Zemlja se<br />

tudi planeti gibljejo okrog Sonca.


n a r a v o<br />

V zadnjih dveh letih so gotovo mnogi lahko<br />

opazovali Saturna v Dvojčkih. Potovanju Dvojčkov<br />

po nebu sledi Saturn na svojem popotovanju. V<br />

neki določeni noči je mogoče opaziti, da pri še tako<br />

velikem naporu ne moremo videti Saturnovega<br />

lastnega gibanja. Vzide in zaide z Dvojčkom na istem<br />

mestu. Če smo več tednov in mesecev pozorni na<br />

Dvojčka in Saturna pred njim, lahko po določenem<br />

času odkrijemo, kako se premika Saturn: kakor se<br />

Zemlja giblje okrog Sonca oz. se po naši zaznavi<br />

izvrši pot Sonca pred zodiakom tekom leta, torej od<br />

zahoda proti vzhodu.<br />

V letu 2003 je Saturn prešel iz Bika v Dvojčka. Po<br />

položaju Sonca poleti ni bilo mogoče videti niti<br />

Saturna niti Dvojčka. Po nekem času se je zopet<br />

pojavil Dvojček in tudi Saturna je bilo mogoče videti<br />

na jutranjem nebu kot bledo zvezdo. V naslednjih<br />

tednih in mesecih se je Saturn pomaknil vedno dlje<br />

v Dvojčka in postajal vedno bolj svetel. Pozno jeseni<br />

leta 2003 je naenkrat naredil lok in zamenjal smer<br />

od vzhoda proti zahodu. V času štirih mesecev je<br />

povlekel to zanko na zahodnem delu Dvojčka, da bi<br />

se pozno pozimi znova obrnil in v Dvojčku potoval<br />

naprej v smeri proti vzhodu. Pozno poleti 2004 je<br />

naletel na Saturn: ta je bil tedaj še večerna zvezda in<br />

znova le delno viden - na koncu Dvojčka in nekoliko<br />

v smeri Raka. Na začetku zime 2004 se je znova<br />

obrnil nazaj k Dvojčku. Do približno sredine marca<br />

2005 se je premikal dalje v Dvojčku proti zahodu<br />

in je edini planet, viden kot svetla nočna zvezda,<br />

ki se od sredine marca naprej spet obrne in potuje<br />

v smeri proti Raku. Poleti 2005 je znova dva do tri<br />

tedne neviden in nazadnje pred Rakom potegne<br />

naslednjo najsvetlejšo zanko pozimi 2005/06.<br />

Platon je svojim učencem naročil, naj raziskujejo<br />

resnično gibanje planetov. Nam je danes na voljo<br />

drugačna slika, ki je sicer ne moremo čutno zaznati,<br />

ampak lahko nastane iz soodvisnosti našega<br />

ustvarjalnega mišljenja, iz naših miselnih predstav.<br />

Če se z lastnim mišljenjskim stališčem, ki naredi<br />

vsako zaznavo razumljivo z zaznavnega stališča,<br />

poslužimo heliocentrične slike sveta, kakor jo je<br />

postavil Kopernik, spoznamo, da opiše Saturn med<br />

vidnimi planeti največjo krožnico okrog Sonca.<br />

Kakor vemo, potrebuje Zemlja za svojo pot okrog<br />

Sonca eno leto, Saturn pa 29 ½ leta. Medtem,<br />

ko Saturn enkrat obkroži Sonce, ga bo Zemlja<br />

prehitela ustrezno večkrat. Ko se Zemlja bliža<br />

Saturnu, se nam ta zdi v vedno bolj svetla zvezda.<br />

Ko Zemlja prehiti Saturn, zaznamo to gibanje kot<br />

nekakšno zankasto ali zobčasto Saturnovo črto.<br />

Z oddaljevanjem Saturna ta bledi, dokler se ne<br />

pojavi samo zvečer, ko stopi Zemlja za Soncem,<br />

pri čemer nam naša zaznava posreduje vtis, da se<br />

Saturn giblje za Soncem. Tako nastane gibanje, ki<br />

ga zaznamo z našo miselno predstavo in jo lahko<br />

razumemo. Črte, ki na zvezdnih kartah označujejo<br />

premikanja, niso nikakršne direktne čutne zaznave.<br />

Šele s pomočjo našega spomina povežemo v naši<br />

miselni predstav posamezne točke v " gibljivo" črto.<br />

V tem spoznamo navidezno premikanje Saturna.<br />

To je tako navidezno kakor Sonce podnevi.<br />

Če je gibanje Saturna prav tako navidezno, lahko<br />

rečemo, da gre tukaj za zemeljsko resničnost.<br />

Saturnova resničnost je nekje drugje.<br />

V nadaljevanju se želimo posvetiti Veneri.<br />

Sedaj nastane vprašanje, kako pride do takega<br />

Saturnovega gibanja. Ali se giblje zankasto in<br />

zobčasto vzdolž zodiaka? Je to Saturn sam, ki se<br />

giblje? To vprašanje je zaposlovalo že stare Grke.<br />

O tem več prihodnjič<br />

prevedla Staša Vidmar


10<br />

s k r b z a<br />

O vinarstvu<br />

Aci Urbajs<br />

Živimo v času hitrih sprememb, rojevanju novih<br />

svetovnih povezav, svetovnih trgov. Vina z vseh<br />

kontinentov se dobesedno zlivajo na tržišče.<br />

Tehnološko dovršena vina, prijetnega okusa,<br />

osvajajo kupce, cene so dosegljive. Enološka znanja,<br />

da vinarji pridelujejo takšna vina so na razpolago<br />

v vsaki malo večji kmetijski trgovini. Svetovalne<br />

službe svetujejo vedno nova enološka sredstva. Na<br />

inštitutih se razvijajo selekcionirane kvasovke, ki<br />

tvorijo ob alkoholnem vrenju bogatejša vina, prav<br />

tako svetujejo uporabo dodanih selekcioniranih<br />

encimov, da vino lepše diši (kokos, banane, vanilija<br />

…) ter ponujajo dodatna enološka sredstva za<br />

lepšanje mošta in vina (ribji mehur, jajčni beljak,<br />

želatina, bentoniti, tanini …). In tukaj so še različna<br />

pomagala kot so:kondenzatorji za mošt, hladilne<br />

naprave, filtri itd. Ta moderni pristop povečuje<br />

odvisnost od strokovnjakov, ki prodajajo procesno<br />

tehnologijo in opremo.<br />

Zakaj vse to? Ubijanje avtohtonih drobnoživk<br />

(kvasovk, encimov) ter ponovno vstavljanje<br />

selekcioniranih, da bi naredili boljše vino? To je le ena<br />

resnica, druga je ta, da v modernem vinogradništvu<br />

avtohtonih drobnoživk skoraj ni več. Saj s kemičnimi<br />

škropivi uničujejo življenje v vinogradu v vseh<br />

sferah: v zemlji, na vinski trti ter na grozdju.<br />

Bil sem vesel povabila urednice ga. M. Nuvak,<br />

da naj kaj praktičnega napišem o vinogradništvu<br />

in vinarstvu. Drugo leto bo dvajset let, kar<br />

gojim to "muhasto" rastlino in polovico tega<br />

časa pomagam trti in zemlji z biodinamično<br />

metodo. Trta je postala muhasta rastlina zaradi<br />

človekovega strmenja po več, več in več. Ko so v<br />

19. st pripeljali ameriško trto (šmarnico, jurko,<br />

izabelo…) v Evropo, so z njo pripeljali bolezni, ki<br />

jih prej na trti ni bilo. Od tedaj je trta "muhasta".<br />

In ker smo sredi zelenega dela v vinogradu, sem<br />

se sodelovanja kar malo ustrašil. Saj me zunaj<br />

čaka vinograd ...<br />

Članek Nicolasa Joliya pa mi je dal zamisel, da<br />

razsvetlim vinsko klet torej kletarjenje. Ko govori<br />

o 300 praških, ki jih uporabljajo vinarji, da bi vino<br />

naredili boljše, sem se domislil osnutka, ki smo ga<br />

lani poslali v Demeter Internacional o "Sonaravnem<br />

kletarjenju", ki bo osnova pri oblikovanju smernic<br />

za biološko oziroma biodinamično vinarstvo, torej<br />

delo z vinom.<br />

Kot biodinamik čutim, da je tukaj naša priložnost,<br />

da ponovno odkrijemo zastrto pot so-naravnega<br />

kletarjenja, ki so jo poznali naši dedje, pradedje….<br />

Imamo prednost, da razpolagamo z življenjem v<br />

zemlji, na vinski trti ter na grozdju. Ta potencial<br />

moramo nežno po naravnih tokokrogih prenesti v<br />

klet. Iz zemlje na trto, iz grozdja v mošt, iz mošta v<br />

vino, ki zori in se oblikuje v tradicionalno vino. To je<br />

vino intenzivne barve, ki diši po rožah, travah, medu,<br />

je polnega okusa, mogočo malo trpko, za nekoga<br />

malo oksidirano, a zdravo krepko. V karakterju vina<br />

se zrcali klima, vinogradniška lega, zemlja, sorta in<br />

odnos do vsega tega ... tudi njegova filozofija.<br />

Ugotovitve in razmišljanja :<br />

1.) Vino, grozdje in vinogradnik - vinar morajo<br />

biti celota. Razmišljanje R. Steinerja o kmetiji<br />

kot organizmu nam da slutiti, da si vinograd<br />

"gorca" zasluži najzahtevnejšo lego na kmetiji,<br />

ki je obsijana s soncem ves dan.<br />

/odpade dosladkanje mošta ter uporaba<br />

kondenzatorjev mošta/


n a r a v o<br />

11<br />

2,) Če sledimo misli R.Steinerja, da je potrebno<br />

skrbeti za življenje v vseh sferah, moramo<br />

življenje iz trte preko grozdja prenesti tudi<br />

na mošt in posledično na vino…<br />

/odpadejo vsa enološka sredstva:<br />

selekcionirane kvasovke, encimi,sredstva za<br />

biološki ali kemični razkis, bentoniti, želatina,<br />

jajčni beljak, silicijevo čistilo, odpade tudi<br />

žveplanje grozdja in mošta …/<br />

ki se prenašajo iz grozdja v mošt in vino. Proces<br />

so-naravnega kletarjenja v celoti nadgrajuje biodinamično<br />

delo v vinogradu. Za pretoke oziroma<br />

mešanje vin ( ponovno aktiviranje droži) upoštevam<br />

koledar zvezdnih konstelacij. Upoštevajo se<br />

dvigajoči se loki lune ter zvezdna konstelacija, ki<br />

so ugodna za "plod", po drugi strani pa je primeren<br />

ponedeljek kot dan v tednu, ki pripada vodnim<br />

etrom. Z aktiviranjem droži (mešanjem) ritmično<br />

nadaljujemo, da vino dozori.<br />

Zato škropljenja v vinogradu opravimo v avgustu<br />

in septemberu zelo nežno, da ne poškoduje<br />

mikro organizmov na grozdju. Baker in žveplo<br />

zamenjamo s čajem iz preslice, kamilice, rmanom.<br />

V teh mesecih uporabim še kisle gline, bogate<br />

s silicijem in "501". V času polne zrelosti ali<br />

prezrelosti grozdje nežno poberemo, ga sortiramo<br />

ter ga z vsemi drobnoživkami, kot so kvasovke,<br />

encimi, gnilobe… zmeljemo. Ločimo pecljevino<br />

od sadne kaše. Grozdni sok - mošt je v kontaktu z<br />

zmletimi jagodami več dni. Drugi dan samodejno<br />

prične alkoholno vrenje, po končanem vretju ali<br />

prej (odvisno od karakterja mošta) sledi stiskanje<br />

in pretok mošta v lesene sode, kjer vino počiva<br />

– zori eno leto. Ponavadi se sproži po končanju<br />

alkoholnega vretja še mlečno kislinsko vretje, ki<br />

zgladi kislino in osveži vino.<br />

Odločno nasprotujem vsem enološkim sredstvam, ker:<br />

- ni potrebno modificirati naravnih procesov,<br />

- nimajo ekološkega certifikata,<br />

- rušijo tradicionalen odnos vinar-vino.<br />

3.) Pozabljeno tradicionalno kletarstvo ponovno<br />

odkriva medsebojni odnos<br />

grozdje => vinske droži => vino.<br />

Vinske droži so osnova so-naravnega kletarjenje.<br />

Da vinska trta "rodi" vino, je ljudski rek. Iz tega<br />

lahko izpeljemo, da so vinske droži kot popkovina<br />

med grozdjem in vinom. Preko njih se prenašajo<br />

osnove informacije ter spoznanja iz sfere svetlobe<br />

- življenja v sfero zorenja (kletarjenja). Vinski droži<br />

spodbuja množico procesov v vinu. Eden od teh<br />

je biološki razkis, ki razgradi jabolčno kislino v<br />

bolj nežno obliko. Ogljikovi mehurčki, ki pri tem<br />

nastajajo, delujejo na vino mladostno. Prav tako<br />

zdravi droži delujejo antioksidativno, zato vino ni<br />

potrebno žveplati. Karakter vina in arome izhajajo<br />

iz grozdja in procesov zorenja na drožeh. Odvisen<br />

je od tipa jeseni (suha, vroča, mokra) saj se od<br />

tipa jeseni razvijejo različne vrste drobnoživk,<br />

To vino je bistveno drugačno od tehnoloških<br />

vrhunskih vin. Ker vinu nič ne vzamemo, je<br />

kompleksno in ima notranji red, se ne kvari, ostane<br />

zdravo z malo žvepla in je takšno človeku v veselje.<br />

V tem vinu odpade blišč inox – posod in kupljene<br />

elegance. To je vino, ki ima domačnost, ima dušo.<br />

Če to vino skrbno vključimo v celostno prehrano<br />

kot začimbo, dobimo hrano, ki je kot zdravilo za<br />

dušo in telo..<br />

Ta vina rahlo žveplamo le na koncu procesa, ko<br />

vino ločimo od droži, ga pretočimo v steklenice ter<br />

ponudimo kupcu.


12<br />

s k r b z a<br />

Možnosti<br />

Zaradi različnih interesov, znanja vinogradnikov<br />

ali njihove filozofije predlagam tristopenjski model<br />

kletarstva:<br />

1.) Če delajo vinogradniki po b.d. metodi, v kleti<br />

pa uporabljajo enološka sredstva (kot so<br />

selekcionire kvasovke, encime,čistila, lepšila,<br />

dodatke (enako kot konvencionalni), lahko<br />

označijo na vinski etiketi le "Vino iz grozdja<br />

pridelanega po b.d. metodi".<br />

2.) Če delajo vinogradniki po b.d. metodi ter<br />

kletarijo po naravnem tokokrogu, sonaravno<br />

kletarjenje, brez enoloških sredstev, torej<br />

uporabijo avtohtone kvasovke, encime in<br />

glive, ki z grozdjem potujejo v mošt ter z<br />

vinarjem sooblikujejo karakter vina, lahko<br />

imajo ta vina oznako Demeter ter dodatno<br />

pojasnilo "Vino iz grozdja pridelanega po b.d.<br />

metodi". Priporočam tudi, da v vinu skupno<br />

žveplo ne presega 100mg/l .<br />

3.) Če delajo vinogradniki po b.d. metodi<br />

ter kletarijo po naravnem tokokrogu brez<br />

enoloških sredstev, torej uporabijo avtohtone<br />

kvasovke, encime in glive, ki z grozdjem<br />

potujejo v mošt (enako kot v točki 2), ter vino<br />

ostane na vinskih drožeh eno leto in je prvič<br />

žveplano ob stekleničenju, se na steklenico<br />

vina označi znak Demeter ter doda tekst<br />

"Organsko vino iz grozdja, pridelanega po b.d.<br />

metodi". Priporočam tudi, da v vinu skupno<br />

žveplo ne presega 70mg/l .<br />

Sklep<br />

S tem prispevkom skušam osvetliti delo v "temni<br />

kleti". Luč so mi prižgali prijatelji vinarji, ki že<br />

desetletja so-naravno kletarijo v bližini italijanske<br />

meje, mnogi med njimi pa so zamejski Slovenci…<br />

Njihove izkušnje so me spodbudile, da sem<br />

zaupal NARAVI tudi v kleti, kot sem to že prej v<br />

vinogradu. Seveda so pri tem pomembne izkušnje.<br />

Vsako leto sem bogatejši za nov poizkus. Obenem<br />

se zavedam, da se vino lahko pokvari, da narave v<br />

celoti ne bomo nikoli razumeli, temveč se od nje le<br />

učimo, ampak tako mora biti.<br />

Ko poznavalec vina reče: "Joj, kako lepo diši po<br />

senu, materini dušici, plevelih. In obiskovalec v<br />

vinogradu reče isto: "Joj, kako lepo diši po zemlji,<br />

rožah … takrat sem srečen.<br />

Razvoj kulturnih rastlin<br />

Žlahtnjenje in<br />

semenarstvo 3. del<br />

Brigitte von Wistinghausen<br />

Predavanje 3. 9. 2004<br />

Biološko-dinamično žlahtnjenje skuša delati<br />

drugače. Do rastline skušamo ustvariti nov odnos,<br />

spet razumeti, iz katerih sil se rastlina, taka kot je,<br />

zgradi. Ali je res vse genetsko fiksirano? Gotovo je od<br />

začetka kaljenja semena odločilno, da rastlina stopa<br />

v odnos z okoljem, in to tudi mora. Seme samo za<br />

sebe nikoli ne more nastati rastlina. Da seme postane<br />

rastlina, potrebuje zemljo z vsemi elementi, ki so<br />

nosilci življenja. Vprašanje pa se zastavlja še naprej.<br />

Vprašati moramo, kaj omogoča življenje na Zemlji?<br />

Pri biološko-dinamični metodi se že od začetka ravnamo<br />

po tem in je samo po sebi umevno, da življenje kot tako<br />

ni samo stvar, ki je vezana na Zemljo. To vsak človek<br />

ve. Kaj bi bilo, če ne bi bilo Sonca? Sonce ni na Zemlji,<br />

ne pripada Zemlji, toda na Zemljo sije. Če Sonce ne bi<br />

sijalo na Zemljo, na Zemlji ne bi bilo življenja. Toda ni<br />

odločilno le Sonce. Pomemben je ves kozmos, ki obdaja<br />

Zemljo. S svojimi energijami učinkujejo na Zemljo<br />

tako Sonce kot Luna in planeti, celo vse področje<br />

zvezd stalnic, ki so v globokem ozadju. Že v tem, da<br />

doživljamo Sonce kot svetlobo in toploto, vidimo, da<br />

Zemlja in Sonce nekako sodelujeta.<br />

Znano je, da izven atmosfere Zemlje ne doživimo<br />

sončne svetlobe in toplote. Izven zemeljske atmosfere<br />

je temno in hladno. Podobno je pri nas z energijami, ki<br />

pritekajo od Lune, planetov in področja zvezd stalnic.<br />

Ne zaznamo jih, četudi učinkujejo na Zemljo. Zvezde ne<br />

svetijo tako močno kot Sonce. Ljudje toplote zvezd ne<br />

zaznamo, čeprav velja, da tudi sile toplote in svetlobe<br />

oddaljenih zvezd učinkujejo na Zemljo.<br />

Nekaj preprostih primerov. Za vodo vemo, kako<br />

reagira na energije Lune. Ritmi morij, plima in oseka so<br />

reakcija na energije Lune. Morja se dvigajo proti Luni<br />

in spet padajo, tudi kontinenti nekako dihajo z morjem.<br />

Moderna znanost je to potrdila. Vse, kar je živega, se<br />

nekako ritmično giba proti Luni in nazaj.


n a r a v o<br />

13<br />

Danes vemo, da reagirajo eden na drugega tudi<br />

planeti. Tudi naša Zemlja je planet. Ali veste, kako so<br />

odkrili planete, ki jih z očesom ne vidimo? Narisala<br />

vam bom. To tu je Zemlja in narišem v prostoru še drug<br />

planet. Med ta planet in Zemljo narišem še en planet,<br />

ki potuje iz leve proti desni. V trenutku, ko je planet,<br />

ki potuje med prvim planetom in Zemljo, na sečišču<br />

ravne črte, ki Zemljo z zunanjim planetom povezuje,<br />

se odmakne iz svoje poti, ko se od te točke oddalji,<br />

pa se vrne na svojo pot. Ko je točno med Zemljo in<br />

bolj oddaljenim planetom, se s svoje poti oddalji tako<br />

daleč, da to lahko opazujemo celo z Zemlje.<br />

■ Heather Kennedy<br />

Si predstavljate to? Mi smo oddaljeni od Sonca<br />

eno astronomsko enoto. In če mislimo, da je ta bolj<br />

oddaljen planet, ki sem ga najprej narisala, Saturn in<br />

drugi planet Jupiter, sta eden od drugega oddaljena<br />

štirikrat toliko kot Zemlja od Sonca. In ko Jupiter,<br />

ki je hitrejši, prehiti Saturn, ki je počasnejši in je pri<br />

tem točno med Zemljo in Saturnom, se toliko oddalji<br />

od svoje poti, da to lahko opazujemo z Zemlje. Za<br />

Saturnom imamo še tri planete. Uran so našli slučajno.<br />

Neptuna so izračunali, ker se je Saturn oddaljil s svoje<br />

poti in so vedeli, da je tam zunaj planet. Neptun je<br />

namreč oddaljen od Saturna dvakrat tako daleč kot<br />

Saturn od Sonca. In Pluton je trikrat tako daleč od<br />

Sonca kot Saturn. Toda tudi Jupiter in Mars in naša<br />

Luna se umaknejo od svoje poti, kadar gredo skozi<br />

tisto linijo, ki povezuje Zemljo z nekim planetom bolj<br />

zunaj. To pa je samo en primer za to, kako močno<br />

učinkujejo planeti, da bomo lažje mislili, da vse te<br />

sile iz kozmosa vplivajo na življenje na Zemlji. Pri<br />

biološko-dinamični metodi si prizadevamo, da rastline<br />

sadimo in žlahtimo tako, da so čimbolj občutljive za<br />

delovanje kozmosa. To je prav nasprotno od tega, kar<br />

dela moderno žlahtnjenje. Moderno žlahtnjenje bi<br />

rado ustvarilo rastline, ki bi bile gensko fiksirane in<br />

na tisto, kar je zunaj, neobčutljive.<br />

Mi pri biološko-dinamičnem pridelovanju potrebujemo<br />

prav sorte, ki so po možnosti zelo občutljive za<br />

delovanje iz kozmosa. Tako kot nastane življenje<br />

samo zaradi sodelovanja Sonca in Zemlje, lahko<br />

rečemo, da je vsa polnost in pestrost življenja mogoča<br />

samo zaradi najrazličnejših vplivov iz kozmosa. Naše<br />

kulturne rastline morajo spet postati in biti občutljive<br />

za spodbude iz kozmosa. Čuvati jih moramo in skrbeti<br />

za to, da bodo take ostale, da bodo pripravljene<br />

sprejeti učinkovanje iz kozmosa. Biološko-dinamični<br />

preparati rastlinam pri tem pomagajo. Podpirajo<br />

rastline ravno pri tej občutljivosti, odprtosti, možnosti<br />

sprejemanja učinkovanja iz kozmosa.<br />

Sorte iz modernega žlahtnjenja so pri biološko–<br />

dinamičnem delu popolnoma neuporabne, ker<br />

žlahtnitelji postavljajo kot cilj togost, zaprtost rastlin.<br />

K temu pa še drug primer. Na moderne metode<br />

žlahtnjenja ne reagirajo vse sorte optimalno. Pri<br />

žlahtnjenju s križanjem, pri hibridih ali genski tehniki,<br />

so katalogizirali, katere sorte reagirajo optimalno na<br />

moderne metode žlahtnjenja. Tako se zgodi, da imajo<br />

pri koruzi številne nove sorte, toda samo dve sorti<br />

kot prednici. Cela vrsta sort je nastala samo iz dveh<br />

sort. Druge niso reagirale na moderno žlahtnjenje. Če<br />

kdo govori o tem, da imamo sto novih sort koruze, je<br />

dobro vedeti, da je vse to nastalo le iz dveh. Iz tistih<br />

dveh, s katerimi je moderno žlahtnjenje lahko delalo.<br />

Vse druge sorte človek zanemari in jih trajno izgubi.<br />

Pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti so ravno<br />

zaradi nevarnosti, da bi to osiromašenje genetskih<br />

potencialov preprečili, ustanovili genske banke. Seme<br />

starih sort so globoko zmrznili in po genski predstavi<br />

naj bi bilo to seme nespremenjeno, ko ga bodo spet<br />

stopili. Temu pa seveda ni tako. Če je seme globoko<br />

zmrznjeno, potem rastline veliko življenjskih energij<br />

izgubijo. In to je še en razlog za to, zakaj moramo pri<br />

biološko-dinamičnem ali ekološkem pridelovanju<br />

aktivno skrbeti za obstoječe stare sorte.<br />

Ko sem začela s tem delom pred dvajsetimi leti, so<br />

imele semenarne še ogromno sort s čvrstimi semeni.<br />

Čvrsto seme pomeni, da pridelek posejanega semena<br />

lahko ponovno uporabimo kot seme. Torej sorte z<br />

odprto bodočnostjo. Danes je čisto drugače. Mnoge<br />

semenarne sploh ne ponujajo več semen, ki imajo<br />

odprto bodočnost. Takih sort sploh nimajo več, samo<br />

še semena za enkratno uporabo. Tako cvetača, kumare,<br />

kitajsko zelje, kmalu tudi korenja ne bo več takega.


s k r b z a<br />

S tem je že zapečateno dejstvo, da bomo izgubili zelo<br />

dragocene kulturne rastline. Neizmerno kulturno<br />

dobro človeštva bomo na ta način zapravili.<br />

Na kratko želim omeniti še težave, ki jih povzroča<br />

nestabilno slabo vreme. Do pred kratkim so imeli<br />

ljudje svoje regionalne sorte kulturnih rastlin. Te stare<br />

sorte so bile prilagojene kraju, kjer jih je človek dolgo<br />

let že sejal. Te sorte so bile v stanju, da dobro reagirajo<br />

na pogoje v tistem kraju. Te stare regionalne sorte pa<br />

niso zdržale kriterija modernih žlahtniteljev. Vi veste,<br />

da je cilj žlahtnjenja homogenost sorte, celo predpis je<br />

tak, da mora biti neka sorta, ki se prodaja v trgovini,<br />

homogena. In te stare sorte so bile pogosto mešanice<br />

različnih tipov.<br />

Stare sorte so bile pogosto mešanica tipov, ki so<br />

dobro prenašale sušo, ki so prenesle veliko vlage, ki<br />

so prenesle bolj slaba, siromašna tla, ki so prenesle<br />

močna, dobro preskrbljena tla, ki so dobro prenašale<br />

napad glivic, uši ali podobnega. Ponavadi so bile stare<br />

sorte mešanica mnogih sposobnosti. In glede na to,<br />

kako se neko leto razvija, so v tisti sorti vsaj neki tipi<br />

dobro uspeli. Pridelki ponavadi niso bili zelo visoki,<br />

bili pa so srednje dobri in kmet je lahko računal s<br />

tem, da pridelek vedno bo in da nikoli ne bo prišlo do<br />

popolnega izpada letine, kar se z modernimi sortami<br />

zna zgoditi.<br />

Eden od ciljev modernega žlahtnjenja je tudi, da naj<br />

bi bila rastlina odporna proti napadu glivic ali drugih<br />

škodljivcev. Pokazalo se je, da so tisti tipi rastline, ki so<br />

res odporni, tako nekaj specialnega, da jih narava sama<br />

v nekaj letih uniči. To pomeni, da narava pošlje isto<br />

glivico v drugi rasi, na katero rastlina ne bo odporna.<br />

Ali isto vrsto uši v drugi rasi in odpornost rastline je<br />

uničena. In če potem pride ožig ali pepelasta plesen<br />

in moderna sorta ni odporna proti tej vrsti pepelaste<br />

plesni, pridelek popolnoma propade. Prej pa je bilo<br />

tako, da je bil včasih en del letine izgubljen, morda<br />

tretjina, drugo pa je ostalo.<br />

Če niso vse rastline enako odporne in so ene odporne<br />

proti enemu, druge proti drugemu škodljivcu, ima tak<br />

posevek sposobnost, da napad škodljivcev pravzaprav<br />

dobro prestane in se celo okrepi. To sposobnost<br />

imenujemo toleranca na polju. Stare sorte so bile zaradi<br />

mešanice tipov pogosto več ali manj tolerantne in so<br />

prenesle tak napad. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da<br />

se je seveda v prejšnjih časih prav tako dogajalo, da<br />

so bile včasih zelo slabe letine, da so bili časi lakote<br />

in plodovi niso izgledali brez napake, kot to zahteva<br />

danes trgovina.<br />

Saj veste, jabolko naj bi bilo brez madeža, korenje naj<br />

bi imelo vedno samo en koren in seveda čisto zdrav.<br />

Mi prodajamo korenje veletrgovinam. Zahtevajo, da je<br />

vse korenje ravno kot sveča in 18 centimetrov dolgo,<br />

ne krajše, ne daljše. Zato dobijo pri nas kratko korenje<br />

živali, veliko korenje pa veliki gostinski objekti, seveda<br />

ceneje.<br />

Vidimo, da je cilj žlahtnjenja danes tudi izgled po<br />

želji trgovine. Moramo si predstavljati, da se rastline<br />

počutijo približno tako, kot če bi mi vsi nosilii enake<br />

uniforme. Celo tak izraz uporabljajo. Sorte za trgovino<br />

morajo biti uniformne. Dokler delamo v naših vrtičkih<br />

in vrtovih in se veselimo vsakega pridelka, ki zraste in<br />

je dober, se ne razburjamo zaradi odstopanj od idealnih<br />

predstav.<br />

Ko smo mi začeli z našo semenarsko iniciativo,<br />

nismo imeli v mislih samo pridelovalcev, ki od svojih<br />

pridelkov živijo, temveč tudi tiste potrošnike, ki živijo<br />

po velemestih in svojo vsakodnevno hrano lahko kupijo<br />

samo v trgovinah. Naš osnovni cilj od samega začetka<br />

je bil proizvajati toliko semen, kolikor le moremo, in jih<br />

dati na razpolago današnjim pridelovalcem. Ekološki<br />

pridelovalci to seme lahko uporabijo in pridelajo<br />

pridelke, kot jih trgovina rada kupuje, ob tem pa bodo<br />

pridelovalci, vrtnarji ali kmetje lahko od tega dobro<br />

živeli. Spremlja nas torej tudi ta cilj, da sicer delamo za<br />

bodočnost, obenem pa tudi za preživetje pridelovalca<br />

danes. Temu cilju smo zvesti, čeprav sami pogosto<br />

delamo brez dobička. V srednji Evropi pridelovanje<br />

semena ne prinaša dobičkov in naše delo je še vedno<br />

ideal. Pogosto so naši pridelovalci ljudje, ki imajo<br />

majhne površine, morda nekaj hektarov v okviru večje<br />

kmetije ali znotraj velike ustanove, mogoče v vrtu neke<br />

antropozofske klinike ali waldorfske šole. Ob svojem<br />

rednem delu pridelujejo še seme in živijo ne glede<br />

na to, koliko semena pridelajo, saj imajo dohodke od<br />

ustanove, v okviru katere delajo. Tako je nastala tudi<br />

naša iniciativa v okviru ustanove, ki dela s prizadetimi,<br />

jaz s svojim pridelovanjem semena na površini 2 ha pa<br />

v okviru 150 ha velike kmetije ob Bodenskem jezeru,<br />

ki za moje semenarstvo na nek način skrbi. Kmetija<br />

Rengoldshausen mi daje na razpolago zemljo in stroje<br />

pa tudi pomočnike. Za veliko kmetijo je to sprejemljivo,<br />

meni pa delo sploh omogoča in semenarsko delo se<br />

zato lahko opravlja brez ekonomskih ciljev.<br />

Vprašanje:<br />

Cilj biološko-dinamičnega semenarstva je imeti take rastline,<br />

ki so zelo odprte za učinke iz kozmosa. Ali je potem tako, da<br />

rastline te energije kozmosa sprejmejo vase in so s svojimi<br />

plodovi vir energij za človeka, da bi se lahko razvijal naprej?<br />

14


n a r a v o<br />

Odgovor:<br />

Tako je. Rastlina, ki je odprta, ne bo sprejela le svetlobe,<br />

temveč tudi druge pobude. Človek preko plodov dobi<br />

energije iz kozmosa in to mu sploh omogoča misliti<br />

bodočnost. Če uživa rastline, ki so zaprte, postane tudi<br />

sam zaprt in ne vidi nobene bodočnosti.<br />

Vprašanje:<br />

Kako pridemo do semen?<br />

Odgovor:<br />

V Evropi ste, semena lahko naročite po katalogu.<br />

Svetujem vam, da vsak, ki ima vrtiček, skuša najti stare<br />

slovenske sorte in jih ohranja in razmnožuje v svojem<br />

vrtu. Dobro opazujte, ali te stare sorte še prenašajo<br />

današnje razmere. Mnoge stare sorte današnjih pogojev<br />

ne prenesejo več dobro. Okolje se spreminja tudi za<br />

rastline. Ekološki problemi so za rastline problem.<br />

Toda če vi kot vrtičkar eno tako staro sorto sprejmete<br />

in zanjo skrbite, jo vzamete za svojo, se bo sorta lahko<br />

z vami prilagodila današnjim razmeram. Mislim, da<br />

igrajo pri tej nalogi vrtičkarji pomembno vlogo. Lahko<br />

res pomagajo, da čimveč starih sort rešimo, sami pa<br />

imajo dragoceno izkušnjo, saj se kot moderni ljudje<br />

naučijo z rastlinami spet delati. Naloga, ki jo ima človek<br />

v tem, da rastline spet sprejme za svoje in zanje skrbi, je<br />

izjemno pomembna.<br />

Vprašanje:<br />

Kaj naj naredim z rdečo peso, ki je očitno sama prezimila na<br />

prostem in spomladi odganja v cvet.<br />

Odgovor:<br />

Da je pesa prezimila zunaj in odganja, je dobro. Seveda<br />

moramo skrbno odbirati rastline, iz katerih pridelujemo<br />

seme. Odbiramo samo najboljše. Ravno pri zelenjavi je<br />

to zelo pomembno. Nikoli ne jemljemo za seme tiste<br />

rastline, ki je slaba, in v odbiro vključujemo tudi okus.<br />

Vprašanje je, ali smo rastlino, ki je ostala v zemlji, lahko<br />

ocenili.<br />

Rudolf Steiner je v svojem Poljedelskem tečaju, v<br />

katerem je predstavil biološko-dinamično metodo,<br />

opozoril, da pozimi sprejme Zemlja zelo veliko energij<br />

planetov in oddaljenih zvezd. Zemlja te energije<br />

sprejme in jih odda rastoči rastlini. To se pri rastlinah,<br />

ki prezimijo na prostem, pozna. Raje cvetijo in naredijo<br />

več semena.<br />

S tem bom današnje predavanje zaključila. Vesela<br />

sem srečanja z vami in vam želim za bodočnost veliko<br />

dobrih uspehov.<br />

prevedla Meta Vrhunc<br />

OGLASNO SPOROČILO<br />

EKOLOŠKA SEMENSKA PRIDELAVA, Fanči Perdih s.p.<br />

Ustanovljen v letu <strong>2007</strong> in prijavljen pri FURS<br />

kot dobavitelj za sledeče dejavnosti:<br />

• Organiziramo pridelavo semena na slovenskih ekoloških kmetijah v<br />

skladu s slovensko zakonodajo o semenskih posevkih<br />

• Organiziramo certifikacijo in pakiranje semena v skladu z<br />

zakonodajo<br />

• Organiziramo promocijo in trženje semena<br />

POMEN SEMENA<br />

Seme nosi s seboj informacijo o prednikih (gensko osnovo) tako o sortnih<br />

lastnostih: oblika, barva, okus, doba rasti (zgodnost), odpornost na bolezni<br />

in škodljivce, …<br />

kot o načinu pridelave matičnih rastlin, kar pomeni - ali se uporablja pesticide<br />

za ohranjanje zdravja rastlin ali ne, ter nega rastlin za jačanje odpornosti<br />

Ekološko seme – zakaj?<br />

V ekološki pridelavi so osnova za pridelavo semena zdrave rastline, vzgojene<br />

brez uporabe pesticidov. Zato pridelujemo rastline, ki so bolj odporne na<br />

bolezni in škodljivce.<br />

Ekološko seme pridelano v sloveniji – zakaj?<br />

Ekološka semena so bolj senzibilna to je občutljiva na vplive okolja,. Zato je<br />

zelo pomembno, kje je seme pridelano.<br />

Seme, ki je pridelano v drugačnih klimatskih pogojih potrebuje eno do dve<br />

generaciji za prilagoditev na novo okolje, zato je pridelek ponavadi v prvem<br />

letu manjši, kot v naslednjih letih. Seme iz istega okolja pa obrodi že v prvem<br />

letu 100%.<br />

Slovenske sorte<br />

So sorte, ki so bile vzgojene v Sloveniji z odbiro rastlin in so se na kmetijah<br />

ohranjale skozi generacije, ali pa so plod dela slovenskih žlahtniteljev, ki so<br />

odbirali rastline, ki so v slovenskih klimatskih razmerah najbolje obrodile.<br />

KJE IN KDAJ BO MOŽNO KUPITI SEME<br />

DOBAVLITEJA<br />

Na kmetijah in priodajnih mestih pridelovalcev - kooperantov:<br />

• Roman Črnič, Purga 4, 8341 Adlešiči tel: 07 30 70 273<br />

• Anka Černec, Zilje 55, 8344 Vinica tel: 07 30 64 333<br />

• Čemas Franc, Zilje 19, 8344 Vinica tel: 07 36 46 242<br />

• Cvetka Videmšek, Prešernova 26, 1233 Dob pri Domžalah<br />

tel: 01 721 20 03<br />

• Terezija Nikolčič, Blatna Brezovica 42, Vrhnika<br />

tel: 041 842 811 - Tržnica Ljubljana<br />

• Anton Dravčbaher, Sveti Vid 53, 2367 Vuzenica tel: 02 876 47 43<br />

Po pošti ali preko interneta na sedežu dobavitelja:<br />

Fanči Perdih s.p., Golišče 3, 1281 Kresnice<br />

tel/fax: 01 563 9236; e-mail: amarant@siol.net<br />

Specializirane trgovine z ekološkimi izdelki ter na večjih ekoloških prireditvah<br />

ZELENJADNICE, KI SO V LETU <strong>2007</strong> V SLOVENSKI SEMENSKI PRIDELAVI:<br />

- FIŽOL visok in nizek za stročje - KORENJČEK - GRAH<br />

- PETRŠILJ in ZELENA - PARADIŽNIK - FEFERONI<br />

- SOLATE različne sorte - MOTOVILEC - ZELJE<br />

- KUMARE in BUČKE - RDEČA PESA - ČEBULČEK<br />

- BLITVA IN ŠPINAČA - DIŠAVNICE razne<br />

Prva semena bodo na razpolago v poletno-jesenskem času, ko bo<br />

opravljena certifikacija letošnjega semena. V prvem letu ne moremo<br />

zagotoviti kompletnega spektra semen zelenjadnic, ravno tako so<br />

količine omejene. Zato bomo glede na potrebe kupcev ostala semena<br />

preskrbeli preko evropskih ekoloških semenarskih hiš.<br />

15


16<br />

s k r b z a<br />

Kalčki - vrelci zdrave<br />

moči za negovanje<br />

živahnega počutja<br />

Jožica Pečnik<br />

Od tam je tudi prišla pobuda urednice revije<br />

<strong>Svitanje</strong>, da svoje dolgoletne izkušenj predstavim<br />

vsem bralcem revije, ki si želite tovrstnega znanja za<br />

prve korake v odkrivanje sveta – odsvitanje razvoja<br />

preteklosti za ohranjanje življenja v prihodnosti. Pa<br />

kar začnimo.<br />

Zakaj je dobro uporabljati kalčke – nakaljence kot<br />

dodatek prehrani? Z njimi hrano obogatimo z<br />

vitamini, minerali, encimi in lahko prebavljivimi<br />

sestavinami naravnega izvora, iz ekološko<br />

pridelanih, kvalitetnih semen.<br />

Nakaljena pšenica je obogatena z vitamini B-<br />

kompleksa, pomembnimi za ohranjanje vitalnih<br />

sposobnosti živčnega sistema, posebno v stresnih<br />

situacijah; kaljeno proso ima veliko kakovostnih<br />

mineralov za gradnjo kosti, sestavine las, nohtov,<br />

zob (kremen, silicij, fluor) in napravi organizem<br />

alkalen. Če take kalčke primešamo solati, obogatimo<br />

obrok s koristnimi prehrambenimi sestavinami.<br />

Včasih so rekli, da je kaša 'otroška paša', pogosto<br />

pa je bila tudi na krožniku odraslih.<br />

Kaljena semena nam ob pravilni pripravi ponujajo<br />

bogastvo spodbujevalcev za razvijanje živahnega<br />

utripa moči na celovit, naraven način brez<br />

industrijskih posredovalcev in zavajajočih reklam.<br />

Načelo, čim krajša pot od pridelave do krožnika, je<br />

na ta način možno uresničiti.<br />

"Vaša hrana naj bo zdravilo in vaše zdravilo naj<br />

bo hrana." Modrost tega citata antičnega grškega<br />

zdravnika Hipokrata, utemeljitelja znanstvenega<br />

zdravilstva in zdravstvene šole, vedno na novo<br />

odkrivamo. V načinu prehranjevanja je videl<br />

glavne vzroke za bolezen. Danes bi gotovo dodal<br />

poved kakovost. Okrog 2300 let nazaj, ko se je<br />

to njegovo izkustvo oblikovalo, je človek živel<br />

v drugačnem odnosu z naravo. Danes in jutri<br />

naj nas ta spoznanja vodijo k bolj zavestnemu<br />

in odgovornemu ravnanju do zdravja narave<br />

– rastlin, živali in človeka.<br />

Zakaj, kaj, kako, kje, kdaj, koliko ... gojiti kalčke.<br />

Na ta vprašanja smo poskušali usmeriti našo<br />

pozornost in nanje odgovoriti na predavanjih v<br />

okviru izobraževanja v društvu Ajda Domžale in<br />

Sostro.<br />

Kaj je primerno za pridelavo kalčkov? Vsa lahko<br />

kaleča semena, kot so žitarice, ajda, lan, stročnice<br />

- metuljnice (mungo, adzuki fižol, leča, čičerika,<br />

rumena in črna soja), sončnice, buče. Vse te lahko<br />

kalimo kar v steklenih kozarcih za vlaganje ob<br />

upoštevanju posebnosti pri kaljenju za vsako<br />

seme. Drobna semena, kot so proso, sezam,<br />

gorčica, redkev, kreša, lucerna (alfa.alfa), rukola,<br />

grško seno itd.pa zahtevajo že malo več izkušenj<br />

in so primerna za kaljenje na kalilinih ploščah<br />

– kalilniku. Pomembno je, da so semena ekološko<br />

pridelana in nepoškodovana. Oluščena semena,<br />

npr. proso, ajda, sezam, ječmen, ne kalijo, ker je bil<br />

v postopku luščenja odstranjen tudi spodbujevalec<br />

življenja, kalček, ki ob dotiku vode in toplote sproži<br />

življenjske procese rasti v semenu. Podobno se<br />

obnašajo tudi zdrobljena in ranjena semena, ki<br />

motijo kaljenje in omogočajo razvoj plesni ali celo<br />

gnitje. Semena slabe kvalitete moramo prebrati<br />

- odstraniti primesi, ki ovirajo zdravo kaljenje.<br />

Takšna semena nam vzamejo veliko časa in lahko<br />

tudi odvrnejo naše navdušenje nad kaljenjem.


n a r a v o<br />

Kdaj kalimo? Kalimov vseh letnih časih, ne glede<br />

na vremenske razmere in okolje (tudi na počitnicah,<br />

ko imamo več časa, da kaljenje opazujemo skupaj<br />

z našimi otroki in odkrivamo vznemirljivi svet<br />

življenja ter hkrati obogatimo pestrost obrokov,<br />

posebno v okolju, kjer je slaba preskrbljenost z<br />

zdravo hrano!).<br />

Kako? Kalimo v majhnih prostorih, najprej v<br />

temi. S tem pravzaprav posnemamo fazo, ki se v<br />

naravnem okolju dogaja v zemlji, ali pri razvoju<br />

otroka v materinem telesu. Opazovanje semen, ki<br />

se pred našimi očmi spreminjajo v male rastlinice,<br />

okušanje pestrost okusov, vonjati vznemirljivo<br />

svežino rastočih dišavnic (redkev, gorčica, rukola),<br />

nas tudi duhovno in duševno bogatijo in zaposlijo<br />

na poseben način.<br />

Moje več kot dvajsetletne izkušnje s kaljenjem pa<br />

so naslednje:<br />

Groba semena<br />

V steklen kozarec dam poljubno količino žita, ga<br />

operem pod tekočo vodo in vodo odlijem. Sperejo<br />

se tudi slaba zrna, pleve. Po večkratnem spiranju<br />

nalijem na semena vodo v višini dveh ali treh prstov<br />

nad gladino zrnja, z gumico pritrdim na kozarec<br />

gazo in postavim v temen prostor s temperaturo 18-<br />

22 stopinj. Po enem dnevu namakanja odlijem vodo<br />

kar skozi gazo, enkratkrat do dvakrat splaknem z<br />

mlačno vodo skozi gazo in odlijem. Nato kozarec<br />

brez vode (še vedno v temnem prostoru) položim<br />

v poševno lego, tako da lahko odteka voda. Zrak<br />

mora še naprej prehajati skozi gazo do semen.<br />

Vsa semena ne kalijo v enakih pogojih, a osnovni<br />

pogoji za kaljenje so naslednji:<br />

- temperatura – najbolj primerna sobna<br />

temperatura je 18–22stopinj z ustrezno<br />

vlažnostjo,<br />

- voda, ki naj ima prav tako sobno<br />

temperaturo<br />

- čista posoda za kaljenje (brez ostankov<br />

detergentov), v katerih se rade naselijo<br />

plesni, ki motijo zdravo kaljenje<br />

- upoštevati je potrebno deklaracijo na<br />

embalaži – rok uporabe semen<br />

- upoštevati priporočila, v kolikem času so<br />

kalčki najbolj uporabni za uporabo (kalčki<br />

buče golice postanejo po treh dneh grenki in<br />

neuporabni)<br />

- potrebno je tudi malce potrpežljivosti in<br />

dobre volje (če se nam ne posreči prvič,<br />

poskusimo še enkrat, na malo drugačen<br />

način – zaželena je kreativnost!)<br />

Spiram enkrat ali dvakrat na dan s primerno<br />

temperirano vodo in ponovim postopek odtekanja<br />

vode. Vodo, ki je sedaj že polna snovi iz semen, ki<br />

nastajajo v procesu kaljenja (hormoni, vitamini,<br />

encimi), lahko uporabimo za zalivanje rož, za pitje,<br />

umivanje ...<br />

Za kaljenje grobih semen rabimo: kozarce za<br />

vlaganje, gazo ali redko naravno tkanino, s katero<br />

pokrijemo kozarec, gumice za pritrditev, vodo<br />

sobne temperature in pa ekološka semena.<br />

Za drobna semena je boljše uporabiti kalilnik. To<br />

so posode različnih izvedb, do takih iz posebnega<br />

ustreznega materiala. Novejše izvebe so tudi že<br />

avtomatizirane. Klasični kalilnik ima eno ali več<br />

plošč z zarezami, v katerih se zadržuje voda, ki<br />

omogoča vlažnost v posodi. Dobijo se v trgovinah z<br />

zdravo prehrano in večjih vrtnih centrih, kjer boste<br />

našli tudi nekatera omenjena semena z navodili za<br />

kaljenje.


s k r b z a<br />

V treh do štirih dneh se v zdravem zrnu pojavijo<br />

kalčki, majhni poganjki. Uporabimo jih lahko že, ko<br />

imajo velikost žitnega zrna. Uživamo jih lahko (s<br />

koreninicami vred) surove, same ali kot dodatek.<br />

Lahko jih za nekaj dni shranimo v hladilniku v<br />

stekleni posodi, a jih moramo pred tem osušiti, sicer<br />

se razvije plesen. Računati moramo na to, da bodo<br />

kalčki kljub temu rasli še naprej, saj je to ozimno<br />

žito in raste v hladnem. V tem času pa lahko že<br />

nastavimo novo seme za nove kalčke. Tako bomo<br />

imeli vedno novo količino sveže pripravljenih<br />

kalčkov glede na potrebe.<br />

To so le grobi napotki, predvsem za žito, posamezne<br />

posebnosti pa bodo omenjene pri vsakem semenu<br />

posebej.<br />

POZOR! Pri nakupu pire za kaljenje, moramo biti<br />

pozorni, ker je to plevno žito in ga je potrebno<br />

pred kaljenjem oluščiti. Pri pregrobem luščenju pa<br />

se lahko odstrani tudi kalček. V tem primeru pira<br />

ne bo kalila in naše prizadevanje ne bo obrodilo<br />

sadov!<br />

Med plevna žita pa sodijo tudi oves in ječmen,<br />

ki tudi ne kalita, kali pa goličnik ali tibetanski<br />

ječmen.<br />

Nam lažje dostopna žita, primerna za kaljenje,<br />

so razne vrste pšenic, kot so navadna pšenica,<br />

enozrnica, dvozrnica ali emer, trda pšenica, kamut,<br />

pira in rž. Razlikujejo se po vsebnostih oglijikovih<br />

hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, rudnin in<br />

vlaknin.


n a r a v o<br />

19<br />

Izop<br />

Terezija Nikolčič<br />

Koreninski sistem je dobro razvit. Čeprav je izol<br />

izrazito sredozemska rastlina, je doma v Mali Aziji<br />

in Iranu. Pri nas dobro prezimi.<br />

Zdravilne učinkovine<br />

Eterično olje, ki vsebuje pinen, pinokamfon, kamfor<br />

tujon in linalol, terpenoide, med njimi marubiin,<br />

oleanolske kisline, hepatik, tanini.<br />

Zdravilnost<br />

Spazmolitik, ekspektorant, pomirjevalo, karminativ,<br />

dišava, pektoralik, krepčilo, sredstvo proti katarjem,<br />

potilo, hepatik, vulnerarik.<br />

Usta in dihalne poti<br />

Izop se uporablja proti senenem nahodu, zdražene<br />

sluznice lahko blažimo in lajšamo s toplim<br />

poparkom izopa. Tradicionalno se uporablja<br />

kot stimulans krvnega tlaka, za izkašljevanje pri<br />

prehladih in nadalje za inhalacijo pri nahodu,<br />

kašlju, naduhi. Izop je koristen pri infekcijah<br />

prsnega koša, zlasti pri pljučnem katarju, vnetju<br />

poprsnice in žrela. Pomaga v primeru bronhialne<br />

astme in bolezni pljuč, začetni tuberkulozi, blaži<br />

kašelj, nočno potenje jetičnikov, znižuje spazme<br />

piskajočega kašlja, angino, za grgranje ob vnetju<br />

ustne votline, kronično septično vnetje. Je tudi<br />

potilo proti prehladu.<br />

Izop (Navadni ožepek, ižop, ožep) Hyssopus officinalis L.<br />

Izop je polgrmiček, ki zraste do 60 cm, pa tudi<br />

do 1,20 m. Posamezna stebelca so štirirobna<br />

pri dnu olesenela in le malo razvejana. Listki so<br />

nameščeni nasprotno in sedeči ali malo pecljati,<br />

jajčesti do ovalno prišiljeni, posejani z oljnimi<br />

žlezami, ki prijetno diše. Spodnji listki so največji<br />

rahlo zavihani in se proti vrhu zmanjšujejo.<br />

Ustnati cvetovi na vrhu stebelca so v paklasih in<br />

vedno na eni strani v skupini 3-7. Ustnati cvetovi<br />

so pretežno modri do vijolične, včasih bele barve.<br />

Cveti od junija do konca avgusta.<br />

Prebavni trakt<br />

Če izop skuhamo s kisom in izplakujemo usta,<br />

preneha zobobol. Želodec: izop spodbuja delovanje<br />

prebavil, odpravlja trebušne krče z vetrovi.<br />

Uporabljamo ga predvsem proti želodčnim<br />

in črevesnim motnjam, zasluzenosti črevesja,<br />

oslabelost prebavil, pospešuje tek, uravnava<br />

prebavo, kronično vnetje črevesja pa tudi drisko.<br />

Odvajanje vode – izloča seč. Pri črevesnih krčih je čaj<br />

dober klistir. Žajbelj in izop če smo se privzdignili.<br />

Mešanica izopa in janeža da čaj proti bolečinam v<br />

želodcu. Izop s figami je bil v preteklosti priljubljeno<br />

sredstvo proti zaprtju.<br />

Koža<br />

Uspešno zavira čezmerno potenje. Spodbuja<br />

znojenje, odstranjuje podpludbe, zdravi lokalna<br />

vnetja, deluje proti virusom herpes simplex in<br />

krčem.


s k r b z a<br />

Izop se uporablja pri nemiru, pri živčni izčrpanosti<br />

s tesnobnostjo ali depresiji. Najbolje se obnese v<br />

obdobju žalovanja, za sproščanje živcev.<br />

Rodila<br />

Uravnava menstruacijo, dobro je za ženske mesečne<br />

težave. Nosečnice ga naj ne bi preveč uživale. S<br />

svojimi sokovi preprečuje strditev krvi. Verjetno<br />

vpliva na izboljšanje krvnega pritiska prek rodnih<br />

žlez.<br />

Kulinarika<br />

Dober je v kulinariki. Daje aromo alkoholnim<br />

pijačam, kot je znameniti CHARTEREUSE.<br />

Kozmetika, farmaceutska industrija<br />

V kozmetiki ga uporabljamo za poživljajočo kopel<br />

za bledo, neprekrvavljeno kožo. Iz njega izdelujejo<br />

tudi parfume.<br />

Revma<br />

Čaj in tinktura pomaga proti revmi (dajemo<br />

obkladke).<br />

Pripravki<br />

Iz izopa delajo poparke, tinkture, sirupe, olja in<br />

mazila za prsi pri prehladu.<br />

Kri, pritisk<br />

Čiščenje krvi, čiščenje in celjenje ran. Na Kitajskem<br />

z orjaško vrsto zdravijo rane. Uporaba izvlečkov<br />

tinkture ni priporočljiva, ker izzovejo krčenje žil.<br />

Skupaj z drugimi zelišči izboljšuje izop cirkulacijo<br />

in zmanjšuje razširjene vene, sprošča krvne žile.<br />

Ljudje mu pripisujejo, da zmanjšuje oziroma<br />

izravnava krvni pritisk.<br />

Notranje bolezni<br />

Je preizkušeno utiralo za ude prizadete po kapi.<br />

Poparki iz navadnega ožepka so zelo učinkovito<br />

zdravilo proti bolečinam v ušesih. Blaži trganje v<br />

ušesih, škrofulozo, zlatenico in vodenico.<br />

Oči<br />

Uporabljamo ga za izpiranje vnetih oči.<br />

Živci<br />

Je tudi nervin, priporočljiv pri tesnobi, histeriji<br />

in epilepsiji. Nekateri so mnenja, da lahko pri<br />

občutljivih ljudeh izzove tudi epileptični napad,<br />

zato ga epileptiki naj ne bi uživali.<br />

20


n a r a v o<br />

Dober je tudi sirup iz 100 gr.vršičkov izopa in 1 l<br />

vrele vode ter 1,6 kg sladkorja. Jemljemo ga 6 velikih<br />

žlic na dan (trikrat po 2 žlici). Pri pomanjkanju teka<br />

namakamo 150 g izopovih cvetov in listov 14 dni<br />

v enem litru 75% alkohola. Precedimo, na ostanek<br />

pa nalijemo ½ l vrele vode. Precedimo in prilijemo<br />

k izvlečku. Pol ure pred jedjo vzamemo 15 kapljic<br />

z eno jedilno žlico vode. Udom, ki jih prizadene<br />

kap, lahko pomagamo tako, da večkrat na dan<br />

utiramo izopovo olje na prizadeto mesto. 150 g<br />

izopovih cvetočih vršičkov drobno zrežemo in 14<br />

dni namakamo v hladno stiskanem olivnem olju.<br />

Izop lahko namakamo tudi v vinskem žganju, 15<br />

kapljic razredčimo z vodo za krepitev teka pol ure<br />

pred jedjo.<br />

Agronomija<br />

Izop sadijo blizu vinske trte, da poveča pridelek<br />

in v bližini kapusnic, odganja kapusovega belina.<br />

Izop je tudi medonosna rastlina in odlična paša za<br />

čebele.<br />

IN ŠE – z izopom so preganjali insekte, uničevali<br />

naglavne uši in gliste.<br />

Izop v kulturni dediščini<br />

Grki in Hebrejci so imeli izop za sveto zelišče.<br />

Uporabljali so ga za čiščenje svetih področij –<br />

templjev.<br />

Rimski pisec Plinij v 1. stoletju pr.n.št. je omenil<br />

vino HYSSOPITES. To je vplivalo na benediktinske<br />

menihe, ki so v 10. stol prinesli to zelišče v Evropo,<br />

da so z njim dišavili svoje likerje. Raziskave<br />

podpirajo navadni ožepek zaradi odkritja, da<br />

plesni, ki oblikujejo penicilin, rastejo v njegovih<br />

listih. To je lahko delovalo kot antibiotično varstvo,<br />

ko so gobavce kopali v izopu.<br />

V lekarništvu je poznana rastlina v cvetju Herba<br />

Hyssopus že v svetopisemskih časih. Šteli so jo<br />

med najdragocenejše zeli. David je molil k Jahvetu:<br />

poškropi me z izopom, da bom bolj bel kot sneg.<br />

V Olimju je izop upodobljen na freski v eni<br />

najstarejših lekarn v Evropi.<br />

Fotografiranje in žongliranje<br />

bo rdeča nit našega<br />

POLETNEGA TABORA SUŠICA <strong>2007</strong>,<br />

ki bo letos potekal<br />

od 22. do 28. julija<br />

Otroci od 4. do 9. razreda OŠ<br />

V A B L J E N I !<br />

Prijave in informacije Hedvika Turk<br />

tel.: 05/753 05 77<br />

ali 031/272 054<br />

www.turk-sp.si


s k r b z a<br />

OGLASNO SPOROČILO<br />

Kozmetika<br />

dr. Hauschka<br />

Pionir naravne kozmetike<br />

HOLISTIČNO NARAVNO KOZMETIKO DR.HAUSCHKA,<br />

EDINSTVENO KOLEKCIJO NARAVNIH IZDELKOV ZA<br />

NEGO OBRAZA IN TELESA, JE LETA 1967 USTVARILA<br />

ELISABETH SIGMUND. NJENI KOZMETIČNI IZDELKI<br />

ŽE ŠTIRIDESET LET KOŽE NE OBRAVNAVAJO GLEDE<br />

NA STAROST ALI TIP, PAČ PA PO STANJU, KI SE<br />

SPREMINJA GLEDE NA LETNI ČAS, NAČIN PREHRANE<br />

IN ZDRAVSTVENO STANJE. BIORAZKOŠJE NA<br />

NAJVIŠJEM NIVOJU JE OSVOJILO TUDI FILMSKE<br />

ZVEZDNICE.<br />

Kozmetičarka Elisabeth Sigmund je ustvarila edinstven<br />

pristop k negi kože, ki poudarja nemastno nočno nego,<br />

s katero pospeši samoobnovo kože, ter dodala načela<br />

antropozofije, ki poudarja pomembnost ritma kot temelja<br />

življenja. Vse v naravi je namreč podrejeno menjavi ritmov,<br />

tudi rastline, ki jih uporabljajo pri proizvodnji izdelkov Dr.<br />

Hauschka. Celo koža kot organ občuti menjavo dneva in<br />

noči, lunine mene, menjavanje letnih časov, hlada in topla<br />

obdobja. Kozmetika Dr. Hauschka danes velja za klasiko<br />

in je vodilna naravna kozmetika na svetu. Pri pripravi<br />

izdelkov Dr.Hauschka veliko pozornost namenjajo vzgoji<br />

rastlin v biodinamičnih vrtovih, času setve in ročnemu<br />

nabiranju ter predelavi zdravilnih rastlin. Vse surovine<br />

so vzgojene v ekološko neonesnaženem okolju, izdelki<br />

pa ne vsebujejo sintetičnih konzervansov, barvil ali dišav,<br />

vsebujejo pa dragocena rastlinska olja iz biodinamično<br />

ali organsko vzgojenih rastlin ter naravna eterična olja.<br />

V njihovi ponudbi najdete 120 izdelkov za nego obraza,<br />

telesa in las ter linijo za sončenje in dekorativno kozmetiko.<br />

In ker Dr.Hauschka prav zdaj obeležuje 40. rojstni dan,<br />

presenečajo tudi s posebnim retropaketom (najdete ga<br />

v lekarnah, specializiranih prodajalnah in pooblaščenih<br />

kozmetičnih salonih), ki je povsem enak tistemu iz leta<br />

1967, vsebuje pa tri 'klasične' izdelke: rožno dnevno<br />

kremo, kremo za čiščenje in tonik za obraz.<br />

Že Rudolf Hauschka je davnega leta 1929 pri razvoju<br />

svoje metode ustvarjanja stabilnih rastlinskih izvlečkov<br />

uporabljal vrtnice. Od takrat dalje eterično olje vrtnice<br />

harmonizira in krepi tonus kože. Danes je rožna dnevna<br />

krema najbolj prepoznaven izdelek Dr. Hauschka in<br />

tudi eden njihovih najbolj priljubljenih. Krema krepi in<br />

pomirja še zlasti suho in občutljivo kožo ter zrelo kožo,<br />

nagnjeno k prezgodnjemu staranju, hkrati pa spodbuja<br />

samoobnavljanje. Dragoceno olje vrtnic in izvlečki<br />

vrtnice in šipka tvorijo na koži zaščitni film, vosek vrtnice<br />

in avokadovo olje pa varujeta pred izsušitvijo. Rožna<br />

dnevna krema vzpostavi primerno razmerje med vlago in<br />

maščobo ter harmonizira vse različne kožne funkcije.<br />

Ko je ustvarjala mandljevo kremo za čiščenje obraza,<br />

je imela Elisabeth Sigmund v mislih svojo mamo, ki<br />

je za čiščenje uporabljala mandljevo pasto iz majhne<br />

porcelanaste posode. Prav ti spomini so pomembno<br />

pripomogli k pripravi formule kreme za čiščenje Dr.<br />

Hauschka, ki je vse do danes ostala nespremenjena.<br />

Njena osnova so mandljevi otrobi, ki varujejo naravni<br />

hidrolipidni kožni plašč. Poleg mandljev, ki globinsko<br />

čistijo pore, pa krema vsebuje še olja arašidov in<br />

pšeničnih kalčkov ter izvlečke ranjaka, ognjiča, kamilice,<br />

šentjanževke in hamamelisa.<br />

Ko je Elisabeth Sigmund raziskovala, kako se koža vede<br />

brez nočnih krem, je na eno stran obraza nanesla nočno<br />

kremo, na drugo stran pa tonik za obraz. Po nekaj dneh je<br />

bila tista stran obraza brez kreme lepo negovana – tako se<br />

je rodila nemastna nočna nega za obraz Dr. Hauschka, ki<br />

zahvaljujoč močnemu delovanju ranjaka in hamamelisa<br />

spodbuja delovanje kože in ohranja prožnost vezivnega<br />

tkiva. Tonik koži prek noči pomaga, da okrepi sposobnost<br />

harmoniziranja vseh svojih funkcij in samoobnavljanja. S<br />

tonikom tudi pospešimo in uravnavamo izločanje vlage<br />

ter maščobe.<br />

NUTEX d.o.o.<br />

PE Domžale<br />

tel.: 01/721-94-71


n a r a v o<br />

Odgovori bralcem<br />

odgovarja Mateja Leskovar<br />

Kakšne so možnosti<br />

ekološke gradnje v Vipavski dolini?<br />

Izraz ekološka gradnja je zelo širok in pomeni gradnjo,<br />

ki ne onesnažuje okolja po nepotrebnem in obenem<br />

varuje zdravje ljudi. Pravilen pristop k ekološki gradnji<br />

je individualno načrtovanje glede na naravne danosti<br />

lokacije ter v skladu z željami in možnostmi naročnika. V<br />

večini primerov se je gotovo najbolj smiselno zgledovati<br />

po izkušnjah iz tradicije – tako glede oblik kot tudi glede<br />

izbire materialov. Predvsem v primeru tako skrajnih<br />

razmer, ki veljajo glede burje v Vipavski dolini.<br />

Napačno se namreč ekološka gradnja povezuje izključno<br />

z lahkotnimi montažnimi konstrukcijami. Njihovi<br />

proizvajalci jih sicer prodajajo kot ekološke, kar v<br />

določenih primerih tudi drži, nikakor pa to ni edini<br />

možni pristop.<br />

Če lokacija (ali na primer želja naročnika) zahteva<br />

masivnejšo gradnjo, je tudi takšno hišo možno zgraditi<br />

na masiven način – iz opeke, kamna ali ilovice. V vseh<br />

naštetih variantah je naloga statika, da izračuna trpežnost<br />

konstrukcije v skladu z danimi razmerami – veter,<br />

potres,… še en razlog več, da se gradnje ne gre lotevati<br />

brez sodelovanja usposobljenih projektantov.<br />

Gradnja iz kamna bi bila za današnje razmere morda malce<br />

bolj ljubiteljski pristop k realizaciji, in sicer predvsem<br />

zaradi pomanjkanja primerno izobraženih mojstrov in<br />

temu primerno visoke cene dela. Ni pa seveda nujno,<br />

med domačini krožijo marsikatere informacije. Masivno<br />

in vremenskim razmeram odporno gradnjo je mogoče<br />

zasnovati tudi kot bio-hišo iz lesa ali ilovice. Tehnologije<br />

se razlikujejo med konkrentimi ponudniki tovrstnih hiš.<br />

Prav gotovo imajo dorečene rešitve tudi za tako skrajne<br />

razmere kot je vipavska burja. Prav tako pa lahko tudi<br />

klasično gradnjo iz opeke zasnujemo tako, da zadostuje<br />

standardom energetsko varčne oziroma okolju ter človeku<br />

prijazne stavbe. Bližina ene izmed slovenskih opekarn<br />

bi bila pravilna izbira osnovnega gradiva, ki ga lahko<br />

tako od zunaj kot tudi od znotraj dodelate z naravnimi<br />

gradbenimi materiali (apneni in ilovnati ometi, naravna<br />

izolacija, leseno stavbno pohištvo in konstrukcija stropa<br />

in/ali ostrešja,…).


24<br />

D <br />

Društvo Ajda Gorenjska<br />

Sobota, 7. julij od 10.00 do 14.00<br />

Vabimo vas na predstavitev pridelkov pridelanih po<br />

biološko dinamični metodi z blagovno znamko Demeter na<br />

Biodinamčni kmetiji pri Zavodniku (Ranč Vočne), Breg pri<br />

Žirovnici. Dostop do kmetije je po cesti, ki pelje mimo Vrbe, odcep<br />

levo po makadamski poti pred Žirovnico.<br />

Na predstavitvi bo prisotnih več pridelovalcev z možnostjo nakupa.<br />

Kontaktna oseba Franc Zavodnik 040 615 386.<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Nedelja, 8. julij<br />

Predavanje: KOZMOS, ETRI, PLANETI,<br />

RITMI IN WALDORFSKA PEDAGOGIKA<br />

Predava: Meta Vrhunc.<br />

Planina Prevala na Begunjščici ob 10. uri. Zbor na Ljubelju<br />

ob 8.30 uri, na spodnjem parkirišču. Ob 10. uri predavanje<br />

o Kozmosu, planetih, etrih in ritmu. Po kosilu predavanje<br />

in pogovor o Waldorfski pedagogiki. Prostovoljni prispevek<br />

zaželen, organizirana mesna in ne mesna enolončnica.<br />

Sobota, 4. avgust od 10.00 do 14.00<br />

Vabimo vas na predstavitev pridelkov pridelanih po<br />

biološko dinamični metodi z blagovno znamko Demeter na<br />

Biodinamčni kmetiji pri Zavodniku (Ranč Vočne), Breg pri<br />

Žirovnici. Dostop do kmetije je po cesti, ki pelje mimo Vrbe, odcep<br />

levo po makadamski poti pred Žirovnico.<br />

Na predstavitvi bo prisotnih več pridelovalcev z možnostjo nakupa.<br />

Kontaktna oseba Franc Zavodnik 040 615 386.<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Sobota, 25. avgust od 17.00 do 19.00<br />

Praktično izobraževanje: nabiranje rmana in njivske<br />

preslice, presajanje jagod, spravilo krompirja ter<br />

spravilo drugih pridelkov. Vlaganje in konzerviranje<br />

sadja in zelenjave. Mešanje kremen iz roga za cimo<br />

krompirja in za žita-prinesite embalažo!<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Obujte se primerno za delo!<br />

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru.<br />

Sobota, 1. september od 10.00 do 14.00<br />

Vabimo vas na predstavitev pridelkov pridelanih po<br />

biološko dinamični metodi z blagovno znamko Demeter<br />

na Biodinamčni kmetiji pri Zavodniku (Ranč Vočne),<br />

Breg pri Žirovnici. Dostop do kmetije je po cesti, ki pelje<br />

mimo Vrbe, odcep levo po makadamski poti pred Žirovnico.<br />

Na predstavitvi bo prisotnih več pridelovalcev z možnostjo nakupa.<br />

Kontaktna oseba Franc Zavodnik 040 615 386.<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Sobota, 29. september od 14.00 do 19.00<br />

Praktično izobraževanje: PRIPRAVA IN ZAKOPAVANJE<br />

B-D PRIPRAVKOV. Oranje in pobiranje krompirja.<br />

Izkopavanje jam za pripravke.Izdelava pripravkov.<br />

Zakopavanje pripravkov.<br />

Gnoj po M.T. za vse posevke, kot dodatno gnojenje<br />

zadnjim posevkom po zemlji - prinesite embalažo!<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Obujte se primerno za delo!<br />

Društvo Ajda Domžale<br />

V torek, 11. septembra ob 19. uri<br />

predavanje v učilnici gasilskega doma Savska c. 2, Domžale<br />

Vse o kalčkih - kaljenju in ozimnici<br />

Predavala bo Joži Pečnik, članica društva Ajda Domžale<br />

Društvo Ajda Sostro<br />

18. julij ob 20. uri<br />

okrogla miza: Izkušnje v vrtu in sadovnjaku<br />

vodita Štea Kozamernik in Ivan Babnik<br />

19. september ob 19. uri<br />

predavanje : Maura Arh, ekologija prehrane<br />

Tema: Pleveli - užitna zelišča<br />

■ Jacob Ehnmark

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!