You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
K <br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 LJUBLJANA-POLJE<br />
Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Fanči Perdih, Igor Velepič,<br />
Mateja Leskovar, Aci Urbajs,<br />
Jožica Pečnik, Antonija H. Križaj,<br />
Terezija Nikolčič, Staša Vidmar<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Žiga Vuk, Aci Urbajs, Jožica Pečnik<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Joca Jamšek<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
Kazalo 2<br />
Uvodnik 3<br />
Portret 4<br />
Otrok Evrope: Kaspar Hauser 2. del 4<br />
Skrb za naravo 7<br />
Odnos do gibanj na zvezdnem nebu 7<br />
O vinarstvu 10<br />
Žlahtnjenje in semenarstvo 3. del 12<br />
Kalčki 16<br />
Izop 19<br />
Odgovori bralcem 23<br />
Dogajanje 24<br />
TISK:<br />
Studio International d.o.o.<br />
Ljubeljska ulica 240<br />
1000 Ljubljana<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
direktorica Marina Nuvak<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 Ljubljana-Polje<br />
Tel.: (01) 549 01 50<br />
LETNA NAROČNINA: 12,52 EUR<br />
NAKLADA: 1200 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali<br />
posameznih delov je dovoljen le s pisnim<br />
dovoljenjem uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskem naslovu<br />
revija.svitanje@gmail.com<br />
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />
Letna naročnina je 12,52 EUR.<br />
Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več,<br />
kot je letna naročnina revije.<br />
Vsak dodatni evro je za nas zelo dragocen,<br />
zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!<br />
Številka našega računa je:<br />
02031 - 0254286474
U <br />
U <br />
3<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Dragi bralci!<br />
Ob vseh zanimivostih, ki<br />
so jih sodelavci v tej številki<br />
razgrnili pred nami, bi sama težko še kaj pametnega<br />
dodala. Že nekaj časa pa me vznemirja misel, kako<br />
v reviji kratko in učinkovito predstaviti sporočila,<br />
ki me vsak dan znova pričakajo v elektronskem<br />
poštnem nabiralniku in ki upravičeno razburjajo<br />
duhove. Gotovo jih dobivate tudi vi. Ker pa<br />
vem, da mnogi še ne uporabljate računalnika in<br />
interneta, vam želim v tem uvodniku na kratko<br />
predstaviti njihovo vsebino in svoja razmišljanja.<br />
V ospredju sta dve pomembni temi, ki si zaslužita<br />
posebno pozornost.<br />
Prva so gensko spremenjena semena, katerih<br />
dalekosežnih posledic se še ne zavedamo dovolj.<br />
Že pred leti mi je prišel v roke članek o belgijskem<br />
kmetu, ki se je nad to novostjo najprej silno navdušil<br />
in posejal semena gensko spremenjene koruze. Nato<br />
je z njo krmil svojo živino. Takrat pa so se začele<br />
njegove težave. Živali v helvu so druga za drugo v<br />
zelo kratkem času poginile.<br />
To pa nas pripelje že k drugi pomembni temi, o<br />
kateri ravno teče beseda - vitaminizirani hrani za<br />
otroke. Se tisti, ki pristajajo na to, da bodo na račun<br />
človekovega zdravja še bolje cvetele kupčije velikih<br />
kemijskih koncernov, zavedajo, v kakšno smer bo<br />
človeštvo s tem krenilo? Upam si upati, da ne! Na<br />
nas, ki se še zavedamo, da človek procesov v naravi<br />
ne more in ne sme obračati po svoje, ker bo sicer trpel<br />
težke posledice svojih nespametnih dejanj, je, da jim<br />
to dopovemo. Spoznala sem nekaj ljudi, ki so pridno<br />
jemali multivitaminske tablete in naivno verjeli, da<br />
se bo njihova krvna slika s tem izboljšala. Premalo se<br />
zavedamo, da je telo zmožno snovi absorbirati le na<br />
sebi lasten način.<br />
Živina pri svoji prehrani seveda ni imela nikakršne<br />
besede. Od nas pa je odvisno, ali jo bomo imeli mi,<br />
misleča bitja, katerim je bilo zaupano odgovorno<br />
poslanstvo - skrb za planet Zemlja. Kot kaže, pa to<br />
svoje poslanstvo sramotno slabo opravljamo!<br />
Ozaveščen človek se zaveda širših dimenzij dejanj.<br />
Ve, da lahko tudi kaplja, ki pade v morje, povzroči na<br />
drugem koncu oceana neurje. Torej je tudi od njega<br />
odvisno, kako se bodo stvari v tem kaotičnem svetu<br />
obrnile.<br />
Internet, čeravno poln navlake, nam tukaj daje<br />
priložnost, da smo aktivni državljani sveta.<br />
Izkoristimo torej svojo priložnost in pokažimo, da<br />
želimo biti sokreatorji svojega življenja! Na strani<br />
www.eliant.eu, ki jo lahko odpremo tudi pri prijateljih<br />
in znancih, lahko s svojim glasom sporočimo, da se<br />
želimo o svojem načinu življenja odločati sami!<br />
Vzroka seveda uradno niso ‘mogli’ odkriti. A človek<br />
svoje izgube ni mogel kar tako preboleti. Hotel je<br />
dognati, kaj bi lahko to morijo povzročilo, in tako<br />
je začel razmišljati tudi o krmi. Bolj ko je brskal v tej<br />
smeri, bolj neprijazni so postajali tisti strokovnjaki,<br />
ki bi mu morali pri tem stati ob strani. In do kakšnih<br />
spoznanj je na koncu prišel? Obrambni mehanizem<br />
v koruzi, ki jo je varoval pred njenim naravnim<br />
sovražnikom, se je obrnil tudi proti živini, ki se je z<br />
njo prehranjevala.<br />
Sedaj se lahko samo še vprašamo, kako bo takšno<br />
prehrano preživel človek. Koliko lahko verjame -<br />
sicer dobro mislečim - znanstvenikom? Kaj se nam<br />
obeta?<br />
Želim vam lepo, toplo poletje in mnogo prijetnih<br />
doživetij!
P <br />
P <br />
4<br />
Otrok Evrope<br />
Kaspar Hauser 2. del<br />
povzeto po reviji Nov pogled<br />
Kasparjev praded Karl Friedrich (1728-1811) se je po<br />
smrti svoje prve žene Caroline leta 1783 ponovno<br />
poročil. Ženska, ki jo je poročil, Louise Hochberg<br />
(1768-1820), je bila obsedena z idejo, da zakonitim<br />
dedičem - vladarski rodovini Zaringen prevzame<br />
prestol in nanj namesti svoje potomce. Vsi moški<br />
potomci rodili (bilo jih je pet), so zgodaj umrli. Vse<br />
tri hčerke pa so bile zdrave in krepke in so se poročile<br />
v razne evropske plemiške družine.<br />
Ljudje, ki so se želeli polastiti prestola, zelo verjetno<br />
o zamenjavi fantkov in nadaljnjem obstoju Kasparja,<br />
vsaj do takrat, ko se je ponovno pojavil, niso<br />
vedeli ničesar. Tam, kjer je prenehala brezobzirna<br />
ambicioznost Louise Hochberg, je začela delovati<br />
neka druga sila, ki je zlo vladarskega zločina<br />
izkoristila v svoje namene in katere cilji so bili višji,<br />
kot le golo pokončanje ali izginotje Kasparja.<br />
Zločin nad dušo<br />
O približno dveh in pol letih od Kasparjeve ugrabitve<br />
do takrat, ko so ga zaprli v njegovo ječo, je zelo malo<br />
znanega. Zanj naj bi lepo skrbela ženska, ki naj bi<br />
ga ljubila. Za razvoj človeka so ta prva leta izredno<br />
pomembna. Takrat se razvijejo trije veliki darovi:<br />
hoja, govor in mišljenje, ki pa niso toliko človekov<br />
naravni dosežek, kot so zmožnost, ki nam jo podarijo<br />
najvišje duhovne sile.<br />
Ljudje, ki so bili odgovorni za to naknadno zaprtje<br />
v ječo, so morali zelo dobro opazovati njegov<br />
razvoj, ne z veseljem in ljubeznijo, kot to delajo<br />
starši ali vzgojitelji, ampak z namenom, da točno<br />
v pravem trenutku drastično posežejo v naravni<br />
razvoj človeških zmožnosti, ga ustavijo in Kasparja<br />
potisnejo v nekakšno ječo, kjer ne bo mogel ne živeti<br />
ne umreti.<br />
Vladarski zločin<br />
Vprašanje je, zakaj Kasparja niso ubili takoj po<br />
tem, ko so ga ugrabili? Zlahka bi se ga bili znebili,<br />
preprosto bi izginil. Namesto tega so naredili<br />
izredno zapleten in dolgoročen načrt, v katerega<br />
je bilo vpletenih mnogo ljudi, ki so morali biti z<br />
zadevo vsaj delno seznanjeni.<br />
Počakali so torej, da se je njegov jaz do določene mere<br />
oprijel svoje inkarnacije, potem pa so ga obsodili na<br />
majhno, nizko sobo, v kateri ni mogel ne stati, ne<br />
hoditi, kjer ni nikoli slišal ali videl drugega človeka,<br />
obdajala ga je stalna poltema ali tema. Hrana in<br />
pijača (kruh in voda) se je skrivnostno pojavljala<br />
zjutraj. Včasih je imela voda 'čuden' okus in takrat<br />
je zapadel v globok spanec. Ko se je prebudil, je imel<br />
postrižene lase in nohte, obleka in žimnica, na kateri<br />
je ležal, sta bili zamenjani. Njegova edina družba je<br />
bil lesen konj, s katerim je ravnal kot z živim.<br />
Kasparjevi ječarji so verjetno želeli 'pokvariti' njegovo<br />
inkarnacijo, zatreti in uničiti njegovo življenje in
5<br />
njegovo usodo, da bi za vsako ceno preprečili<br />
njegovo samouresničitev. To je bil začetek nove<br />
vrste nasilja – zločina nad dušo drugega.<br />
Človek lahko nekako sprejme zlo kot nekaj, kar<br />
se zgodi brez pravega vedenja, zaradi na videz<br />
ustreznih motivov (moč, slava in bogastvo); toda<br />
dopustiti možnost, da obstoja zavestno zlo, je nekaj,<br />
kar je težko sprejeti. Pa vendar je prav to zanikanje<br />
možnosti zla kot stvarne sile v svetu, močne in<br />
vedno delujoče, tisto, ki ji daje moč.<br />
Če je možno, da so imeli Sveti trije kralji, kot je<br />
zapisano v Matejevem evangeliju, preroško videnje<br />
o rojstvu Jezusa - ali ne bi bilo prav tako mogoče,<br />
da so imeli veliki učenjaki leve poti* enako verjetno<br />
slutnjo rojstva Kasparja? Poskusimo vsaj dopustiti<br />
možnost, da so v rojstvu otroka videli konec<br />
svojih načrtov. Očitno so imeli Kasparjevi mučitelji<br />
duhovna videnja, ki so jih zlorabili. Že od nekdaj<br />
so delovala skrita bratstva. V teh okultnih gibanjih<br />
je vedno obstajalo nekakšno trojstvo. Na skrajnih<br />
polih luciferične in arimanične lože, ki so malo pred<br />
rojstvom Kasparja začele med seboj sodelovati; na<br />
sredini pa so držali ravnovesje Rožni križarji, ki so<br />
skušali združiti fizično z duhovnim, preobraziti<br />
samo naravo substance, poduhovljati in zdraviti.<br />
Zločin nad zgodovino<br />
Brez nekaterih velikih, osrednjih osebnosti človeštva<br />
si je težko predstavljati zgodovino. Kako bi bilo, če<br />
ne bi nikoli bilo Bude, Mojzesa, Mozarta, Ghandija<br />
ali Einsteina? Kako zelo drugačen bi bil svet.<br />
Steiner navaja, da je bil Kaspar Hauser eden velikih<br />
pomočnikov človeštva, nekdo, ki bi lahko zelo<br />
spremenil zgodovino Nemčije, Evrope, morda<br />
sveta. Na srednjem vzhodu bi pomagal ustvarjati<br />
bolj duhovno kulturo. To, kar se je v srednjem veku<br />
začelo pod vplivom alkimistov Rožnih križarjev, bi<br />
vplivalo na človeško družbeno in politično sfero.<br />
Lahko bi se razvil proces poduhovljanja, ko bi se<br />
materialni svet preobrazil v pravo posodo duha,<br />
gralovo kulturo.<br />
Kot vladar Badna bi tesno sodeloval z Bismarkom<br />
(1815-1898) in Ferdinandom von Lassalleom<br />
(1825-1864), velikim družbenim reformatorjem.<br />
Po trditvah zgodovinarja Karla Heyerja so bile leta<br />
1848 (ko naj bi bil Kaspar na vrhuncu svojih sil),<br />
družbene razmere godne za čisto drugačen razvoj<br />
Nemčije.<br />
Vsi igralci so bili prisotni, le osebe, ki bi odločila,<br />
nekoga, ki bi z dovolj občutka med seboj povezal<br />
posamezne vladarje v igri, ni bilo. Spomniti se<br />
moramo, da Nemčija takrat še ni bila združena,<br />
sestavljena je bila iz majhnih kraljestev, katerih<br />
vladarji so imeli absolutno oblast. Složnost je bila<br />
neizogibno potrebna v procesu rasti v nacionalnost.<br />
Morda Nemčija s Kasparjem Hauserjem kot neke<br />
vrste iniciiranim kraljem, ne bi postala militarističen<br />
narod, kot se je to zgodilo pod vodstvom Kajzerja in<br />
kasneje Hitlerja. Velika tragedija nemškega naroda<br />
je, da so prišli do globokega spoznanja, da imajo<br />
posebno usodo, a tega niso prav razumeli.<br />
Ko stojimo ob Kasparjevem grobu in beremo nagrobni<br />
napis, si lahko prav tako prikličemo v spomin vojne<br />
spomenike, masovna grobišča, žrtve civilnih vojn<br />
in genocida; nešteto ljudi, ki so jim preprečili živeti,<br />
rasti in se razvijati, postati oni, prispevati k življenju<br />
na zemlji. Kajti vsak posameznik ni le osebnost zase,<br />
ampak shramba zgodovine; živi člen, ki povezuje<br />
preteklost in prihodnost.<br />
Razmišljanje o Kasparju<br />
Prišel je v stik z mnogimi ljudmi. Zanimivo je, da<br />
je sprožil dve zelo različni reakciji. Nekateri so ga<br />
videli kot primitivno, neotesano in zaostalo, drugi<br />
pa kot v osnovi nedolžno, angelsko bitje. Boj med<br />
tema dvema skrajnima načinoma dojemanja se<br />
nadaljuje še danes.<br />
Paznik v zaporu, Hiltil - človek, ki je srečal vse vrste<br />
kriminalcev, je do njega gojil globoko spoštovanje<br />
in naklonjenost. V pogovoru z Daumerjem je rekel:<br />
"Hauser je bil najprej čisti otrok. Kako lahko nekdo<br />
ta fenomen tako izkrivi? Njegova nedolžnost je tako<br />
očitna, da bi bil prisiljen to dokazovati, tudi če bi<br />
sam bog trdil drugače."<br />
Profesor Daumer si je zapisal vsako podrobnost<br />
Kasparjevega bivanja v njegovi hiši. O Kasparjevi<br />
dobroti in nedolžnosti še največ pove dogodek, ki se<br />
je zgodil nekoč, ko je sedel v vrtu. Skozi ograjo je<br />
iz sosednjega vrta vdrl podivjan pes. Ko je zagledal<br />
Kasparja, se je napotil proti njemu in mu ponižno<br />
polizal roko.<br />
Daumer ga je izobraževal, hkrati pa ga je, ob<br />
globokem spoštovanju njegove tenkočutnosti,<br />
poskušal pripraviti za življenje. Del njegovega<br />
programa je bilo tudi, da v Kasparjevo prehrano<br />
postopno uvede meso.
p o r t r e t<br />
To je povzročilo, da je bil Kaspar včasih neiskren,<br />
kar so žal jemali kot resen moralni problem, namesto<br />
kot osamosvajanje otroka. Kaspar sam ni nikoli gojil<br />
zamere, vedno je vsem odpuščal.<br />
6<br />
Nekoč so mu prvič pokazali zvezde. Vzkliknil je: "To<br />
je nekaj najlepšega, kar sem na svetu videl! Kdo je tja<br />
položil lučke, kdo jih prižiga, kdo ugaša?" Njegovo<br />
veselje se je spremenilo v melanholijo, njegovo telo<br />
se je treslo, jokal je in ni ga bilo mogoče potolažiti.<br />
Potem je vprašal, zakaj mu hudobni mož, ki ga je imel<br />
zaprtega, ni pokazal lepote zvezd. Nazadnje je rekel,<br />
da bi morali tudi tega moža za nekaj dni zapreti v tisto<br />
sobo, da bi videl, kako težko je. Pred tem moža, ki ga je<br />
zaprl, ni nikoli omenil.<br />
Proti koncu njegovega bivanja pri Daumerju je<br />
Feuerbach napisal: "Poglejte sedaj Kasparja, je eno<br />
najbolj priljubljenih bitij, ki bolj kot kdorkoli odseva<br />
dobroto, drugače pa ni prav nič posebnega. Ni genij,<br />
nima nobenih posebnih zmožnosti. Razen njegove<br />
prijaznosti in dobrote je čisto običajen človek."<br />
Od takrat, ko se je na veliki ponedeljek 1828 pojavil,<br />
do njegove smrti decembra 1833, v teh petih letih<br />
'normalnega' življenja, so bile Kasparjeve življenjske<br />
izkušnje izredno skoncentrirane. Steiner ga opisuje<br />
kot 'potepuha iz Atlantisa' – bitje brez predhodne<br />
inkarnacije ali pa je bila ta daleč nazaj v časih, ko<br />
so se ljudje še manj razlikovali, ko so bili manj<br />
individualizirani. Torej je bilo to 'prvo' življenje neke<br />
vrste izkušnja padca – inkarnacija v najtemnejše<br />
obdobje materializma 19. stoletja. Toda bilo je še nekaj<br />
drugega, lahko ga razumemo kot pot žrtvovanja, kajti<br />
na koncu, v trenutku smrti, svojim morilcem odpušča.<br />
Takrat preneha biti žrtev in se zavestno žrtvuje. To,<br />
kar mu je bilo od drugih vsiljeno, je postalo dejanje po<br />
lastni volji. Svobodno je sprejel svojo težko usodo in jo<br />
položil v službo evolucije k svetlobi. Preko odpuščanja<br />
je sprejel voljo višjih sil, tisto: 'Ne jaz', temveč 'Kristus<br />
v meni'!<br />
Steiner je Kasparju Hauserju pripisoval vlogo<br />
'graditelja mostu'. Oblak materializma, v katerega<br />
je bilo človeštvo v 19. stoletju ovito, je bil tako gost,<br />
da je bila povezava med duhovnim in fizičnim več<br />
kot zatemnjena. Žrtvena smrt Kasparja je v tej gostoti<br />
naredila režo, tako da so lahko žarki duhovne svetlobe<br />
ponovno razsvetlili razum in srca ljudi.<br />
Božji norec<br />
Slike Grega Trickerja so ilustrativne kot tudi izzivajoče;<br />
pripovedujejo 'zgodbo', a preko podob je nakazana<br />
dosti večja zgodba. Mogočna tema, ki se skozi vse<br />
slike odvija, je tema o božjem norcu. V tem pogledu je<br />
njegovo delo povezano z delom vizionarske pesnice<br />
Cecil Collins (1908-1989). Colinsova je v vlogi 'norca'<br />
prepoznala, nabolj vzvišen, najbolj plemenit izraz<br />
človeškega boja, svoboden ustvarjalen duh, neodvisen<br />
od želja in potreb.<br />
To sveto in nespremenljivo bitje, ki se je manifestiralo<br />
v Kasparju Hauserju, ni bilo še nikoli tako ogroženo,<br />
kot je danes. Njegovo kratko življenje je v nekem smislu<br />
skoraj postalo svetovna zgodba. Demoni materializma<br />
skušajo poseči prav v maternico, da bi manipulirali<br />
in vplivali na človeško bitje, ki se uteleša. 'Ječa', tisto<br />
enolično, sivo stanje, ki je z brezobzirno inteligenco<br />
vsiljeno otroku, je skoraj popolnoma zatrlo vsako<br />
kreativnost, vsako hrepenenje po smislu.<br />
Uničenje Kasparja Hauserja je bil poskus uničenja<br />
vsega, kar je v naših dušah dobro, plemenito in<br />
nedolžno. Kaspar nas lahko torej kot 'božji norec'<br />
navdihuje, nam da moči in poguma, da najdemo v sebi<br />
vrelec kreativnosti in ga z nasmehom in brez sramu<br />
pokažemo svetu.<br />
Kadar nas prevzame bridkost naše lastne usode, nam<br />
lahko Kaspar ponudi tolažbo , upanje in pogum.<br />
Kakšno je bilo naše življenje? Koliko smo bili zaprti<br />
v ječo, koliko smo bili ovirani v razvoju, koliko naših<br />
načrtov je bilo onemogočenih, omajanih! Ne glede<br />
na to, v koliko slepih ulic ali labirintov smo zašli, še<br />
vedno je upanje. Upanje, da ne moremo biti izgubljeni,<br />
vse dokler se borimo, si prizadevamo za tisto, kar je<br />
resnično in čisto.<br />
* Izraz 'učenjaki leve poti' se nanaša na tiste, ki v ezoteriki iz<br />
sebičnih razlogov sledijo temnim silam, nasilju in manipulaciji.<br />
pripravila Marina Nuvak
7<br />
Z <br />
<br />
Ustvarimo odnos do<br />
gibanj na zvezdnem<br />
nebu<br />
Brigite von Wistinghausen<br />
Predavanje s kongresa 2005<br />
Upam, da vas bo moje predavanje, ki nastaja iz<br />
ljubezni do zvezdnih pojavov, zanimalo. Najprej<br />
želim temo predavanja spremeniti v vprašanje:<br />
kako se lahko danes kot moderni ljudje povežemo<br />
z gibanjem zvezd na nebu?<br />
Rudolf Steiner je ta odnos današnjega človeka 25.12<br />
1922 (ZD 40) opredelil:<br />
Zvezde nekoč so ljudem govorile,<br />
utišanje njih je usoda sveta;<br />
tega utišanja zaznava,<br />
morda je boleča ljudem.<br />
A v tem tihem mirovanju dozoreva<br />
kar ljudje zvezdam govore;<br />
tega govora zaznava,<br />
moč morda postane<br />
človeku duha.<br />
Danes nam zvezde seveda nič več ne govorijo.<br />
Ljudje davnine so v zvezdah doživljali bogove<br />
in odtise njihovih dejavnosti. Naše premikajoče<br />
nebesne pojave, kot so sonce, mesec in planeti, še<br />
vedno imenujemo po bogovih.<br />
Zvezde stalnice so členjene in urejene v slike in<br />
izhajajo iz mitologij mnogih ljudstev in njihovih<br />
podob. V naši kulturi izvirajo iz stare grške mitologije<br />
oz. zvenijo v imenih rimskih božanstev. Ko se danes,<br />
kot moderni človek posvetim starim mitom, potem<br />
najdem nepopisno harmonijo učinkovanja bogov<br />
na Zemljo in medčloveške odnose. Toda, imamo<br />
danes sploh še zares kakršenkoli odnos do takih<br />
slik? Kdo lahko zares še vstopi tako, da se iz tega<br />
porodi doživetje?<br />
Rudolf Steiner poudarja, da so te mitološke slike še<br />
zadnji odmev mogočne velike pra-modrosti, ki je<br />
nekoč živela v človeku, ki mu je omogočala razumeti<br />
povezanost neba in zemlje. Ta razumljivost pa<br />
je drugačna, kot jo razumemo danes. Za nas je to<br />
oddaljen, komaj še dosegljiv svet. Če uspemo pri<br />
gledanju v zvezdno nebo s slutnjo vstopiti v dušo<br />
take slike, potem se bomo spomnili mita ob zvenenju<br />
njegovega imena. Toda ali doživljamo še kaj? Bolj<br />
malo. Ali je ta odsotnost doživljanja za nas boleča?<br />
Ali nam to povzroča skrbi in žalost ali bolečino neke<br />
izgube? Bržkone še manj. Ali ni to morda odraz<br />
tega, da je odnos do zvezd, kakršen je obstajal za<br />
ljudi minulih kulturnih dob, izginil; da pravzaprav<br />
sploh ne moremo več občutiti niti bolečine? Kakšen<br />
odnos lahko navežemo z zvezdnimi pojavi kot<br />
moderni ljudje, ko smo sposobnosti ne le izgubili,<br />
temveč tudi novih nismo usvojili?<br />
Rada bi se lotila dveh od teh novih sposobnosti<br />
in vam ju predstavila. Na eni strani je to jasna<br />
čutna zaznava in na drugi logično mišljenje. To sta<br />
sposobnosti, ki pri ljudeh minulih kulturnih dob, ki<br />
so še poslušali bogove iz govorice zvezd, še nista<br />
bili prisotni. Ko smo te sposobnosti pretvorili v<br />
področje volje, je govorjenju zvezdam sledil nov,<br />
mogočen korak. Kako je to mogoče videti?<br />
Ko se obračamo k zvezdnemu nebu s svojimi<br />
čutnimi zaznavami, zaznavamo točkovno, ne da<br />
bi to izgovorili. Če k tej čutni zaznavi dodamo iz<br />
starih časov izvirajočo razporeditev zvezd stalnic,<br />
potem se bolje znajdemo in pridobimo orientacijo.<br />
Enkraten pogled s pomočjo omenjene razporeditve<br />
nam vendarle še vedno ne pove veliko. Šele potem,<br />
ko večkrat usmerimo pogled v zvezdno nebo in ga<br />
povežemo s predstavami slik, ki so v spominu iz<br />
prejšnjih opazovanj odkrijemo nekaj, kar v zaznavi<br />
najprej sploh ne obstaja, namreč to, da se nebo<br />
zvezd stalnic giblje okrog nas: od vzhoda preko juga<br />
proti zahodu. Če se namenimo vsako noč ob isti uri<br />
gledati v isto stran neba, potem bomo zaznali, da
8<br />
s k r b z a<br />
obstaja še drugo gibanje: razen opaznega nočnega<br />
premikanja zveznega neba stalnic od vzhoda proti<br />
zahodu, ki omogoča s pogledom proti severu celo<br />
viden zasuk od zahoda proti vzhodu, obstaja še<br />
drugo gibanje od vzhoda proti zahodu.<br />
Danes vemo, da je nebo zvezd stalnic dokončno,<br />
stalno, saj to pove tudi ime. Nasprotno pa se<br />
Zemlja giblje; v primerjavi z nebom zvezd stalnic<br />
se premika, pri čemer nam naša zaznava posreduje<br />
vtis, da se nebo zvezd stalnic giblje od vzhoda proti<br />
zahodu. Je vsako gibanje neba stalnic in sonca tekom<br />
dneva in spremembe v letnih časih le navidezno,<br />
ker svojega lastnega gibanja ne zaznavamo? To je<br />
tako navidezno, kot sij sonca! Za nas je to resničnost<br />
bogatih doživetij in mnogovrstnih učinkov. Celotna<br />
zemeljska narava brez tega sija ne bi bila mogoča.<br />
Naše zemeljsko življenje se zaradi tega sija odvija.<br />
Kaj je torej resničnost?<br />
To, kar se nam kaže pri opazovanju dnevnega<br />
gibanja zvezdnega neba stalnic in sonca od vzhoda<br />
proti zahodu kot tudi letna gibanja sonca od<br />
zahoda proti vzhodu in je to opazovanje prežeto z<br />
mišljenjem, bi rada imenovala stališče zaznavanja.<br />
V mišljenju pridobljeni zaključek, da se zemlja vrti<br />
(dnevno) okrog sebe, torej od zahoda proti vzhodu<br />
in v isti smeri skupaj z gibljivimi nebesnimi telesi<br />
(planeti in luno) okrog sonca (letno), pri čemer<br />
ostanejo zveze stalnice več ali manj stalne, se izkaže<br />
kot mišljenjsko stališče.<br />
To slednje je človeku omogočeno šele, odkar<br />
je osvojil sposobnost abstraktnega mišljenja in<br />
Koperniku je prvemu v novem času uspelo misliti<br />
lastno gibanje zemlje in planetov na ta način.<br />
Po mojem mnenju potrebujemo obe stališči, da<br />
se približamo resničnosti. S stališčem zaznavanja<br />
dojamemo ritme - dnevne in letne, ki so lahko videti<br />
različni glede na lego in zemljepisno širino.<br />
Ritmi nastajajo zaradi gibanja zemlje v njenem<br />
kozmičnem okolju ali povedano drugače: ritmi<br />
so izraz odnosa med Zemljo in Soncem in njune<br />
okolice. Ritmi so podlaga vseh zemeljskih<br />
življenjskih procesov. Ti nikoli ne potekajo<br />
premočrtno, mirovanje vodi v smrt. Najrazličnejši<br />
ritmi so osnova različnim življenjskim procesom,<br />
ki so videti kot kozmični ritmi- doživeto z Zemlje<br />
(naše zaznavno stališče) glede na sonce, luno,<br />
planete in zvezde stalnice.<br />
Ritem je čutno-nadčutni proces, pravi Rudolf Steiner.<br />
Tudi življenje samo ni neko zgolj čutno dejstvo. V<br />
življenjskih procesih se nadčutno polasti čutno<br />
izkustvenega, ritem je pri tem nosilec in posrednik.<br />
Pri prepoznavanju ritmov se tudi mi sami gibljemo<br />
z mišljenjem v nečutnem območju; tako prežemamo<br />
to, kar lahko čutno opazujemo z neko nadčutno<br />
silo.<br />
Ali to ne podžiga zanimanja nas, ki smo poljedelci<br />
in vrtnarji in ki delamo z živim, da bi natančneje<br />
poznali te nebesne pojave in hoteli razumeti gibanja<br />
in ritme?<br />
Znotraj ozvezdja stalnic je zodiak nebesni trak,<br />
ki vsa gibanja okrog našega sonca drži tako rekoč<br />
skupaj in pred katerim se v naših zaznavah odvijajo<br />
vsa gibanja sonca, meseca in planetov. Če se<br />
osredotočimo na neko točko, lahko npr. zaznamo<br />
zvezdno sliko Leva. V bistvu vidimo pravzaprav<br />
samo svetle točke na zvezdnem nebu, ki jih bodo<br />
naše sile predstavljanja s pomočjo črt povezale v<br />
zodiakalno sliko Leva. Pri opazovanju se nam skoraj<br />
zdi, da vidimo črtice. In tako se zloži skupaj druga<br />
k drugi dvanajst slik zodiaka, v katerih so ljudje<br />
preteklih dob doživljali dvanajsternost duševnih<br />
kvalitet na zvezdnem nebu. To je trak, ki povezuje<br />
dvanajst duševnih kvalitet in drži skupaj vso našo<br />
bit v kozmični okolici. Črta od enega zodiakalnega<br />
znamenja do drugega je tudi rezultat naše predstave,<br />
tako kot tista, da se Sonce premika pred zodiakom.<br />
V astronomiji to označujemo kot ekliptiko. Črta, ki<br />
v dveh točkah seka ekliptiko, je nebesni ekvator. To<br />
je tako rekoč v svetovni prostor projiciran zemeljski<br />
ekvator, ki nastane z vrtenjem zemlje okrog svoje osi.<br />
V sedanjem času seka ekliptiko v območju Ribe in<br />
Device. Kako se dvigata nebesni ekvator in ekliptika<br />
nad obzorjem, je močno odvisno od mesta na Zemlji,<br />
od koder opazujemo zvezdno nebo.<br />
Ta trenutek (februar 2005) Kozorog, ki je za Soncem,<br />
na horizontu ni viden. Pustimo tako Sonce potovati<br />
pred zodiakalnim znamenjem Kozoroga. Med letom<br />
se Sonce pomika v Vodnarja, dalje v Ribi, Ovna in<br />
Bika dokler ob Kresu ne prispe v Dvojčka. Gibanje<br />
zvezd stalnic je temu ustrezno od vzhoda proti<br />
zahodu. Temu nasprotno pa poteka gibanje Sonca<br />
pred zodiakom in pred ozadjem zvezd stalnic tako,<br />
kot gibanje Zemlje od zahoda proti vzhodu.<br />
V nadaljevanju se želimo ozreti na gibanje planetov<br />
v nočnem nebu zvezd stalnic. Tako kot Zemlja se<br />
tudi planeti gibljejo okrog Sonca.
n a r a v o<br />
V zadnjih dveh letih so gotovo mnogi lahko<br />
opazovali Saturna v Dvojčkih. Potovanju Dvojčkov<br />
po nebu sledi Saturn na svojem popotovanju. V<br />
neki določeni noči je mogoče opaziti, da pri še tako<br />
velikem naporu ne moremo videti Saturnovega<br />
lastnega gibanja. Vzide in zaide z Dvojčkom na istem<br />
mestu. Če smo več tednov in mesecev pozorni na<br />
Dvojčka in Saturna pred njim, lahko po določenem<br />
času odkrijemo, kako se premika Saturn: kakor se<br />
Zemlja giblje okrog Sonca oz. se po naši zaznavi<br />
izvrši pot Sonca pred zodiakom tekom leta, torej od<br />
zahoda proti vzhodu.<br />
V letu 2003 je Saturn prešel iz Bika v Dvojčka. Po<br />
položaju Sonca poleti ni bilo mogoče videti niti<br />
Saturna niti Dvojčka. Po nekem času se je zopet<br />
pojavil Dvojček in tudi Saturna je bilo mogoče videti<br />
na jutranjem nebu kot bledo zvezdo. V naslednjih<br />
tednih in mesecih se je Saturn pomaknil vedno dlje<br />
v Dvojčka in postajal vedno bolj svetel. Pozno jeseni<br />
leta 2003 je naenkrat naredil lok in zamenjal smer<br />
od vzhoda proti zahodu. V času štirih mesecev je<br />
povlekel to zanko na zahodnem delu Dvojčka, da bi<br />
se pozno pozimi znova obrnil in v Dvojčku potoval<br />
naprej v smeri proti vzhodu. Pozno poleti 2004 je<br />
naletel na Saturn: ta je bil tedaj še večerna zvezda in<br />
znova le delno viden - na koncu Dvojčka in nekoliko<br />
v smeri Raka. Na začetku zime 2004 se je znova<br />
obrnil nazaj k Dvojčku. Do približno sredine marca<br />
2005 se je premikal dalje v Dvojčku proti zahodu<br />
in je edini planet, viden kot svetla nočna zvezda,<br />
ki se od sredine marca naprej spet obrne in potuje<br />
v smeri proti Raku. Poleti 2005 je znova dva do tri<br />
tedne neviden in nazadnje pred Rakom potegne<br />
naslednjo najsvetlejšo zanko pozimi 2005/06.<br />
Platon je svojim učencem naročil, naj raziskujejo<br />
resnično gibanje planetov. Nam je danes na voljo<br />
drugačna slika, ki je sicer ne moremo čutno zaznati,<br />
ampak lahko nastane iz soodvisnosti našega<br />
ustvarjalnega mišljenja, iz naših miselnih predstav.<br />
Če se z lastnim mišljenjskim stališčem, ki naredi<br />
vsako zaznavo razumljivo z zaznavnega stališča,<br />
poslužimo heliocentrične slike sveta, kakor jo je<br />
postavil Kopernik, spoznamo, da opiše Saturn med<br />
vidnimi planeti največjo krožnico okrog Sonca.<br />
Kakor vemo, potrebuje Zemlja za svojo pot okrog<br />
Sonca eno leto, Saturn pa 29 ½ leta. Medtem,<br />
ko Saturn enkrat obkroži Sonce, ga bo Zemlja<br />
prehitela ustrezno večkrat. Ko se Zemlja bliža<br />
Saturnu, se nam ta zdi v vedno bolj svetla zvezda.<br />
Ko Zemlja prehiti Saturn, zaznamo to gibanje kot<br />
nekakšno zankasto ali zobčasto Saturnovo črto.<br />
Z oddaljevanjem Saturna ta bledi, dokler se ne<br />
pojavi samo zvečer, ko stopi Zemlja za Soncem,<br />
pri čemer nam naša zaznava posreduje vtis, da se<br />
Saturn giblje za Soncem. Tako nastane gibanje, ki<br />
ga zaznamo z našo miselno predstavo in jo lahko<br />
razumemo. Črte, ki na zvezdnih kartah označujejo<br />
premikanja, niso nikakršne direktne čutne zaznave.<br />
Šele s pomočjo našega spomina povežemo v naši<br />
miselni predstav posamezne točke v " gibljivo" črto.<br />
V tem spoznamo navidezno premikanje Saturna.<br />
To je tako navidezno kakor Sonce podnevi.<br />
Če je gibanje Saturna prav tako navidezno, lahko<br />
rečemo, da gre tukaj za zemeljsko resničnost.<br />
Saturnova resničnost je nekje drugje.<br />
V nadaljevanju se želimo posvetiti Veneri.<br />
Sedaj nastane vprašanje, kako pride do takega<br />
Saturnovega gibanja. Ali se giblje zankasto in<br />
zobčasto vzdolž zodiaka? Je to Saturn sam, ki se<br />
giblje? To vprašanje je zaposlovalo že stare Grke.<br />
O tem več prihodnjič<br />
prevedla Staša Vidmar
10<br />
s k r b z a<br />
O vinarstvu<br />
Aci Urbajs<br />
Živimo v času hitrih sprememb, rojevanju novih<br />
svetovnih povezav, svetovnih trgov. Vina z vseh<br />
kontinentov se dobesedno zlivajo na tržišče.<br />
Tehnološko dovršena vina, prijetnega okusa,<br />
osvajajo kupce, cene so dosegljive. Enološka znanja,<br />
da vinarji pridelujejo takšna vina so na razpolago<br />
v vsaki malo večji kmetijski trgovini. Svetovalne<br />
službe svetujejo vedno nova enološka sredstva. Na<br />
inštitutih se razvijajo selekcionirane kvasovke, ki<br />
tvorijo ob alkoholnem vrenju bogatejša vina, prav<br />
tako svetujejo uporabo dodanih selekcioniranih<br />
encimov, da vino lepše diši (kokos, banane, vanilija<br />
…) ter ponujajo dodatna enološka sredstva za<br />
lepšanje mošta in vina (ribji mehur, jajčni beljak,<br />
želatina, bentoniti, tanini …). In tukaj so še različna<br />
pomagala kot so:kondenzatorji za mošt, hladilne<br />
naprave, filtri itd. Ta moderni pristop povečuje<br />
odvisnost od strokovnjakov, ki prodajajo procesno<br />
tehnologijo in opremo.<br />
Zakaj vse to? Ubijanje avtohtonih drobnoživk<br />
(kvasovk, encimov) ter ponovno vstavljanje<br />
selekcioniranih, da bi naredili boljše vino? To je le ena<br />
resnica, druga je ta, da v modernem vinogradništvu<br />
avtohtonih drobnoživk skoraj ni več. Saj s kemičnimi<br />
škropivi uničujejo življenje v vinogradu v vseh<br />
sferah: v zemlji, na vinski trti ter na grozdju.<br />
Bil sem vesel povabila urednice ga. M. Nuvak,<br />
da naj kaj praktičnega napišem o vinogradništvu<br />
in vinarstvu. Drugo leto bo dvajset let, kar<br />
gojim to "muhasto" rastlino in polovico tega<br />
časa pomagam trti in zemlji z biodinamično<br />
metodo. Trta je postala muhasta rastlina zaradi<br />
človekovega strmenja po več, več in več. Ko so v<br />
19. st pripeljali ameriško trto (šmarnico, jurko,<br />
izabelo…) v Evropo, so z njo pripeljali bolezni, ki<br />
jih prej na trti ni bilo. Od tedaj je trta "muhasta".<br />
In ker smo sredi zelenega dela v vinogradu, sem<br />
se sodelovanja kar malo ustrašil. Saj me zunaj<br />
čaka vinograd ...<br />
Članek Nicolasa Joliya pa mi je dal zamisel, da<br />
razsvetlim vinsko klet torej kletarjenje. Ko govori<br />
o 300 praških, ki jih uporabljajo vinarji, da bi vino<br />
naredili boljše, sem se domislil osnutka, ki smo ga<br />
lani poslali v Demeter Internacional o "Sonaravnem<br />
kletarjenju", ki bo osnova pri oblikovanju smernic<br />
za biološko oziroma biodinamično vinarstvo, torej<br />
delo z vinom.<br />
Kot biodinamik čutim, da je tukaj naša priložnost,<br />
da ponovno odkrijemo zastrto pot so-naravnega<br />
kletarjenja, ki so jo poznali naši dedje, pradedje….<br />
Imamo prednost, da razpolagamo z življenjem v<br />
zemlji, na vinski trti ter na grozdju. Ta potencial<br />
moramo nežno po naravnih tokokrogih prenesti v<br />
klet. Iz zemlje na trto, iz grozdja v mošt, iz mošta v<br />
vino, ki zori in se oblikuje v tradicionalno vino. To je<br />
vino intenzivne barve, ki diši po rožah, travah, medu,<br />
je polnega okusa, mogočo malo trpko, za nekoga<br />
malo oksidirano, a zdravo krepko. V karakterju vina<br />
se zrcali klima, vinogradniška lega, zemlja, sorta in<br />
odnos do vsega tega ... tudi njegova filozofija.<br />
Ugotovitve in razmišljanja :<br />
1.) Vino, grozdje in vinogradnik - vinar morajo<br />
biti celota. Razmišljanje R. Steinerja o kmetiji<br />
kot organizmu nam da slutiti, da si vinograd<br />
"gorca" zasluži najzahtevnejšo lego na kmetiji,<br />
ki je obsijana s soncem ves dan.<br />
/odpade dosladkanje mošta ter uporaba<br />
kondenzatorjev mošta/
n a r a v o<br />
11<br />
2,) Če sledimo misli R.Steinerja, da je potrebno<br />
skrbeti za življenje v vseh sferah, moramo<br />
življenje iz trte preko grozdja prenesti tudi<br />
na mošt in posledično na vino…<br />
/odpadejo vsa enološka sredstva:<br />
selekcionirane kvasovke, encimi,sredstva za<br />
biološki ali kemični razkis, bentoniti, želatina,<br />
jajčni beljak, silicijevo čistilo, odpade tudi<br />
žveplanje grozdja in mošta …/<br />
ki se prenašajo iz grozdja v mošt in vino. Proces<br />
so-naravnega kletarjenja v celoti nadgrajuje biodinamično<br />
delo v vinogradu. Za pretoke oziroma<br />
mešanje vin ( ponovno aktiviranje droži) upoštevam<br />
koledar zvezdnih konstelacij. Upoštevajo se<br />
dvigajoči se loki lune ter zvezdna konstelacija, ki<br />
so ugodna za "plod", po drugi strani pa je primeren<br />
ponedeljek kot dan v tednu, ki pripada vodnim<br />
etrom. Z aktiviranjem droži (mešanjem) ritmično<br />
nadaljujemo, da vino dozori.<br />
Zato škropljenja v vinogradu opravimo v avgustu<br />
in septemberu zelo nežno, da ne poškoduje<br />
mikro organizmov na grozdju. Baker in žveplo<br />
zamenjamo s čajem iz preslice, kamilice, rmanom.<br />
V teh mesecih uporabim še kisle gline, bogate<br />
s silicijem in "501". V času polne zrelosti ali<br />
prezrelosti grozdje nežno poberemo, ga sortiramo<br />
ter ga z vsemi drobnoživkami, kot so kvasovke,<br />
encimi, gnilobe… zmeljemo. Ločimo pecljevino<br />
od sadne kaše. Grozdni sok - mošt je v kontaktu z<br />
zmletimi jagodami več dni. Drugi dan samodejno<br />
prične alkoholno vrenje, po končanem vretju ali<br />
prej (odvisno od karakterja mošta) sledi stiskanje<br />
in pretok mošta v lesene sode, kjer vino počiva<br />
– zori eno leto. Ponavadi se sproži po končanju<br />
alkoholnega vretja še mlečno kislinsko vretje, ki<br />
zgladi kislino in osveži vino.<br />
Odločno nasprotujem vsem enološkim sredstvam, ker:<br />
- ni potrebno modificirati naravnih procesov,<br />
- nimajo ekološkega certifikata,<br />
- rušijo tradicionalen odnos vinar-vino.<br />
3.) Pozabljeno tradicionalno kletarstvo ponovno<br />
odkriva medsebojni odnos<br />
grozdje => vinske droži => vino.<br />
Vinske droži so osnova so-naravnega kletarjenje.<br />
Da vinska trta "rodi" vino, je ljudski rek. Iz tega<br />
lahko izpeljemo, da so vinske droži kot popkovina<br />
med grozdjem in vinom. Preko njih se prenašajo<br />
osnove informacije ter spoznanja iz sfere svetlobe<br />
- življenja v sfero zorenja (kletarjenja). Vinski droži<br />
spodbuja množico procesov v vinu. Eden od teh<br />
je biološki razkis, ki razgradi jabolčno kislino v<br />
bolj nežno obliko. Ogljikovi mehurčki, ki pri tem<br />
nastajajo, delujejo na vino mladostno. Prav tako<br />
zdravi droži delujejo antioksidativno, zato vino ni<br />
potrebno žveplati. Karakter vina in arome izhajajo<br />
iz grozdja in procesov zorenja na drožeh. Odvisen<br />
je od tipa jeseni (suha, vroča, mokra) saj se od<br />
tipa jeseni razvijejo različne vrste drobnoživk,<br />
To vino je bistveno drugačno od tehnoloških<br />
vrhunskih vin. Ker vinu nič ne vzamemo, je<br />
kompleksno in ima notranji red, se ne kvari, ostane<br />
zdravo z malo žvepla in je takšno človeku v veselje.<br />
V tem vinu odpade blišč inox – posod in kupljene<br />
elegance. To je vino, ki ima domačnost, ima dušo.<br />
Če to vino skrbno vključimo v celostno prehrano<br />
kot začimbo, dobimo hrano, ki je kot zdravilo za<br />
dušo in telo..<br />
Ta vina rahlo žveplamo le na koncu procesa, ko<br />
vino ločimo od droži, ga pretočimo v steklenice ter<br />
ponudimo kupcu.
12<br />
s k r b z a<br />
Možnosti<br />
Zaradi različnih interesov, znanja vinogradnikov<br />
ali njihove filozofije predlagam tristopenjski model<br />
kletarstva:<br />
1.) Če delajo vinogradniki po b.d. metodi, v kleti<br />
pa uporabljajo enološka sredstva (kot so<br />
selekcionire kvasovke, encime,čistila, lepšila,<br />
dodatke (enako kot konvencionalni), lahko<br />
označijo na vinski etiketi le "Vino iz grozdja<br />
pridelanega po b.d. metodi".<br />
2.) Če delajo vinogradniki po b.d. metodi ter<br />
kletarijo po naravnem tokokrogu, sonaravno<br />
kletarjenje, brez enoloških sredstev, torej<br />
uporabijo avtohtone kvasovke, encime in<br />
glive, ki z grozdjem potujejo v mošt ter z<br />
vinarjem sooblikujejo karakter vina, lahko<br />
imajo ta vina oznako Demeter ter dodatno<br />
pojasnilo "Vino iz grozdja pridelanega po b.d.<br />
metodi". Priporočam tudi, da v vinu skupno<br />
žveplo ne presega 100mg/l .<br />
3.) Če delajo vinogradniki po b.d. metodi<br />
ter kletarijo po naravnem tokokrogu brez<br />
enoloških sredstev, torej uporabijo avtohtone<br />
kvasovke, encime in glive, ki z grozdjem<br />
potujejo v mošt (enako kot v točki 2), ter vino<br />
ostane na vinskih drožeh eno leto in je prvič<br />
žveplano ob stekleničenju, se na steklenico<br />
vina označi znak Demeter ter doda tekst<br />
"Organsko vino iz grozdja, pridelanega po b.d.<br />
metodi". Priporočam tudi, da v vinu skupno<br />
žveplo ne presega 70mg/l .<br />
Sklep<br />
S tem prispevkom skušam osvetliti delo v "temni<br />
kleti". Luč so mi prižgali prijatelji vinarji, ki že<br />
desetletja so-naravno kletarijo v bližini italijanske<br />
meje, mnogi med njimi pa so zamejski Slovenci…<br />
Njihove izkušnje so me spodbudile, da sem<br />
zaupal NARAVI tudi v kleti, kot sem to že prej v<br />
vinogradu. Seveda so pri tem pomembne izkušnje.<br />
Vsako leto sem bogatejši za nov poizkus. Obenem<br />
se zavedam, da se vino lahko pokvari, da narave v<br />
celoti ne bomo nikoli razumeli, temveč se od nje le<br />
učimo, ampak tako mora biti.<br />
Ko poznavalec vina reče: "Joj, kako lepo diši po<br />
senu, materini dušici, plevelih. In obiskovalec v<br />
vinogradu reče isto: "Joj, kako lepo diši po zemlji,<br />
rožah … takrat sem srečen.<br />
Razvoj kulturnih rastlin<br />
Žlahtnjenje in<br />
semenarstvo 3. del<br />
Brigitte von Wistinghausen<br />
Predavanje 3. 9. 2004<br />
Biološko-dinamično žlahtnjenje skuša delati<br />
drugače. Do rastline skušamo ustvariti nov odnos,<br />
spet razumeti, iz katerih sil se rastlina, taka kot je,<br />
zgradi. Ali je res vse genetsko fiksirano? Gotovo je od<br />
začetka kaljenja semena odločilno, da rastlina stopa<br />
v odnos z okoljem, in to tudi mora. Seme samo za<br />
sebe nikoli ne more nastati rastlina. Da seme postane<br />
rastlina, potrebuje zemljo z vsemi elementi, ki so<br />
nosilci življenja. Vprašanje pa se zastavlja še naprej.<br />
Vprašati moramo, kaj omogoča življenje na Zemlji?<br />
Pri biološko-dinamični metodi se že od začetka ravnamo<br />
po tem in je samo po sebi umevno, da življenje kot tako<br />
ni samo stvar, ki je vezana na Zemljo. To vsak človek<br />
ve. Kaj bi bilo, če ne bi bilo Sonca? Sonce ni na Zemlji,<br />
ne pripada Zemlji, toda na Zemljo sije. Če Sonce ne bi<br />
sijalo na Zemljo, na Zemlji ne bi bilo življenja. Toda ni<br />
odločilno le Sonce. Pomemben je ves kozmos, ki obdaja<br />
Zemljo. S svojimi energijami učinkujejo na Zemljo<br />
tako Sonce kot Luna in planeti, celo vse področje<br />
zvezd stalnic, ki so v globokem ozadju. Že v tem, da<br />
doživljamo Sonce kot svetlobo in toploto, vidimo, da<br />
Zemlja in Sonce nekako sodelujeta.<br />
Znano je, da izven atmosfere Zemlje ne doživimo<br />
sončne svetlobe in toplote. Izven zemeljske atmosfere<br />
je temno in hladno. Podobno je pri nas z energijami, ki<br />
pritekajo od Lune, planetov in področja zvezd stalnic.<br />
Ne zaznamo jih, četudi učinkujejo na Zemljo. Zvezde ne<br />
svetijo tako močno kot Sonce. Ljudje toplote zvezd ne<br />
zaznamo, čeprav velja, da tudi sile toplote in svetlobe<br />
oddaljenih zvezd učinkujejo na Zemljo.<br />
Nekaj preprostih primerov. Za vodo vemo, kako<br />
reagira na energije Lune. Ritmi morij, plima in oseka so<br />
reakcija na energije Lune. Morja se dvigajo proti Luni<br />
in spet padajo, tudi kontinenti nekako dihajo z morjem.<br />
Moderna znanost je to potrdila. Vse, kar je živega, se<br />
nekako ritmično giba proti Luni in nazaj.
n a r a v o<br />
13<br />
Danes vemo, da reagirajo eden na drugega tudi<br />
planeti. Tudi naša Zemlja je planet. Ali veste, kako so<br />
odkrili planete, ki jih z očesom ne vidimo? Narisala<br />
vam bom. To tu je Zemlja in narišem v prostoru še drug<br />
planet. Med ta planet in Zemljo narišem še en planet,<br />
ki potuje iz leve proti desni. V trenutku, ko je planet,<br />
ki potuje med prvim planetom in Zemljo, na sečišču<br />
ravne črte, ki Zemljo z zunanjim planetom povezuje,<br />
se odmakne iz svoje poti, ko se od te točke oddalji,<br />
pa se vrne na svojo pot. Ko je točno med Zemljo in<br />
bolj oddaljenim planetom, se s svoje poti oddalji tako<br />
daleč, da to lahko opazujemo celo z Zemlje.<br />
■ Heather Kennedy<br />
Si predstavljate to? Mi smo oddaljeni od Sonca<br />
eno astronomsko enoto. In če mislimo, da je ta bolj<br />
oddaljen planet, ki sem ga najprej narisala, Saturn in<br />
drugi planet Jupiter, sta eden od drugega oddaljena<br />
štirikrat toliko kot Zemlja od Sonca. In ko Jupiter,<br />
ki je hitrejši, prehiti Saturn, ki je počasnejši in je pri<br />
tem točno med Zemljo in Saturnom, se toliko oddalji<br />
od svoje poti, da to lahko opazujemo z Zemlje. Za<br />
Saturnom imamo še tri planete. Uran so našli slučajno.<br />
Neptuna so izračunali, ker se je Saturn oddaljil s svoje<br />
poti in so vedeli, da je tam zunaj planet. Neptun je<br />
namreč oddaljen od Saturna dvakrat tako daleč kot<br />
Saturn od Sonca. In Pluton je trikrat tako daleč od<br />
Sonca kot Saturn. Toda tudi Jupiter in Mars in naša<br />
Luna se umaknejo od svoje poti, kadar gredo skozi<br />
tisto linijo, ki povezuje Zemljo z nekim planetom bolj<br />
zunaj. To pa je samo en primer za to, kako močno<br />
učinkujejo planeti, da bomo lažje mislili, da vse te<br />
sile iz kozmosa vplivajo na življenje na Zemlji. Pri<br />
biološko-dinamični metodi si prizadevamo, da rastline<br />
sadimo in žlahtimo tako, da so čimbolj občutljive za<br />
delovanje kozmosa. To je prav nasprotno od tega, kar<br />
dela moderno žlahtnjenje. Moderno žlahtnjenje bi<br />
rado ustvarilo rastline, ki bi bile gensko fiksirane in<br />
na tisto, kar je zunaj, neobčutljive.<br />
Mi pri biološko-dinamičnem pridelovanju potrebujemo<br />
prav sorte, ki so po možnosti zelo občutljive za<br />
delovanje iz kozmosa. Tako kot nastane življenje<br />
samo zaradi sodelovanja Sonca in Zemlje, lahko<br />
rečemo, da je vsa polnost in pestrost življenja mogoča<br />
samo zaradi najrazličnejših vplivov iz kozmosa. Naše<br />
kulturne rastline morajo spet postati in biti občutljive<br />
za spodbude iz kozmosa. Čuvati jih moramo in skrbeti<br />
za to, da bodo take ostale, da bodo pripravljene<br />
sprejeti učinkovanje iz kozmosa. Biološko-dinamični<br />
preparati rastlinam pri tem pomagajo. Podpirajo<br />
rastline ravno pri tej občutljivosti, odprtosti, možnosti<br />
sprejemanja učinkovanja iz kozmosa.<br />
Sorte iz modernega žlahtnjenja so pri biološko–<br />
dinamičnem delu popolnoma neuporabne, ker<br />
žlahtnitelji postavljajo kot cilj togost, zaprtost rastlin.<br />
K temu pa še drug primer. Na moderne metode<br />
žlahtnjenja ne reagirajo vse sorte optimalno. Pri<br />
žlahtnjenju s križanjem, pri hibridih ali genski tehniki,<br />
so katalogizirali, katere sorte reagirajo optimalno na<br />
moderne metode žlahtnjenja. Tako se zgodi, da imajo<br />
pri koruzi številne nove sorte, toda samo dve sorti<br />
kot prednici. Cela vrsta sort je nastala samo iz dveh<br />
sort. Druge niso reagirale na moderno žlahtnjenje. Če<br />
kdo govori o tem, da imamo sto novih sort koruze, je<br />
dobro vedeti, da je vse to nastalo le iz dveh. Iz tistih<br />
dveh, s katerimi je moderno žlahtnjenje lahko delalo.<br />
Vse druge sorte človek zanemari in jih trajno izgubi.<br />
Pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti so ravno<br />
zaradi nevarnosti, da bi to osiromašenje genetskih<br />
potencialov preprečili, ustanovili genske banke. Seme<br />
starih sort so globoko zmrznili in po genski predstavi<br />
naj bi bilo to seme nespremenjeno, ko ga bodo spet<br />
stopili. Temu pa seveda ni tako. Če je seme globoko<br />
zmrznjeno, potem rastline veliko življenjskih energij<br />
izgubijo. In to je še en razlog za to, zakaj moramo pri<br />
biološko-dinamičnem ali ekološkem pridelovanju<br />
aktivno skrbeti za obstoječe stare sorte.<br />
Ko sem začela s tem delom pred dvajsetimi leti, so<br />
imele semenarne še ogromno sort s čvrstimi semeni.<br />
Čvrsto seme pomeni, da pridelek posejanega semena<br />
lahko ponovno uporabimo kot seme. Torej sorte z<br />
odprto bodočnostjo. Danes je čisto drugače. Mnoge<br />
semenarne sploh ne ponujajo več semen, ki imajo<br />
odprto bodočnost. Takih sort sploh nimajo več, samo<br />
še semena za enkratno uporabo. Tako cvetača, kumare,<br />
kitajsko zelje, kmalu tudi korenja ne bo več takega.
s k r b z a<br />
S tem je že zapečateno dejstvo, da bomo izgubili zelo<br />
dragocene kulturne rastline. Neizmerno kulturno<br />
dobro človeštva bomo na ta način zapravili.<br />
Na kratko želim omeniti še težave, ki jih povzroča<br />
nestabilno slabo vreme. Do pred kratkim so imeli<br />
ljudje svoje regionalne sorte kulturnih rastlin. Te stare<br />
sorte so bile prilagojene kraju, kjer jih je človek dolgo<br />
let že sejal. Te sorte so bile v stanju, da dobro reagirajo<br />
na pogoje v tistem kraju. Te stare regionalne sorte pa<br />
niso zdržale kriterija modernih žlahtniteljev. Vi veste,<br />
da je cilj žlahtnjenja homogenost sorte, celo predpis je<br />
tak, da mora biti neka sorta, ki se prodaja v trgovini,<br />
homogena. In te stare sorte so bile pogosto mešanice<br />
različnih tipov.<br />
Stare sorte so bile pogosto mešanica tipov, ki so<br />
dobro prenašale sušo, ki so prenesle veliko vlage, ki<br />
so prenesle bolj slaba, siromašna tla, ki so prenesle<br />
močna, dobro preskrbljena tla, ki so dobro prenašale<br />
napad glivic, uši ali podobnega. Ponavadi so bile stare<br />
sorte mešanica mnogih sposobnosti. In glede na to,<br />
kako se neko leto razvija, so v tisti sorti vsaj neki tipi<br />
dobro uspeli. Pridelki ponavadi niso bili zelo visoki,<br />
bili pa so srednje dobri in kmet je lahko računal s<br />
tem, da pridelek vedno bo in da nikoli ne bo prišlo do<br />
popolnega izpada letine, kar se z modernimi sortami<br />
zna zgoditi.<br />
Eden od ciljev modernega žlahtnjenja je tudi, da naj<br />
bi bila rastlina odporna proti napadu glivic ali drugih<br />
škodljivcev. Pokazalo se je, da so tisti tipi rastline, ki so<br />
res odporni, tako nekaj specialnega, da jih narava sama<br />
v nekaj letih uniči. To pomeni, da narava pošlje isto<br />
glivico v drugi rasi, na katero rastlina ne bo odporna.<br />
Ali isto vrsto uši v drugi rasi in odpornost rastline je<br />
uničena. In če potem pride ožig ali pepelasta plesen<br />
in moderna sorta ni odporna proti tej vrsti pepelaste<br />
plesni, pridelek popolnoma propade. Prej pa je bilo<br />
tako, da je bil včasih en del letine izgubljen, morda<br />
tretjina, drugo pa je ostalo.<br />
Če niso vse rastline enako odporne in so ene odporne<br />
proti enemu, druge proti drugemu škodljivcu, ima tak<br />
posevek sposobnost, da napad škodljivcev pravzaprav<br />
dobro prestane in se celo okrepi. To sposobnost<br />
imenujemo toleranca na polju. Stare sorte so bile zaradi<br />
mešanice tipov pogosto več ali manj tolerantne in so<br />
prenesle tak napad. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da<br />
se je seveda v prejšnjih časih prav tako dogajalo, da<br />
so bile včasih zelo slabe letine, da so bili časi lakote<br />
in plodovi niso izgledali brez napake, kot to zahteva<br />
danes trgovina.<br />
Saj veste, jabolko naj bi bilo brez madeža, korenje naj<br />
bi imelo vedno samo en koren in seveda čisto zdrav.<br />
Mi prodajamo korenje veletrgovinam. Zahtevajo, da je<br />
vse korenje ravno kot sveča in 18 centimetrov dolgo,<br />
ne krajše, ne daljše. Zato dobijo pri nas kratko korenje<br />
živali, veliko korenje pa veliki gostinski objekti, seveda<br />
ceneje.<br />
Vidimo, da je cilj žlahtnjenja danes tudi izgled po<br />
želji trgovine. Moramo si predstavljati, da se rastline<br />
počutijo približno tako, kot če bi mi vsi nosilii enake<br />
uniforme. Celo tak izraz uporabljajo. Sorte za trgovino<br />
morajo biti uniformne. Dokler delamo v naših vrtičkih<br />
in vrtovih in se veselimo vsakega pridelka, ki zraste in<br />
je dober, se ne razburjamo zaradi odstopanj od idealnih<br />
predstav.<br />
Ko smo mi začeli z našo semenarsko iniciativo,<br />
nismo imeli v mislih samo pridelovalcev, ki od svojih<br />
pridelkov živijo, temveč tudi tiste potrošnike, ki živijo<br />
po velemestih in svojo vsakodnevno hrano lahko kupijo<br />
samo v trgovinah. Naš osnovni cilj od samega začetka<br />
je bil proizvajati toliko semen, kolikor le moremo, in jih<br />
dati na razpolago današnjim pridelovalcem. Ekološki<br />
pridelovalci to seme lahko uporabijo in pridelajo<br />
pridelke, kot jih trgovina rada kupuje, ob tem pa bodo<br />
pridelovalci, vrtnarji ali kmetje lahko od tega dobro<br />
živeli. Spremlja nas torej tudi ta cilj, da sicer delamo za<br />
bodočnost, obenem pa tudi za preživetje pridelovalca<br />
danes. Temu cilju smo zvesti, čeprav sami pogosto<br />
delamo brez dobička. V srednji Evropi pridelovanje<br />
semena ne prinaša dobičkov in naše delo je še vedno<br />
ideal. Pogosto so naši pridelovalci ljudje, ki imajo<br />
majhne površine, morda nekaj hektarov v okviru večje<br />
kmetije ali znotraj velike ustanove, mogoče v vrtu neke<br />
antropozofske klinike ali waldorfske šole. Ob svojem<br />
rednem delu pridelujejo še seme in živijo ne glede<br />
na to, koliko semena pridelajo, saj imajo dohodke od<br />
ustanove, v okviru katere delajo. Tako je nastala tudi<br />
naša iniciativa v okviru ustanove, ki dela s prizadetimi,<br />
jaz s svojim pridelovanjem semena na površini 2 ha pa<br />
v okviru 150 ha velike kmetije ob Bodenskem jezeru,<br />
ki za moje semenarstvo na nek način skrbi. Kmetija<br />
Rengoldshausen mi daje na razpolago zemljo in stroje<br />
pa tudi pomočnike. Za veliko kmetijo je to sprejemljivo,<br />
meni pa delo sploh omogoča in semenarsko delo se<br />
zato lahko opravlja brez ekonomskih ciljev.<br />
Vprašanje:<br />
Cilj biološko-dinamičnega semenarstva je imeti take rastline,<br />
ki so zelo odprte za učinke iz kozmosa. Ali je potem tako, da<br />
rastline te energije kozmosa sprejmejo vase in so s svojimi<br />
plodovi vir energij za človeka, da bi se lahko razvijal naprej?<br />
14
n a r a v o<br />
Odgovor:<br />
Tako je. Rastlina, ki je odprta, ne bo sprejela le svetlobe,<br />
temveč tudi druge pobude. Človek preko plodov dobi<br />
energije iz kozmosa in to mu sploh omogoča misliti<br />
bodočnost. Če uživa rastline, ki so zaprte, postane tudi<br />
sam zaprt in ne vidi nobene bodočnosti.<br />
Vprašanje:<br />
Kako pridemo do semen?<br />
Odgovor:<br />
V Evropi ste, semena lahko naročite po katalogu.<br />
Svetujem vam, da vsak, ki ima vrtiček, skuša najti stare<br />
slovenske sorte in jih ohranja in razmnožuje v svojem<br />
vrtu. Dobro opazujte, ali te stare sorte še prenašajo<br />
današnje razmere. Mnoge stare sorte današnjih pogojev<br />
ne prenesejo več dobro. Okolje se spreminja tudi za<br />
rastline. Ekološki problemi so za rastline problem.<br />
Toda če vi kot vrtičkar eno tako staro sorto sprejmete<br />
in zanjo skrbite, jo vzamete za svojo, se bo sorta lahko<br />
z vami prilagodila današnjim razmeram. Mislim, da<br />
igrajo pri tej nalogi vrtičkarji pomembno vlogo. Lahko<br />
res pomagajo, da čimveč starih sort rešimo, sami pa<br />
imajo dragoceno izkušnjo, saj se kot moderni ljudje<br />
naučijo z rastlinami spet delati. Naloga, ki jo ima človek<br />
v tem, da rastline spet sprejme za svoje in zanje skrbi, je<br />
izjemno pomembna.<br />
Vprašanje:<br />
Kaj naj naredim z rdečo peso, ki je očitno sama prezimila na<br />
prostem in spomladi odganja v cvet.<br />
Odgovor:<br />
Da je pesa prezimila zunaj in odganja, je dobro. Seveda<br />
moramo skrbno odbirati rastline, iz katerih pridelujemo<br />
seme. Odbiramo samo najboljše. Ravno pri zelenjavi je<br />
to zelo pomembno. Nikoli ne jemljemo za seme tiste<br />
rastline, ki je slaba, in v odbiro vključujemo tudi okus.<br />
Vprašanje je, ali smo rastlino, ki je ostala v zemlji, lahko<br />
ocenili.<br />
Rudolf Steiner je v svojem Poljedelskem tečaju, v<br />
katerem je predstavil biološko-dinamično metodo,<br />
opozoril, da pozimi sprejme Zemlja zelo veliko energij<br />
planetov in oddaljenih zvezd. Zemlja te energije<br />
sprejme in jih odda rastoči rastlini. To se pri rastlinah,<br />
ki prezimijo na prostem, pozna. Raje cvetijo in naredijo<br />
več semena.<br />
S tem bom današnje predavanje zaključila. Vesela<br />
sem srečanja z vami in vam želim za bodočnost veliko<br />
dobrih uspehov.<br />
prevedla Meta Vrhunc<br />
OGLASNO SPOROČILO<br />
EKOLOŠKA SEMENSKA PRIDELAVA, Fanči Perdih s.p.<br />
Ustanovljen v letu <strong>2007</strong> in prijavljen pri FURS<br />
kot dobavitelj za sledeče dejavnosti:<br />
• Organiziramo pridelavo semena na slovenskih ekoloških kmetijah v<br />
skladu s slovensko zakonodajo o semenskih posevkih<br />
• Organiziramo certifikacijo in pakiranje semena v skladu z<br />
zakonodajo<br />
• Organiziramo promocijo in trženje semena<br />
POMEN SEMENA<br />
Seme nosi s seboj informacijo o prednikih (gensko osnovo) tako o sortnih<br />
lastnostih: oblika, barva, okus, doba rasti (zgodnost), odpornost na bolezni<br />
in škodljivce, …<br />
kot o načinu pridelave matičnih rastlin, kar pomeni - ali se uporablja pesticide<br />
za ohranjanje zdravja rastlin ali ne, ter nega rastlin za jačanje odpornosti<br />
Ekološko seme – zakaj?<br />
V ekološki pridelavi so osnova za pridelavo semena zdrave rastline, vzgojene<br />
brez uporabe pesticidov. Zato pridelujemo rastline, ki so bolj odporne na<br />
bolezni in škodljivce.<br />
Ekološko seme pridelano v sloveniji – zakaj?<br />
Ekološka semena so bolj senzibilna to je občutljiva na vplive okolja,. Zato je<br />
zelo pomembno, kje je seme pridelano.<br />
Seme, ki je pridelano v drugačnih klimatskih pogojih potrebuje eno do dve<br />
generaciji za prilagoditev na novo okolje, zato je pridelek ponavadi v prvem<br />
letu manjši, kot v naslednjih letih. Seme iz istega okolja pa obrodi že v prvem<br />
letu 100%.<br />
Slovenske sorte<br />
So sorte, ki so bile vzgojene v Sloveniji z odbiro rastlin in so se na kmetijah<br />
ohranjale skozi generacije, ali pa so plod dela slovenskih žlahtniteljev, ki so<br />
odbirali rastline, ki so v slovenskih klimatskih razmerah najbolje obrodile.<br />
KJE IN KDAJ BO MOŽNO KUPITI SEME<br />
DOBAVLITEJA<br />
Na kmetijah in priodajnih mestih pridelovalcev - kooperantov:<br />
• Roman Črnič, Purga 4, 8341 Adlešiči tel: 07 30 70 273<br />
• Anka Černec, Zilje 55, 8344 Vinica tel: 07 30 64 333<br />
• Čemas Franc, Zilje 19, 8344 Vinica tel: 07 36 46 242<br />
• Cvetka Videmšek, Prešernova 26, 1233 Dob pri Domžalah<br />
tel: 01 721 20 03<br />
• Terezija Nikolčič, Blatna Brezovica 42, Vrhnika<br />
tel: 041 842 811 - Tržnica Ljubljana<br />
• Anton Dravčbaher, Sveti Vid 53, 2367 Vuzenica tel: 02 876 47 43<br />
Po pošti ali preko interneta na sedežu dobavitelja:<br />
Fanči Perdih s.p., Golišče 3, 1281 Kresnice<br />
tel/fax: 01 563 9236; e-mail: amarant@siol.net<br />
Specializirane trgovine z ekološkimi izdelki ter na večjih ekoloških prireditvah<br />
ZELENJADNICE, KI SO V LETU <strong>2007</strong> V SLOVENSKI SEMENSKI PRIDELAVI:<br />
- FIŽOL visok in nizek za stročje - KORENJČEK - GRAH<br />
- PETRŠILJ in ZELENA - PARADIŽNIK - FEFERONI<br />
- SOLATE različne sorte - MOTOVILEC - ZELJE<br />
- KUMARE in BUČKE - RDEČA PESA - ČEBULČEK<br />
- BLITVA IN ŠPINAČA - DIŠAVNICE razne<br />
Prva semena bodo na razpolago v poletno-jesenskem času, ko bo<br />
opravljena certifikacija letošnjega semena. V prvem letu ne moremo<br />
zagotoviti kompletnega spektra semen zelenjadnic, ravno tako so<br />
količine omejene. Zato bomo glede na potrebe kupcev ostala semena<br />
preskrbeli preko evropskih ekoloških semenarskih hiš.<br />
15
16<br />
s k r b z a<br />
Kalčki - vrelci zdrave<br />
moči za negovanje<br />
živahnega počutja<br />
Jožica Pečnik<br />
Od tam je tudi prišla pobuda urednice revije<br />
<strong>Svitanje</strong>, da svoje dolgoletne izkušenj predstavim<br />
vsem bralcem revije, ki si želite tovrstnega znanja za<br />
prve korake v odkrivanje sveta – odsvitanje razvoja<br />
preteklosti za ohranjanje življenja v prihodnosti. Pa<br />
kar začnimo.<br />
Zakaj je dobro uporabljati kalčke – nakaljence kot<br />
dodatek prehrani? Z njimi hrano obogatimo z<br />
vitamini, minerali, encimi in lahko prebavljivimi<br />
sestavinami naravnega izvora, iz ekološko<br />
pridelanih, kvalitetnih semen.<br />
Nakaljena pšenica je obogatena z vitamini B-<br />
kompleksa, pomembnimi za ohranjanje vitalnih<br />
sposobnosti živčnega sistema, posebno v stresnih<br />
situacijah; kaljeno proso ima veliko kakovostnih<br />
mineralov za gradnjo kosti, sestavine las, nohtov,<br />
zob (kremen, silicij, fluor) in napravi organizem<br />
alkalen. Če take kalčke primešamo solati, obogatimo<br />
obrok s koristnimi prehrambenimi sestavinami.<br />
Včasih so rekli, da je kaša 'otroška paša', pogosto<br />
pa je bila tudi na krožniku odraslih.<br />
Kaljena semena nam ob pravilni pripravi ponujajo<br />
bogastvo spodbujevalcev za razvijanje živahnega<br />
utripa moči na celovit, naraven način brez<br />
industrijskih posredovalcev in zavajajočih reklam.<br />
Načelo, čim krajša pot od pridelave do krožnika, je<br />
na ta način možno uresničiti.<br />
"Vaša hrana naj bo zdravilo in vaše zdravilo naj<br />
bo hrana." Modrost tega citata antičnega grškega<br />
zdravnika Hipokrata, utemeljitelja znanstvenega<br />
zdravilstva in zdravstvene šole, vedno na novo<br />
odkrivamo. V načinu prehranjevanja je videl<br />
glavne vzroke za bolezen. Danes bi gotovo dodal<br />
poved kakovost. Okrog 2300 let nazaj, ko se je<br />
to njegovo izkustvo oblikovalo, je človek živel<br />
v drugačnem odnosu z naravo. Danes in jutri<br />
naj nas ta spoznanja vodijo k bolj zavestnemu<br />
in odgovornemu ravnanju do zdravja narave<br />
– rastlin, živali in človeka.<br />
Zakaj, kaj, kako, kje, kdaj, koliko ... gojiti kalčke.<br />
Na ta vprašanja smo poskušali usmeriti našo<br />
pozornost in nanje odgovoriti na predavanjih v<br />
okviru izobraževanja v društvu Ajda Domžale in<br />
Sostro.<br />
Kaj je primerno za pridelavo kalčkov? Vsa lahko<br />
kaleča semena, kot so žitarice, ajda, lan, stročnice<br />
- metuljnice (mungo, adzuki fižol, leča, čičerika,<br />
rumena in črna soja), sončnice, buče. Vse te lahko<br />
kalimo kar v steklenih kozarcih za vlaganje ob<br />
upoštevanju posebnosti pri kaljenju za vsako<br />
seme. Drobna semena, kot so proso, sezam,<br />
gorčica, redkev, kreša, lucerna (alfa.alfa), rukola,<br />
grško seno itd.pa zahtevajo že malo več izkušenj<br />
in so primerna za kaljenje na kalilinih ploščah<br />
– kalilniku. Pomembno je, da so semena ekološko<br />
pridelana in nepoškodovana. Oluščena semena,<br />
npr. proso, ajda, sezam, ječmen, ne kalijo, ker je bil<br />
v postopku luščenja odstranjen tudi spodbujevalec<br />
življenja, kalček, ki ob dotiku vode in toplote sproži<br />
življenjske procese rasti v semenu. Podobno se<br />
obnašajo tudi zdrobljena in ranjena semena, ki<br />
motijo kaljenje in omogočajo razvoj plesni ali celo<br />
gnitje. Semena slabe kvalitete moramo prebrati<br />
- odstraniti primesi, ki ovirajo zdravo kaljenje.<br />
Takšna semena nam vzamejo veliko časa in lahko<br />
tudi odvrnejo naše navdušenje nad kaljenjem.
n a r a v o<br />
Kdaj kalimo? Kalimov vseh letnih časih, ne glede<br />
na vremenske razmere in okolje (tudi na počitnicah,<br />
ko imamo več časa, da kaljenje opazujemo skupaj<br />
z našimi otroki in odkrivamo vznemirljivi svet<br />
življenja ter hkrati obogatimo pestrost obrokov,<br />
posebno v okolju, kjer je slaba preskrbljenost z<br />
zdravo hrano!).<br />
Kako? Kalimo v majhnih prostorih, najprej v<br />
temi. S tem pravzaprav posnemamo fazo, ki se v<br />
naravnem okolju dogaja v zemlji, ali pri razvoju<br />
otroka v materinem telesu. Opazovanje semen, ki<br />
se pred našimi očmi spreminjajo v male rastlinice,<br />
okušanje pestrost okusov, vonjati vznemirljivo<br />
svežino rastočih dišavnic (redkev, gorčica, rukola),<br />
nas tudi duhovno in duševno bogatijo in zaposlijo<br />
na poseben način.<br />
Moje več kot dvajsetletne izkušnje s kaljenjem pa<br />
so naslednje:<br />
Groba semena<br />
V steklen kozarec dam poljubno količino žita, ga<br />
operem pod tekočo vodo in vodo odlijem. Sperejo<br />
se tudi slaba zrna, pleve. Po večkratnem spiranju<br />
nalijem na semena vodo v višini dveh ali treh prstov<br />
nad gladino zrnja, z gumico pritrdim na kozarec<br />
gazo in postavim v temen prostor s temperaturo 18-<br />
22 stopinj. Po enem dnevu namakanja odlijem vodo<br />
kar skozi gazo, enkratkrat do dvakrat splaknem z<br />
mlačno vodo skozi gazo in odlijem. Nato kozarec<br />
brez vode (še vedno v temnem prostoru) položim<br />
v poševno lego, tako da lahko odteka voda. Zrak<br />
mora še naprej prehajati skozi gazo do semen.<br />
Vsa semena ne kalijo v enakih pogojih, a osnovni<br />
pogoji za kaljenje so naslednji:<br />
- temperatura – najbolj primerna sobna<br />
temperatura je 18–22stopinj z ustrezno<br />
vlažnostjo,<br />
- voda, ki naj ima prav tako sobno<br />
temperaturo<br />
- čista posoda za kaljenje (brez ostankov<br />
detergentov), v katerih se rade naselijo<br />
plesni, ki motijo zdravo kaljenje<br />
- upoštevati je potrebno deklaracijo na<br />
embalaži – rok uporabe semen<br />
- upoštevati priporočila, v kolikem času so<br />
kalčki najbolj uporabni za uporabo (kalčki<br />
buče golice postanejo po treh dneh grenki in<br />
neuporabni)<br />
- potrebno je tudi malce potrpežljivosti in<br />
dobre volje (če se nam ne posreči prvič,<br />
poskusimo še enkrat, na malo drugačen<br />
način – zaželena je kreativnost!)<br />
Spiram enkrat ali dvakrat na dan s primerno<br />
temperirano vodo in ponovim postopek odtekanja<br />
vode. Vodo, ki je sedaj že polna snovi iz semen, ki<br />
nastajajo v procesu kaljenja (hormoni, vitamini,<br />
encimi), lahko uporabimo za zalivanje rož, za pitje,<br />
umivanje ...<br />
Za kaljenje grobih semen rabimo: kozarce za<br />
vlaganje, gazo ali redko naravno tkanino, s katero<br />
pokrijemo kozarec, gumice za pritrditev, vodo<br />
sobne temperature in pa ekološka semena.<br />
Za drobna semena je boljše uporabiti kalilnik. To<br />
so posode različnih izvedb, do takih iz posebnega<br />
ustreznega materiala. Novejše izvebe so tudi že<br />
avtomatizirane. Klasični kalilnik ima eno ali več<br />
plošč z zarezami, v katerih se zadržuje voda, ki<br />
omogoča vlažnost v posodi. Dobijo se v trgovinah z<br />
zdravo prehrano in večjih vrtnih centrih, kjer boste<br />
našli tudi nekatera omenjena semena z navodili za<br />
kaljenje.
s k r b z a<br />
V treh do štirih dneh se v zdravem zrnu pojavijo<br />
kalčki, majhni poganjki. Uporabimo jih lahko že, ko<br />
imajo velikost žitnega zrna. Uživamo jih lahko (s<br />
koreninicami vred) surove, same ali kot dodatek.<br />
Lahko jih za nekaj dni shranimo v hladilniku v<br />
stekleni posodi, a jih moramo pred tem osušiti, sicer<br />
se razvije plesen. Računati moramo na to, da bodo<br />
kalčki kljub temu rasli še naprej, saj je to ozimno<br />
žito in raste v hladnem. V tem času pa lahko že<br />
nastavimo novo seme za nove kalčke. Tako bomo<br />
imeli vedno novo količino sveže pripravljenih<br />
kalčkov glede na potrebe.<br />
To so le grobi napotki, predvsem za žito, posamezne<br />
posebnosti pa bodo omenjene pri vsakem semenu<br />
posebej.<br />
POZOR! Pri nakupu pire za kaljenje, moramo biti<br />
pozorni, ker je to plevno žito in ga je potrebno<br />
pred kaljenjem oluščiti. Pri pregrobem luščenju pa<br />
se lahko odstrani tudi kalček. V tem primeru pira<br />
ne bo kalila in naše prizadevanje ne bo obrodilo<br />
sadov!<br />
Med plevna žita pa sodijo tudi oves in ječmen,<br />
ki tudi ne kalita, kali pa goličnik ali tibetanski<br />
ječmen.<br />
Nam lažje dostopna žita, primerna za kaljenje,<br />
so razne vrste pšenic, kot so navadna pšenica,<br />
enozrnica, dvozrnica ali emer, trda pšenica, kamut,<br />
pira in rž. Razlikujejo se po vsebnostih oglijikovih<br />
hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, rudnin in<br />
vlaknin.
n a r a v o<br />
19<br />
Izop<br />
Terezija Nikolčič<br />
Koreninski sistem je dobro razvit. Čeprav je izol<br />
izrazito sredozemska rastlina, je doma v Mali Aziji<br />
in Iranu. Pri nas dobro prezimi.<br />
Zdravilne učinkovine<br />
Eterično olje, ki vsebuje pinen, pinokamfon, kamfor<br />
tujon in linalol, terpenoide, med njimi marubiin,<br />
oleanolske kisline, hepatik, tanini.<br />
Zdravilnost<br />
Spazmolitik, ekspektorant, pomirjevalo, karminativ,<br />
dišava, pektoralik, krepčilo, sredstvo proti katarjem,<br />
potilo, hepatik, vulnerarik.<br />
Usta in dihalne poti<br />
Izop se uporablja proti senenem nahodu, zdražene<br />
sluznice lahko blažimo in lajšamo s toplim<br />
poparkom izopa. Tradicionalno se uporablja<br />
kot stimulans krvnega tlaka, za izkašljevanje pri<br />
prehladih in nadalje za inhalacijo pri nahodu,<br />
kašlju, naduhi. Izop je koristen pri infekcijah<br />
prsnega koša, zlasti pri pljučnem katarju, vnetju<br />
poprsnice in žrela. Pomaga v primeru bronhialne<br />
astme in bolezni pljuč, začetni tuberkulozi, blaži<br />
kašelj, nočno potenje jetičnikov, znižuje spazme<br />
piskajočega kašlja, angino, za grgranje ob vnetju<br />
ustne votline, kronično septično vnetje. Je tudi<br />
potilo proti prehladu.<br />
Izop (Navadni ožepek, ižop, ožep) Hyssopus officinalis L.<br />
Izop je polgrmiček, ki zraste do 60 cm, pa tudi<br />
do 1,20 m. Posamezna stebelca so štirirobna<br />
pri dnu olesenela in le malo razvejana. Listki so<br />
nameščeni nasprotno in sedeči ali malo pecljati,<br />
jajčesti do ovalno prišiljeni, posejani z oljnimi<br />
žlezami, ki prijetno diše. Spodnji listki so največji<br />
rahlo zavihani in se proti vrhu zmanjšujejo.<br />
Ustnati cvetovi na vrhu stebelca so v paklasih in<br />
vedno na eni strani v skupini 3-7. Ustnati cvetovi<br />
so pretežno modri do vijolične, včasih bele barve.<br />
Cveti od junija do konca avgusta.<br />
Prebavni trakt<br />
Če izop skuhamo s kisom in izplakujemo usta,<br />
preneha zobobol. Želodec: izop spodbuja delovanje<br />
prebavil, odpravlja trebušne krče z vetrovi.<br />
Uporabljamo ga predvsem proti želodčnim<br />
in črevesnim motnjam, zasluzenosti črevesja,<br />
oslabelost prebavil, pospešuje tek, uravnava<br />
prebavo, kronično vnetje črevesja pa tudi drisko.<br />
Odvajanje vode – izloča seč. Pri črevesnih krčih je čaj<br />
dober klistir. Žajbelj in izop če smo se privzdignili.<br />
Mešanica izopa in janeža da čaj proti bolečinam v<br />
želodcu. Izop s figami je bil v preteklosti priljubljeno<br />
sredstvo proti zaprtju.<br />
Koža<br />
Uspešno zavira čezmerno potenje. Spodbuja<br />
znojenje, odstranjuje podpludbe, zdravi lokalna<br />
vnetja, deluje proti virusom herpes simplex in<br />
krčem.
s k r b z a<br />
Izop se uporablja pri nemiru, pri živčni izčrpanosti<br />
s tesnobnostjo ali depresiji. Najbolje se obnese v<br />
obdobju žalovanja, za sproščanje živcev.<br />
Rodila<br />
Uravnava menstruacijo, dobro je za ženske mesečne<br />
težave. Nosečnice ga naj ne bi preveč uživale. S<br />
svojimi sokovi preprečuje strditev krvi. Verjetno<br />
vpliva na izboljšanje krvnega pritiska prek rodnih<br />
žlez.<br />
Kulinarika<br />
Dober je v kulinariki. Daje aromo alkoholnim<br />
pijačam, kot je znameniti CHARTEREUSE.<br />
Kozmetika, farmaceutska industrija<br />
V kozmetiki ga uporabljamo za poživljajočo kopel<br />
za bledo, neprekrvavljeno kožo. Iz njega izdelujejo<br />
tudi parfume.<br />
Revma<br />
Čaj in tinktura pomaga proti revmi (dajemo<br />
obkladke).<br />
Pripravki<br />
Iz izopa delajo poparke, tinkture, sirupe, olja in<br />
mazila za prsi pri prehladu.<br />
Kri, pritisk<br />
Čiščenje krvi, čiščenje in celjenje ran. Na Kitajskem<br />
z orjaško vrsto zdravijo rane. Uporaba izvlečkov<br />
tinkture ni priporočljiva, ker izzovejo krčenje žil.<br />
Skupaj z drugimi zelišči izboljšuje izop cirkulacijo<br />
in zmanjšuje razširjene vene, sprošča krvne žile.<br />
Ljudje mu pripisujejo, da zmanjšuje oziroma<br />
izravnava krvni pritisk.<br />
Notranje bolezni<br />
Je preizkušeno utiralo za ude prizadete po kapi.<br />
Poparki iz navadnega ožepka so zelo učinkovito<br />
zdravilo proti bolečinam v ušesih. Blaži trganje v<br />
ušesih, škrofulozo, zlatenico in vodenico.<br />
Oči<br />
Uporabljamo ga za izpiranje vnetih oči.<br />
Živci<br />
Je tudi nervin, priporočljiv pri tesnobi, histeriji<br />
in epilepsiji. Nekateri so mnenja, da lahko pri<br />
občutljivih ljudeh izzove tudi epileptični napad,<br />
zato ga epileptiki naj ne bi uživali.<br />
20
n a r a v o<br />
Dober je tudi sirup iz 100 gr.vršičkov izopa in 1 l<br />
vrele vode ter 1,6 kg sladkorja. Jemljemo ga 6 velikih<br />
žlic na dan (trikrat po 2 žlici). Pri pomanjkanju teka<br />
namakamo 150 g izopovih cvetov in listov 14 dni<br />
v enem litru 75% alkohola. Precedimo, na ostanek<br />
pa nalijemo ½ l vrele vode. Precedimo in prilijemo<br />
k izvlečku. Pol ure pred jedjo vzamemo 15 kapljic<br />
z eno jedilno žlico vode. Udom, ki jih prizadene<br />
kap, lahko pomagamo tako, da večkrat na dan<br />
utiramo izopovo olje na prizadeto mesto. 150 g<br />
izopovih cvetočih vršičkov drobno zrežemo in 14<br />
dni namakamo v hladno stiskanem olivnem olju.<br />
Izop lahko namakamo tudi v vinskem žganju, 15<br />
kapljic razredčimo z vodo za krepitev teka pol ure<br />
pred jedjo.<br />
Agronomija<br />
Izop sadijo blizu vinske trte, da poveča pridelek<br />
in v bližini kapusnic, odganja kapusovega belina.<br />
Izop je tudi medonosna rastlina in odlična paša za<br />
čebele.<br />
IN ŠE – z izopom so preganjali insekte, uničevali<br />
naglavne uši in gliste.<br />
Izop v kulturni dediščini<br />
Grki in Hebrejci so imeli izop za sveto zelišče.<br />
Uporabljali so ga za čiščenje svetih področij –<br />
templjev.<br />
Rimski pisec Plinij v 1. stoletju pr.n.št. je omenil<br />
vino HYSSOPITES. To je vplivalo na benediktinske<br />
menihe, ki so v 10. stol prinesli to zelišče v Evropo,<br />
da so z njim dišavili svoje likerje. Raziskave<br />
podpirajo navadni ožepek zaradi odkritja, da<br />
plesni, ki oblikujejo penicilin, rastejo v njegovih<br />
listih. To je lahko delovalo kot antibiotično varstvo,<br />
ko so gobavce kopali v izopu.<br />
V lekarništvu je poznana rastlina v cvetju Herba<br />
Hyssopus že v svetopisemskih časih. Šteli so jo<br />
med najdragocenejše zeli. David je molil k Jahvetu:<br />
poškropi me z izopom, da bom bolj bel kot sneg.<br />
V Olimju je izop upodobljen na freski v eni<br />
najstarejših lekarn v Evropi.<br />
Fotografiranje in žongliranje<br />
bo rdeča nit našega<br />
POLETNEGA TABORA SUŠICA <strong>2007</strong>,<br />
ki bo letos potekal<br />
od 22. do 28. julija<br />
Otroci od 4. do 9. razreda OŠ<br />
V A B L J E N I !<br />
Prijave in informacije Hedvika Turk<br />
tel.: 05/753 05 77<br />
ali 031/272 054<br />
www.turk-sp.si
s k r b z a<br />
OGLASNO SPOROČILO<br />
Kozmetika<br />
dr. Hauschka<br />
Pionir naravne kozmetike<br />
HOLISTIČNO NARAVNO KOZMETIKO DR.HAUSCHKA,<br />
EDINSTVENO KOLEKCIJO NARAVNIH IZDELKOV ZA<br />
NEGO OBRAZA IN TELESA, JE LETA 1967 USTVARILA<br />
ELISABETH SIGMUND. NJENI KOZMETIČNI IZDELKI<br />
ŽE ŠTIRIDESET LET KOŽE NE OBRAVNAVAJO GLEDE<br />
NA STAROST ALI TIP, PAČ PA PO STANJU, KI SE<br />
SPREMINJA GLEDE NA LETNI ČAS, NAČIN PREHRANE<br />
IN ZDRAVSTVENO STANJE. BIORAZKOŠJE NA<br />
NAJVIŠJEM NIVOJU JE OSVOJILO TUDI FILMSKE<br />
ZVEZDNICE.<br />
Kozmetičarka Elisabeth Sigmund je ustvarila edinstven<br />
pristop k negi kože, ki poudarja nemastno nočno nego,<br />
s katero pospeši samoobnovo kože, ter dodala načela<br />
antropozofije, ki poudarja pomembnost ritma kot temelja<br />
življenja. Vse v naravi je namreč podrejeno menjavi ritmov,<br />
tudi rastline, ki jih uporabljajo pri proizvodnji izdelkov Dr.<br />
Hauschka. Celo koža kot organ občuti menjavo dneva in<br />
noči, lunine mene, menjavanje letnih časov, hlada in topla<br />
obdobja. Kozmetika Dr. Hauschka danes velja za klasiko<br />
in je vodilna naravna kozmetika na svetu. Pri pripravi<br />
izdelkov Dr.Hauschka veliko pozornost namenjajo vzgoji<br />
rastlin v biodinamičnih vrtovih, času setve in ročnemu<br />
nabiranju ter predelavi zdravilnih rastlin. Vse surovine<br />
so vzgojene v ekološko neonesnaženem okolju, izdelki<br />
pa ne vsebujejo sintetičnih konzervansov, barvil ali dišav,<br />
vsebujejo pa dragocena rastlinska olja iz biodinamično<br />
ali organsko vzgojenih rastlin ter naravna eterična olja.<br />
V njihovi ponudbi najdete 120 izdelkov za nego obraza,<br />
telesa in las ter linijo za sončenje in dekorativno kozmetiko.<br />
In ker Dr.Hauschka prav zdaj obeležuje 40. rojstni dan,<br />
presenečajo tudi s posebnim retropaketom (najdete ga<br />
v lekarnah, specializiranih prodajalnah in pooblaščenih<br />
kozmetičnih salonih), ki je povsem enak tistemu iz leta<br />
1967, vsebuje pa tri 'klasične' izdelke: rožno dnevno<br />
kremo, kremo za čiščenje in tonik za obraz.<br />
Že Rudolf Hauschka je davnega leta 1929 pri razvoju<br />
svoje metode ustvarjanja stabilnih rastlinskih izvlečkov<br />
uporabljal vrtnice. Od takrat dalje eterično olje vrtnice<br />
harmonizira in krepi tonus kože. Danes je rožna dnevna<br />
krema najbolj prepoznaven izdelek Dr. Hauschka in<br />
tudi eden njihovih najbolj priljubljenih. Krema krepi in<br />
pomirja še zlasti suho in občutljivo kožo ter zrelo kožo,<br />
nagnjeno k prezgodnjemu staranju, hkrati pa spodbuja<br />
samoobnavljanje. Dragoceno olje vrtnic in izvlečki<br />
vrtnice in šipka tvorijo na koži zaščitni film, vosek vrtnice<br />
in avokadovo olje pa varujeta pred izsušitvijo. Rožna<br />
dnevna krema vzpostavi primerno razmerje med vlago in<br />
maščobo ter harmonizira vse različne kožne funkcije.<br />
Ko je ustvarjala mandljevo kremo za čiščenje obraza,<br />
je imela Elisabeth Sigmund v mislih svojo mamo, ki<br />
je za čiščenje uporabljala mandljevo pasto iz majhne<br />
porcelanaste posode. Prav ti spomini so pomembno<br />
pripomogli k pripravi formule kreme za čiščenje Dr.<br />
Hauschka, ki je vse do danes ostala nespremenjena.<br />
Njena osnova so mandljevi otrobi, ki varujejo naravni<br />
hidrolipidni kožni plašč. Poleg mandljev, ki globinsko<br />
čistijo pore, pa krema vsebuje še olja arašidov in<br />
pšeničnih kalčkov ter izvlečke ranjaka, ognjiča, kamilice,<br />
šentjanževke in hamamelisa.<br />
Ko je Elisabeth Sigmund raziskovala, kako se koža vede<br />
brez nočnih krem, je na eno stran obraza nanesla nočno<br />
kremo, na drugo stran pa tonik za obraz. Po nekaj dneh je<br />
bila tista stran obraza brez kreme lepo negovana – tako se<br />
je rodila nemastna nočna nega za obraz Dr. Hauschka, ki<br />
zahvaljujoč močnemu delovanju ranjaka in hamamelisa<br />
spodbuja delovanje kože in ohranja prožnost vezivnega<br />
tkiva. Tonik koži prek noči pomaga, da okrepi sposobnost<br />
harmoniziranja vseh svojih funkcij in samoobnavljanja. S<br />
tonikom tudi pospešimo in uravnavamo izločanje vlage<br />
ter maščobe.<br />
NUTEX d.o.o.<br />
PE Domžale<br />
tel.: 01/721-94-71
n a r a v o<br />
Odgovori bralcem<br />
odgovarja Mateja Leskovar<br />
Kakšne so možnosti<br />
ekološke gradnje v Vipavski dolini?<br />
Izraz ekološka gradnja je zelo širok in pomeni gradnjo,<br />
ki ne onesnažuje okolja po nepotrebnem in obenem<br />
varuje zdravje ljudi. Pravilen pristop k ekološki gradnji<br />
je individualno načrtovanje glede na naravne danosti<br />
lokacije ter v skladu z željami in možnostmi naročnika. V<br />
večini primerov se je gotovo najbolj smiselno zgledovati<br />
po izkušnjah iz tradicije – tako glede oblik kot tudi glede<br />
izbire materialov. Predvsem v primeru tako skrajnih<br />
razmer, ki veljajo glede burje v Vipavski dolini.<br />
Napačno se namreč ekološka gradnja povezuje izključno<br />
z lahkotnimi montažnimi konstrukcijami. Njihovi<br />
proizvajalci jih sicer prodajajo kot ekološke, kar v<br />
določenih primerih tudi drži, nikakor pa to ni edini<br />
možni pristop.<br />
Če lokacija (ali na primer želja naročnika) zahteva<br />
masivnejšo gradnjo, je tudi takšno hišo možno zgraditi<br />
na masiven način – iz opeke, kamna ali ilovice. V vseh<br />
naštetih variantah je naloga statika, da izračuna trpežnost<br />
konstrukcije v skladu z danimi razmerami – veter,<br />
potres,… še en razlog več, da se gradnje ne gre lotevati<br />
brez sodelovanja usposobljenih projektantov.<br />
Gradnja iz kamna bi bila za današnje razmere morda malce<br />
bolj ljubiteljski pristop k realizaciji, in sicer predvsem<br />
zaradi pomanjkanja primerno izobraženih mojstrov in<br />
temu primerno visoke cene dela. Ni pa seveda nujno,<br />
med domačini krožijo marsikatere informacije. Masivno<br />
in vremenskim razmeram odporno gradnjo je mogoče<br />
zasnovati tudi kot bio-hišo iz lesa ali ilovice. Tehnologije<br />
se razlikujejo med konkrentimi ponudniki tovrstnih hiš.<br />
Prav gotovo imajo dorečene rešitve tudi za tako skrajne<br />
razmere kot je vipavska burja. Prav tako pa lahko tudi<br />
klasično gradnjo iz opeke zasnujemo tako, da zadostuje<br />
standardom energetsko varčne oziroma okolju ter človeku<br />
prijazne stavbe. Bližina ene izmed slovenskih opekarn<br />
bi bila pravilna izbira osnovnega gradiva, ki ga lahko<br />
tako od zunaj kot tudi od znotraj dodelate z naravnimi<br />
gradbenimi materiali (apneni in ilovnati ometi, naravna<br />
izolacija, leseno stavbno pohištvo in konstrukcija stropa<br />
in/ali ostrešja,…).
24<br />
D <br />
Društvo Ajda Gorenjska<br />
Sobota, 7. julij od 10.00 do 14.00<br />
Vabimo vas na predstavitev pridelkov pridelanih po<br />
biološko dinamični metodi z blagovno znamko Demeter na<br />
Biodinamčni kmetiji pri Zavodniku (Ranč Vočne), Breg pri<br />
Žirovnici. Dostop do kmetije je po cesti, ki pelje mimo Vrbe, odcep<br />
levo po makadamski poti pred Žirovnico.<br />
Na predstavitvi bo prisotnih več pridelovalcev z možnostjo nakupa.<br />
Kontaktna oseba Franc Zavodnik 040 615 386.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Nedelja, 8. julij<br />
Predavanje: KOZMOS, ETRI, PLANETI,<br />
RITMI IN WALDORFSKA PEDAGOGIKA<br />
Predava: Meta Vrhunc.<br />
Planina Prevala na Begunjščici ob 10. uri. Zbor na Ljubelju<br />
ob 8.30 uri, na spodnjem parkirišču. Ob 10. uri predavanje<br />
o Kozmosu, planetih, etrih in ritmu. Po kosilu predavanje<br />
in pogovor o Waldorfski pedagogiki. Prostovoljni prispevek<br />
zaželen, organizirana mesna in ne mesna enolončnica.<br />
Sobota, 4. avgust od 10.00 do 14.00<br />
Vabimo vas na predstavitev pridelkov pridelanih po<br />
biološko dinamični metodi z blagovno znamko Demeter na<br />
Biodinamčni kmetiji pri Zavodniku (Ranč Vočne), Breg pri<br />
Žirovnici. Dostop do kmetije je po cesti, ki pelje mimo Vrbe, odcep<br />
levo po makadamski poti pred Žirovnico.<br />
Na predstavitvi bo prisotnih več pridelovalcev z možnostjo nakupa.<br />
Kontaktna oseba Franc Zavodnik 040 615 386.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Sobota, 25. avgust od 17.00 do 19.00<br />
Praktično izobraževanje: nabiranje rmana in njivske<br />
preslice, presajanje jagod, spravilo krompirja ter<br />
spravilo drugih pridelkov. Vlaganje in konzerviranje<br />
sadja in zelenjave. Mešanje kremen iz roga za cimo<br />
krompirja in za žita-prinesite embalažo!<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Obujte se primerno za delo!<br />
V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru.<br />
Sobota, 1. september od 10.00 do 14.00<br />
Vabimo vas na predstavitev pridelkov pridelanih po<br />
biološko dinamični metodi z blagovno znamko Demeter<br />
na Biodinamčni kmetiji pri Zavodniku (Ranč Vočne),<br />
Breg pri Žirovnici. Dostop do kmetije je po cesti, ki pelje<br />
mimo Vrbe, odcep levo po makadamski poti pred Žirovnico.<br />
Na predstavitvi bo prisotnih več pridelovalcev z možnostjo nakupa.<br />
Kontaktna oseba Franc Zavodnik 040 615 386.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Sobota, 29. september od 14.00 do 19.00<br />
Praktično izobraževanje: PRIPRAVA IN ZAKOPAVANJE<br />
B-D PRIPRAVKOV. Oranje in pobiranje krompirja.<br />
Izkopavanje jam za pripravke.Izdelava pripravkov.<br />
Zakopavanje pripravkov.<br />
Gnoj po M.T. za vse posevke, kot dodatno gnojenje<br />
zadnjim posevkom po zemlji - prinesite embalažo!<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Obujte se primerno za delo!<br />
Društvo Ajda Domžale<br />
V torek, 11. septembra ob 19. uri<br />
predavanje v učilnici gasilskega doma Savska c. 2, Domžale<br />
Vse o kalčkih - kaljenju in ozimnici<br />
Predavala bo Joži Pečnik, članica društva Ajda Domžale<br />
Društvo Ajda Sostro<br />
18. julij ob 20. uri<br />
okrogla miza: Izkušnje v vrtu in sadovnjaku<br />
vodita Štea Kozamernik in Ivan Babnik<br />
19. september ob 19. uri<br />
predavanje : Maura Arh, ekologija prehrane<br />
Tema: Pleveli - užitna zelišča<br />
■ Jacob Ehnmark