Revija Svitanje - Jesen 2007

wsljubljana

Letnik III, številka 3

K

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel: 059 040 328, faks: (01) 549 01 55

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Fanči Perdih, Mateja Leskovar,

Aci Urbajs, Terezija Nikolčič,

Sorta Greta, Ivana Marolt,

Luka Krušič in Ana Krušič-Kaplja

SLIKOVNI MATERIAL:

Žiga Vuk, Aci Urbajs, Ivana Marolt

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

Kazalo 2

Uvodnik 3

Skrb za naravo 4

Procesi v tleh 4

Obdelava in gnojenje 4

Biološko dinamično vinogradništvo 1. del 6

Naš biološko dinamični vrt 9

Zdravju neškodljivo in okolju prijazno 11

Skrb za zdravje 16

Zdravilne rastine 16

Zdravo in ekološko ogrevanje 18

Širjenje obzorij 19

Cepljenje je škodljivo, ne pa koristno 19

TISK:

Studio International d.o.o.

Ljubeljska ulica 240

1000 Ljubljana

Dogajanje 24

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

direktorica Marina Nuvak

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Tel.: 059 040 328

LETNA NAROČNINA: 12,52 EUR

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali

posameznih delov je dovoljen le s pisnim

dovoljenjem uredništva.

ISSN 1854-1739

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskem naslovu

revija.svitanje@gmail.com

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina je 12,52 EUR.

POZOR

Si želite da se revija SVITANJE

obdrži na slovenskem tržišču?

Menite, da bi lahko pri tem pomagali?

Iščemo namreč nove sodelavce, ki bodo pomagali:

- pridobivati sredstva iz javnih razpisov,

- pridobivati oglaševalce in donatorje,

- promovirati revijo v širšem slovenskem okolju.

Javite se nam!


U

U

3

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji!

Jesen je tukaj, nizke

temperature in dež v

zadnjih dneh pa nas opozarjata, da bo spet potrebno

pobrskati po omarah in si poiskati topla oblačila.

A roko na srce, v septembru in oktobru smo se

naužili kar nekaj toplote. Užitek se je bilo podati

na daljši sprehod, saj je sonce prav prijetno grelo.

Tudi na vrtovih smo lahko še marsikaj postorili.

Pa vendar,

neizbežno spet

prihaja hladno

obdobje, ki pa ima

svoj čar. Človeka

spodbudi, da se

obrne vase ter

poišče svetlobo in

toploto v samem sebi.

To je čas avtorefleksije

- razmisleka o tem,

koliko so bila naša

dejanja v preteklem

letu pravilna, pravična,

koliko nam je, tako kot

Sv Mihaelu, uspelo

ukrotiti zmaja, ki v

nas in okoli nas ves čas

deluje.

Tokratna izdaja revije ima

žal kar precejšnjo zamudo,

pa vendar upamo, da nam bo

uspelo prinesti v vaše domove

nekoliko svetlobe tudi s temami

iz tokratne številke.

Za vas smo tokrat spet pripravili nekaj

zanimivih člankov iz prakse.

- Med nami je ponovno vinogradnik Aci

Urbajs, ki nam z zanosom pripoveduje o svojih

izkušnjah z biodinamiko v vinogradništvu.

- Gospa Sorta Greta iz društva Ajda Goriška

nam predstavi njihov biološko-dinamični vrt,

ki so ga začeli obdelovati na Srednji tehnični in

poklicni kmetijski šoli v Šempetru pri Gorici,

kjer so jim dali na razpolago del zemlje.

- Gospa Ivana nam pove, kako uspešno po

biološko-dinamični metodi obdeluje sicer

precej revno zemljo na Rakitni, kar nazorno

dokumentira tudi s posnetki s svojega vrta.

- Gospa Fanči Perdih nam poroča o delu

strokovne skupine Manfreda Klea februarja

letos v Dornachu.

■ Jure Vešligaj

- Naši bralci

imajo tokrat prvič

priložnost naročiti

ekološka semena,

pridelana v Sloveniji

– dobro si oglejte

ponudbo AMARANT,

ekološka semenska

pridelava, saj so semena

naročena z naročilnico iz

naše revije 8% cenejša!!!

- Gospa Nikolčič

nam predstavi dve rastlini

– artičoko in ajdo.

- Tisti, ki vas zanima,

kakšni so stranski učinki

cepljenja, ali je cepljenje res

tako neškodljivo, pa preberite

članek dr.vet. Luke Krušiča in

dr.med. Ane Krušič Kaplja. Morda

boste v članku našli kakšen odgovor

na vaša vprašanja.

- z nami pa je ponovno tudi Mateja Leskovar,

ki odgovarja na vaša vprašanja. Tokrat govori

o zdravem in ekološkem ogrevanju.

Želim vam prijetne jesenske dni in obilo prijetnega

branja!


S

S

4

Procesi v tleh

Obdelava in gnojenje

povzetek debate strokovne skupine

Manfreda Kletta

Dornach, februar 2007

Kompostiranje je proces, ne produkt!

Tudi kalcij mora skozi proces kompostiranja, zato

ga dodajamo kompostu in ne direktno na zemljo.

Organska oblika kalcija so jajčne lupine.

Kompozicije snovi, ki so ustvarjene, ko gredo skozi

živalsko telo (presnova), so obogatene z živalskimi

energijami in imajo dodatno kvaliteto.

Kmetova noga gnoji kmetijo!

G. Kle je ponazoril princip delovanja živih

organizmov v tleh in prehranjevanja rastlin s

sledečo sliko in opisom:

Na začetku nam je g. Klett podal nekaj misli g.

Rudolfa Steinerja in jih skozi temo dopolnil z

razlago, nato pa smo debatirali o teoretičnih in

praktičnih vidikih podane snovi.

Razlago g. Klea in debato, ki je sledila, sem strnila

v zaključke:

Mineralna gnojila, ki se raztapljajo direktno v vodi

in se ne vežejo na tla, se v rastlinah nalagajo kot

mrtva snov, ker nimajo v sebi nič življenjskega.

Zaradi tega imajo konvencionalni pridelki le do

50% življenjskih energij, posledica česar so bolezni

v naravi.

Če je v rastlini preveč mineralov, je rastlina utrujena

(težka) in zaradi preobilice soli potrebuje več vode.

Vsako organsko gnojilo gre skozi proces humusa,

šele nato gnoji tla. Živo gnoji živo, zato morajo

snovi ostati v živem skozi procese v tleh.

Na sliki je vršiček korenine rastline, kjer potekajo

procesi izmenjave snovi med rastlino in okoljem

(rodovitno prstjo).

Rastlina izloča v tla točno določene raztopine snovi

– kisline, ki v tleh spodbudijo procese sproščanja

mineralov v topno obliko. Te minerale, raztopljene

v vodi, korenina vsrka in jih pošlje v liste, kjer s

pomočjo fotosinteze nastajajo sladkorji. Vsaka

rastlina sprošča v tla drugačne spojine, ki v tleh

sprostijo tiste elemente, ki jih v trenutku izmenjave

potrebuje.

Vedeti je treba, da sproščanje mineralov ne poteka

samo na nivoju kemičnih procesov, temveč snovi,

ki pridejo iz rastline v tla, spodbudijo delovanje

točno določenih mikroorganizmov, ki začnejo

razgrajevati organsko snov (humus), ki je vezana v

grudicah skupaj z anorganskimi minerali.

Zaradi specifičnih potreb rastlin v okviru iste vrste

se pri mono kulturah v tleh dogajajo zelo podobni

procesi, pri mešanih kulturah pa različni.


5



Glede na vpliv teh procesov na ostale rastline lahko

govorimo o dobrih in slabih sosedih oz. dobrih

predhodnih posevkih, saj določene rastline izločajo

snovi, ki spodbujajo procese v tleh, ki rastline druge

vrste spodbujajo ali pa jih zavirajo.

Pri mono kulturah se pojavlja prezasičenost

tal z izločki ene vrste rastline, ki povzroči, da

se v naslednjem letu ta vrsta ne more razvijati

normalno (pojav bolezni in škodljivcev), zato je

zelo pomembno kolobarjenje.

Ravno tako nastopajo pleveli kot čistilci oziroma

zdravilci tal. Tako lahko na podlagi plevelov, ki se

masovno pojavljajo, ugotavljamo, kaj našim tlom

manjka oziroma kaj je narobe s tlemi.

Za normalno funkcioniranje rastline je pomembno,

da raste v rodovitnih tleh z dobro strukturo –

grudičasta struktura tal.

Sestava grudice:

Grudica je sestavljena iz skeleta – to so večji

mineralni delci oz. kamenčki, ki jih obdaja zmes

finih mineralnih delcev oz. glineni delci, organskih

delcev oz. humusa, kjer se naselijo kolonije

mikroorganizmov, ter zračnih in vodnih mehurčkov,

ki skrbijo za vlažnost in zračnost v grudici. Vse

skupaj obdaja vodni film, ki drži grudico skupaj.

Zaradi sestave grudice so tla zračna, zadržujejo

vlago in so bogata s humusom in mikroorganizmi.

Mikroorganizmi v tleh imajo dve nalogi:

1.) Vežejo organsko snov tako, da organske

snovi, ki jih zadelamo v tla, razgradijo v

humusno snov in jo vežejo v grudicah. Ti

procesi potekajo predvsem takrat, ko ne

obdelujemo tal oz. pri zemeljskem vdihu (od

avgusta do decembra).

2.) Razgradijo humusne snovi v prosto topne

minerale (v grudici) - procese spodbujamo

z obdelavo tal oz. rahljanjem. Ti procesi

potekajo bolj intenzivno v času zemeljskega

izdiha.

Zaradi sistema delovanja mikroorganizmov je

pomembno, kdaj tla gnojimo in kdaj ter kako jih

obdelujemo.

Kaj se dogaja v tleh skozi leto?

Pozimi zemlja počiva

Voda izpodriva zrak, procesi tvorbe kristalov =>

preoblikovanje snovi v tleh.

Spomladi zemlja izdihuje

Tla se ogrejejo in aktivirajo se mikroorganizmi, ki

razgrajujejo humus in sproščajo hranila za prehrano

in razvoj rastlin, tako da ustvarjajo koloide. Tla

takrat večkrat obdelamo, saj s tem spodbujamo

aktivnost mikroorganizmov in s tem sproščanja

mineralov, ki so nujno potrebni glede na intenzivni

razvoj nadzemnih delov rastline => z rahljanjem

spodbujamo rast. Organsko snov dodajamo samo v

primeru, ko imamo izredno pusta (slabo rodovitna)

tla. Uporabljamo le dobro predelan kompost (če se

da, uporabimo kompost rastlinskega izvora), saj ta

najmanj moti razvoj rastlin. Pri gnojenju s svežim

gnojem živalskega izvora pride do masovnega

pojava bolezni in škodljivcev.


6

s k r b z a

Poleti se izdih zaključuje

Procesi v tleh zamrejo in zemlja preide v fazo

mirovanja. Takrat se zaustavi intenzivna rast rastlin,

razgradnja humusne snovi se upočasni. Zaradi

toplote je močno izhlapevanje vode iz tal, zato je

primeren čas za zastirko (predvsem na plitvih in

peščenih tleh oz. sušnih območjih).

Jeseni - zemeljski vdih

Ko preide Sonce pred ozvezdje Leva, postanejo

mikroorganizmi, ki razgrajujejo organsko substanco

v humus, aktivnejši.

Če imamo tla zelo zapleveljena oz. so težka s slabo

strukturo, je sedaj čas, da jih večkrat obdelamo

2x-3x v obdobju cca 1 meseca. S tem izboljšamo

strukturo tal ter spodbudimo seme plevelov, da

kali. Z naslednjo obdelavo mlade rastlinice uničimo

in tako razplevelimo gredice, da bo v naslednji

sezoni lažja obdelava.

Če pa imamo namen posejati v jesenskem času še

en posevek, pa lahko že v času, ko je Sonce pred

ozvezdjem Leva, tla pognojimo in obdelamo, tako

bo dobvolj časa, da do konca jeseni zraste še ena

kultura s krajšo vegetacijsko dobo (repa, redkev,

solata, radič, ..).

Najprimernejši čas za gnojenje je, ko je Sonce pred

ozvezdjem Device, obdelava tal pa še v času, ko je

Sonce pred ozvezdjem Tehtnice – do 17.11. Po tem

obdobju naj bi tla do konca leta počivala, saj se

začne intenzivna tvorba kristalov v tleh.

Moj vtis

Precej dejstev sem poznala, vendar taka

konstruktivna debata pripomore k poglobljenemu

znanju in razumevanju samega principa delovanja

procesov v tleh, kar je izhodišče za boljše odločitve,

glede na kompleksnost situacije na naši kmetiji.

Vsaka kmetija ima drugačne pogoje (klima, zemlja,

spekter rastlin,…), ki se poleg tega še iz leta v leto

spreminjajo.

Smatram, da bi takšne debate lahko izvajali tudi po

društvih Ajda, saj bi tako lahko slušatelji aktivno

sodelovali in s tem poglabljali svoja znanja v smislu

razumevanja procesov.

pripravila Fanči Perdih, dipl. ing. agr

Biološko dinamično

vinogradništvo 1. del

Aci Urbajs

Beseda vinogradništvo v svojem izvoru sporoča:

vino graditi. Torej z delom v naravi vinogradnik

gradi vino. Še starejši izraz za vinogradništvo je

"vinoreja", torej vino rediti, kot to počnemo na

kmetiji s telički, prašički in podobnimi živalmi.

Vino se je postavilo v vlogo ljubljenčka na kmetiji.

Pri nas je veljal rek, "da si lahko stadlal (kritiziral)

kmetu prav vse, le vina mu nisi smel, da ne pride

do špetira (kreganja).

Torej vino graditi ima v našem ljudskem izročilu

zelo pomembno vlogo.

Zakaj taka gorečnost? Vinska trta je ena najstarejših

kulturnih rastlin na našem zelenem planetu. Liste

vinske trte so arheologi našli v kamninah Krede,

torej pred 100 do 135 milijoni let. Trta se je rodila,

ko je bila naša mati Zemlja še mlada, takrat so bile

energije nastajanja vesolja zelo močne.

Človek se na tej evolucijski poti pojavi veliko

kasneje. Zgodovinski viri o najstarejši ljubezni

človeka do trte in grozdja pa kažejo na obdobje

starejše kamene dobe, ko so našli v votlini jamskega

človeka pečke grozdja na Siciliji.

Skrivnost gojitve in nege vinske trte in vina, ki se

rodi iz grozdja, je skrivnostno skrita pod tančico

preteklosti. Iz antičnih zgodb pa zagotovo vemo,

da je boginja Demetra med ljudi zanesla znanje

umnega kmetovanja. Oblikovala se je kulturna

krajina, zrasle so vasi, mesta,… nastale države.

Na eni strani svetloba, na drugi strani tema, nas

učijo antične pripovedke. Ena temnejših plati

odkritja Amerike je bila za evropsko trto v 19

st. skoraj usodna. Trgovci vina in veleposestniki

so hoteli povečati svoj zaslužek. Iz Amerike so

pripeljali vinsko trto, ki "baje" rodi veliko več kot

trta, ki je rastla v Evropi. Poznana je pod imenom

"samorodnica". Ameriška trta je s seboj prinesla

bolezni, na katere evropska trta ni bila odporna.

Trtna uš, peronospora in oidij so bolezni, ki so

skoraj v celoti uničile evropske vinograde.


n a r a v o

7

V vinogradih so začeli uporabljati bakrove in

žveplene pripravke. Agrarna kemija, ki se je prav

takrat rojevala, pa je z dodatnimi škropivi reševala

posledice človeškega pohlepa. Soji glivičnih bolezni

so postajali iz leta v leto odpornejši (pozitivna

selekcija) in vsako leto se rojevajo novi kemijski

pripravki. Agro industrija je pač usmerjena na

reševanje posledic, saj več kot je bolezni, več

kemijskih pripravkov prodajo in več zaslužijo. Zelo

logična ekonomska računica. Seveda se sprašujem,

ali prinašajo ti posegi svetle ali temne energije na

naš planet, mati Naravo.

■ Žiga Vuk

Da so posijale svetle energije, se imamo zahvaliti

gibanju v začetku 20.st. Skupina kmetov, ki ni bila

zadovoljna s kemijskimi pripravki v kmetijstvu,

je prosila R. Steinerja za nasvet. Na poljedelskem

tečaju je podal filozofska izhodišča. Največja

naloga kmeta je skrb za plodna tla. Z b.d. pripravki

oživljamo tla, spodbudimo rastline, da naredijo

globoke korenine, da se povežejo s silami zemlje.

Z kremenom iz roga pa dodajamo svetlobno in

toplotno energijo.

Ko sem na začetku svoje prakse z rahlimi zadržki

prebiral b.d. priporočila, mi je bila v olajšanje misel

R.Steinerja., da naj vsak sam poizkusi, kako delujejo

pripravki na kmetiji in se na podlagi rezultatov

vsak sam prepriča, če sploh in kako delujejo.

Rezultati so bili nepopisno lepi. Po dveh letih

biodinamične prakse je vinograd izgubil predele

šibke rasti na eni in bujne rasti na drugi strani. Kot

da se je zlil s svojo temno zeleno barvo z gozdom,

ki ga obdaja. Zemlja v vinogradu kar kipi. Z roko

lahko prodreš vanjo za dlan globoko.

Ko sem se postavil leta 1987 v vlogo kmetovalca, sem

naletel na prvo pravilo biodinamike. Na kmetijo je

treba gledati kot na organ. Torej spojiti je potrebno

zemljo – prst, minerale - s svetom rastlin: vinsko

trto, jablano, žitom, … ter živalmi. Človek je kot vez

med temi tremi svetovi. Modrost tisočerih generacij

naj nam bo spodbuda, da delamo s kmetijo trajno ,

celostno in ljubeče. Tako sem na južni strmini določil

meje vinograda. Ime "Gorca" že sama pove, da ima

trta rada hrib in sonce, toda tudi vinogradnikovo

senco in njegov znoj. Malo manj sončne lege sem

zasadil z jablanami, izbral sem lego za vrt, polje.

Le pašniki so ostali nepopaseni. Zato mi še ostaja

izziv, da z živalmi zaokrožim energije na kmetiji.

Za sedaj to rešujejo sosedove krave, ki nam dajejo

poleg mleka še gnoj, ki ga skrbno negujemo, da s

kompostom spodbujamo življenje v tleh.

Kako poiskati pravo parcelo za kulturno rastlino

trto? Pozimi opazujem parcele in na kateri

najprej skopni sneg, ta je najbolj topla, sončna.

Opazujem najnižje zimske temperature in kako je s

spomladanskim mrazom. Isto parcelo spremljamo

tudi v poletnih mesecih. Bosonogi jutranji sprehodi

po parceli dajo odgovore na zahtevna vprašanja.

Kjer ni rose, je odlično mesto za sorte, ki so

občutljive na vlago (kerner, chardonnay), le-te so

tudi precej bujne rastoče sorte. Kjer nas zazebe v

noge in se rosa svetlika v vsej svoji lepoti, je prostor

za rizlinge…Ob deževnih dneh se na tem področju

zadržujejo meglice, ki hitijo z vzgonskim vetrom

višje in višje. Torej so tu močni vodni etri. Te lege so

odlične za gojitev salat in drugih povrtnin, ki rabijo

dovolj vlage. Vse to so naši predniki upoštevali, če

so hoteli gojiti zdravo trto.

Toda trta je rastlina sonca, zato nas pri snovanju

novega vinograda poleg lege in sort zanima,

kakšno obliko naj ima trta. Kako gosta in velika naj

bo krošnja? Koliko vsakoletnih mladik naj poganja

iz starega lesa (šparona), da bo dovolj svetlobe in

sonca? Normativ za moj vinograd je 15 mladik na

trto, saj ima 1,5m2 prostora. Moje izkušnje so, da

s 7 do 8 mladikami naredim ravno pravo krošnjo.

Torej polovico manj, kot je to vinogradniška praksa.


8

s k r b z a

Noatov vrt pri Aciju

vinograd v intenzivni rasti konec maja

Torej tudi polovico manj grozdja? To niti ne drži,

saj z b.d. pripravki spodbujamo trto, da rodi večje,

bolj zdrave in sladke grozde. Da pa se to zgodi,

je potrebno veliko dela; zelenega dela, kot mu

pravimo. V maju in juniju, ko je rast najbolj hitra,

mladike usmerjam proti soncu, tako da jih z rafijo

pritrdim na žičnato ogrado, ki kot hrbtenica drži

krošnjo pokonci. Vsaka mladika ima svoj prostor.

Ne sme prihajati do križanja in zbijanja mladik,

saj sta zračnost in sončnost ključnega pomena za

sonaravno vinogradništvo.

Organizaciji krošnje sledi obiranje zalistnikov, ki

delajo senco mladim grozdom. Ko končam z delom

na eni strani vinograda, pričnem znova na drugem.

Maj in junij sta najbolj zahtevna meseca. Julija se

rast umiri. Predolge poganke skrajšam malo nad

zadnjo žico. Vinograd dobi obliko postrižene žive

meje. Ob grozdju odstranjujem staro, porjavelo

listje, da se grozdi bahačasto nastavljajo soncu in

vetru.

■ Drago Medvet

Kemijska analiza zemlje v moji praksi ni pomembna.

Pomembno pa je določiti tip prsti, ali je lapornata,

peščena, ilovnata. Ilavnato strukturo izboljšujem s

kameno moko, bogato s kremenom: da povečam

zračnost. Peščeni dodajam glineno peščeno moko

(mineralni bentonit), da ji zboljšam strukturo in

s tem vpojnost. Vsaki prsti pa godi kompost, ki

ga pripravljam iz kravjega gnoja. Ponavadi ga

dvakrat cepim z b.d. pripravki in obleži dve leti.

Tudi drugače dvigujemo plast humusa v tleh, tako

da vse odpadle dele trte zmuljčim. V maju kosimo

visoko staro travo, ko drugi kmetje začnejo kositi

seno. Pripravek po Mariji Thun, ki ga škropim po

vsaki takšni obdelavi, pa skrbi, da kompostiranje

poteka intenzivno in ne prihaja do gnitja.

Vse to je porok za dober temelj biološko dinamičnega

vinogradništva. Toda nekako smo na polovici

našega pričevanja.

Na koncu naj dodam misel:

Vinograd ni monokultura, kjer domuje le vinska trta.

Vinograd je travnik, s katerega se hranimo: spomladi

nabiramo regrad, jagode in koprive, materina dušica,

rman tavžentroža, dobra misel se razcvetijo v poletju.

Jeseni na njem zrastejo gobe: dežnikarce, dedeci,

šampijoni ... Na njem domujejo in se gostijo zajci, srne,

ježi ter ptiči: siničke, kosi, žolne, brglezi in v zemlji so

krti, deževniki, slepiči in gadi in še na stotine kilogramov

drobnoživk ... Torej je več kot vino-grad-iti.

Poleg skrbi, da ima trta sonce, je ključnega pomena

za uspeh, da rase v zemlji, ki v sebi nosi življenje

in rodovitnost. Imel sem danost, da smo sadili

vinograd na kraju, kjer je že bil pred desetletji, a

je bil prej podoben džungli kot vinogradu. Trta,

robidovje in druge plezalke so se vzpenjale po

topolih in brezah. Robidovje in dračje sem skurili,

z drvmi pa sem se grel še celo zimo. Z oralnim

plugom smo v jeseni preorali parcelo in spomladi

je bila zemlja pripravljena za sajenje.

Zlata jesen

ko se duh kraja (Genius loci) zlije z zlato jesenjo narave (Demetro)


n a r a v o

9

Naš biološko

dinamični vrt

Sorta Greta

Z biološko dinamičnim vrtom želimo dokazati,

da lahko dosežemo iste ali boljše rezultate v

vzgoji vrtnin brez uporabe pesticidov (insekticidi,

herbicidi, fungicidi).

Srednja šola z zemljišči, ki jo obdajajo, je locirana

na zelo zanimivem mikroklimatskem območju. Na

južni strani Markovega hriba, ki ščiti Šempeter pred

mrzlimi zimskimi vetrovi, so šolska zemljišča toliko

dvignjena nad dolino, da se ob mirnih, brezvetrnih

jutrih izognejo pozebam. Poleti pa so zemljišča ves

dan izpostavljena neizprosnemu soncu.

Maja 2006 smo prvič stopili na naš vrt.

Zemljišče, ki ga obdelujemo, se nahaja na južnem

robu polja. Terasa ima neugodno teksturo in

strukturo tal, ki so srednje težka, ilovnata.. Analiza

je pokazala, da je pH vrednost tal previsoka. Gre

torej za bazična tla, ki jim primajkuje organskih

snovi, makroelementov (K, P) in mikroelemetov (K,

S, B in Mo). Kalcija je preveč, le-ta lahko zmanjša

dostopnost drugih elementov v tleh (P, K, Mg, B,...)

rastlinam.

Skratka: zemljišče ni ravno primerno za vrt, kar pa

nam predstavlja še večji izziv.

V prvem letu 2006 nismo mogli ustvariti čudežev.

Še komposta nam ni uspelo pripraviti, tako kot smo

si želeli. Če ne drugega, smo se ob tem vsaj nekaj

naučili. Lansko pomlad smo v zemljo podorali

pibližno10 m³ in pripravili tri lepe kompostnike (2 x

1 x 1 m). Gnoj so nam pripeljali z ekološke kmetije.

V biološko dinamičnem društvu Ajda Goriška

smo se s Srednjo tehnično in poklicno kmetijsko

šolo v Šempetru pri Gorici dogovorili, da nam

odstopi v obdelovanje del zemljišča (ca 200 m²)

pred samo šolo. Vrt služi kot učni objekt za naše

člane in je hkrati poskusni vrt. V dobi klimatskih

sprememb želimo ugotoviti, kako ublažiti

posledice pojavnih vremenskih ekstremov, ki ne

prizanašajo niti vrtninam. Kljub temu, da imamo

na Goriškem v primerjavi z ostalo Slovenijo več

letnih padavin, nam to ne pomaga. Snega, ki bi

pozimi zaščitil našo prst, ni. Pogost zimski pojav

pa je burja, ki nam odnaša zemljo. Čez leto si

sledijo vedno daljša sušna obdobja z minimalnimi

padavinami in nekoristnimi nevihtami z nalivi.

Kot se za biološko dinamično metodo spodobi, smo v

pripravljene kupe dodali vse kompostne preparate,

jih pokrili s plastjo zemlje in nanje zasadili buče,

ki so služile kot zaščita pred pripeko. Namakanje,

ki je seglo tudi na naš vrt in s tem močilo naš

kompost, smo ustavili. Žal so se nam tako posušile

tudi buče, ki so ščitile kompost pred soncem. Letos

so nad kompostnike namestili pergolo, ob katero

so zasadili trte samorodnice, ki bodo v nekaj letih

naredile lepo senco. Do takrat si bomo pomagali s

senčno mrežo, ki smo jo privezali na kostrukcijo iz

akacijevih kolov. Gnoj se zelo lepo predeluje in, kot

kaže, bomo imeli krasen kompost.

V letu 2006 smo uspešno zasadili le jagode. Vse

ostale posevke smo jeseni podorali z našim

neuspelim kompostom. Vrt smo za zimo pustili v

grobi brazdi. Mesečno smo ga špricali s preparatom

po M.T. in v času svetih noči še z gnojem iz roga.


10

s k r b z a

Zgodaj spomladi 2007 smo ponovno raztrosili

gnoj in kislo šoto (pH tal moramo namreč znižati),

postavili nove kompostnike in vrt razdelili na

štiri poljine (korenina, cvet, list, plod), ki se bodo

razvrstile v našem štiriletnem kolobarju. Vrt

obdelujemo ob dnevih, ki ustrezajo posamezni

rastlini. Vse plodovke: paradižnik, jajčevec, fižol

(stročji in za zrnje), bučke in buče so nam lepo

uspele, bolhači so nam delali probleme na rastlinah

za list (zelje, ohrovt, bleda), Solkanski radič, ki smo

ga sejali konec junija, pa je zelo lep.

Na poljini za cvet smo posejali facelijo in posadili

brokoli, ki smo ju nato nadomestili z ajdo. Na poljini

za korenino sreče s krompirjem letos nismo imeli,

lepo sta uspeli rdeča pesa in zelena, tudi pridelek

česna in čebule je bil lep.

Če upoštevamo klimatske razmere ter strukturo

in teksturo tal na našem vrtu, smo lahko zelo

zadovoljni z rezultati letošnjega dela.

Ajda Goriška


n a r a v o

11

Zdravju neškodljivo

in okolju prijazno

gospa Ivana

Rakitna, 2007

Najbolj sem bila ponosna na svoje paradižnike.

Pristavila sem jim palico, na katero sem pritrdila

preluknjane vreče, ki pa morajo biti 10-15 cm nad

tlemi.

Pred tremi leti sem se preselila na Rakitno, kraj,

ki je dobrih 30 km oddaljen od Ljubljane, na

nadmorski višini okoli 800 m. Sem članica društva

Ajda. Odločila sem se, da si pred hišo uredim vrt.

Ker pa zaradi različnih gradbenih del okoli hiše

nisem imela primernega prostora, sem svojo željo

lahko uresničila šele na začetku junija 2006.

Preden sem sploh kaj posadila in posejala, pa je bilo

potrebno veliko dela, saj je zemlja kar 10 let stala pri

miru. Poleg tega je vmes veliko gline in ilovice, tako

da je bilo vse sprijeto. Sedaj je stanje boljše, vendar

je kljub temu polno sprijetih delcev, ki so vidni na

spodnjih slikah.

Zemljo sem izboljšala s kremenom iz roga, gnojem

500 iz roga, z gnojem po Marii Thun, s kompostom

in številnimi drugimi naravnimi preparati brez

dodatkov umetnih in okolju škodljivih snovi, ki

sem jih pripravila sama.

Pokrit paradižnik, 11. julij 2006

Rakitna, 10. julij 2006

Nezrel paradižnik, 11. julij 2006


12

s k r b z a

Paradižnike sem poškropila s čajem iz rmana,

kateremu sem dodala malo gašenega apna. Na ta

način sem jih ohranila zdrave.

Kmalu zatem so se pojavili prvi plodovi. Rastline

so postale polne sadežev, ki so postopoma rdečili.

Vmes sem morala zamenjati palice, saj so stare

postale premajhne, kar pa nisem pričakovala.

Rmanov čaj z apnom omogoča porezani rastlini

hitro celjenje in preprečuje počrnitev in druge

nevšečnosti, ki bi lahko nastale zaradi ran. Uporabi

se lahko tudi kamilični čaj.

Iz radovednosti sem enega izmed paradižnikov

shranila. Ohranil se je vse do marca 2007.

Odlično so uspevale tudi paprike in feferoni.

Nekaj paradižnikov sem tudi stehtala ...

Porezan paradižnik, poletje 2007

Tehtanje paradižnika, okoli 800g

Paradižnik, 2. september 2006

Ostri feferoni, 11. avgust 2006


n a r a v o

13

Rmanov čaj sem uporabila tudi za pravkar posejan

solatnik. Že po štirih dneh so iz zemlje pokukale

majhne rastlinice.

Rmanov čaj z apnom pa sem uporabila še za

preprečevanje uši na drevju pri sosedu, pri čemer

sem bila zelo uspešna. Enak učinek sem dosegla s

sirotko.

Škropljenje z rmanovim čajem, 5. avgust 2006

Ušivo drevje

Solatnik, 11. avgust 2006

Učinek rmana in apna

Predstavila sem vam le nekaj učinkov ekološkega pridelovanja. Želela sem vam prikazati, da so rastline lahko

velike, bujne, zdrave in polne plodov tudi brez uporabe okolju škodljivih snovi.


14

s k r b z a

OGLASNO SPOROČILO

PONUDBA SEMEN IZ SLOVENSKE EKOLOŠKE PRIDELAVE

V letošnjem letu smo na slovenskih ekoloških kmetijah pridelali prva

slovenska ekološka semena, za katera je pri Fitosanitarni upravi RS

uradno registriran dobavitelj Amarant:

Posebna ponudba dobavitelja Amarant in revije Svitanje

v sodelovanju z društvi Ajda

KOMPLET ZA VRTIČKARJE

Ponudba velja za naročene komplete z naročilnico na koncu članka

v času november – december 2007 oz. do prodaje zaloge.

Kompleti bodo pakirani v "mapi dobavitelja" - na notranji strani

mape dobavitelja je razpredelnica za vse zelenjadnice: "termini setve

– presajanja- pobiranja" ter navodilo za uporabo razpredelnice. Na

hrbtni strani so podatki o kooperantih – pridelovalcih in kje je možno

kupiti seme dobavitelja Amarant.

Glede na to, da so določena slovenska semena še v fazi analize,

je v vsakem paketu predviden "1x izbor dobavitelja", ki bo določen

naknadno (glej tabelo standardne ponudbe).

Semena so pakirana v malem in delno tudi v velikem standardnem

pakiranju.

Cena 1,20€ za malo standardno pakiranje- dišavnice in zelenjadnice;

količina semena v paketu za cca 1 gredico.

Cena 2,40€ za veliko standardno pakiranje – zelenjadnice, ki jih

potrebujemo več (korenček, pesa, solata, fižol, grah,…).

Spekter zelenjadnic bomo dopolnili s semeni iz avstrijske ekološke

semenarske hiše ReinSaat.

Seme dobavitelja Amarant lahko naročate tudi preko

internetne strani www.amarant.si ali po e-pošti narocilo@amarant.si.

Če potrebujete več kot eno veliko standardno pakiranje posamezne

sorte oziroma želite seme, ki ga ni v naši standardni ponudbi, lahko

pošljete povpraševanje in pripravili vam bomo ponudbo. Po prejemu

naročila bomo pripravili dobavo glede na vaše potrebe.

Če želite semena iz ponudbe ReinSaat, ki jih mi standardno ne

ponujamo, jih tudi lahko naročite pri nas. Na internetni strani www.

amarant.si je povezava na stran Reinsaat. Za originalno pakiranje

semena ReinSaat je cena iz njihovega cenika + 20%, ker so cene

v ceniku ReinSaat brez davka in transporta. Glede na naročeno

količino je možen popust – dogovor ob naročilu.

Vsebina malega kompleta v mapi:

11 paketov semena za ceno 10,

ki se ga najpogosteje uporablja na domačem vrtu.

Cena malega paketa: 17€

za naročila s prijavnico iz revije Svitanje – 8% = 15,64€

Paket A:

Solata mehkolistna Majska kraljica

Petršilj Listnik

Paradižnik Saint Pier

Korenjček Rodelika

Redkvica Sora

Rukula Coltovata

Endivija Eskariol zelena

Špinača Matador

Komarček

Bazilika

1x izbor dob.

Paket B:

Solata krhkolistna Pariška

Solata mehkolistna Majska kraljica

Paradižnik Jani pritlikav

Korenjček Nantes

Grah nizek Rheinlangerin

Rdeča pesa Rote kugel

Blitva pet barv

Nizek fižol okrogel strok Marona

Komarček

Kamilica

1x izbor dob.

Vsebina velikega kompleta v mapi:

18 paketov semena za ceno 17,

ki se ga najpogosteje uporablja na domačem vrtu.

Cena velikega paketa: 25€

za naročila s prijavnico iz revije Svitanje – 10% = 22,50€

Paket C:

Solata mehkolistna Majska kraljica

Solata krhkolistna Pariška

Petršilj Listnik

Zelena Listna

Paradižnik Jani Pritlikav

Radič Grumolo Verde

Korenjček Rodelika

Grah nizek Rheinlangerin

Kumare solatne Marketmore

Rukula Coltovata

Rdeča pesa Rote kugel

Špinača Matador

Sladka koruza Gold swet Corn

Komarček

Kamilica

Bazilika

Izop

1x izbor dob.

Paket D:

Solata krhkolistna Pariška

Solata mehkolistna Majska kraljica

Petršilj Listnik

Paradižnik Saint Pier

Korenjček Nantes

Grah nizek Rheinlangerin

Kumare solatne Marketmore

Redkvica Sora

Rdeča pesa Rote kugel

Endivja Eskarjol zelena

Špinača Matador

Blitva pet barv

Nizek fižol okrogel strok Marona

Amarant

Komarček

Bazilika

Kitajski ožep

1x izbor dob.


n a r a v o

Lastna izbira

Lahko naročite tudi "komplete za vrtičkarje" v mapi, sestavljene iz

standardne ponudbe semen po vaši želji (10 oz 17 malih paketov ali

kombinacija malih in velikih paketov v isti vrednosti) .

Primer izračuna:

mali komplet v mapi:

10x1,2 = 12 € + 5€ "mapa dobavitelja"= 17€ - 8% popust = 15,64€;

veliki komplet v mapi:

17x1,2 = 20,4€ + 4,6€ "mapa dobavitelja" = 25€ -10% popust 22,5€.

Pri naročilu semena po vaši izbiri nad 50€ je "mapa dobavitelja" gratis.

Z naročilom kompleta A, B, C ali D se popust obračuna na vse

naročeno blago (tudi za dodatno naročene posamezne pakete

semena).

Za dobavo semena v "mapi dobavitelja" po pošti (glej posebna

ponudba "komplet za vrtičkarje") se poštnina dodatno ne

obračuna.

Dobava naročenih semen je možna:

1.) po pošti / plačilo po povzetju ali plačilo po predračunu

2.) na prireditvah oz. srečanjih v društvih Ajda v letu 2007:

* Ajda Domžale – srečanje 13.11.2007 ob 18. uri

* Ajda Sostro – Zadružni dom Zadvor, 21.11.2007 ob 18. uri

* Božični semenj na Waldorfski šoli v Ljubljani,

ki bo 1.12.2007 od 10-16 ure

* Božični semenj na Waldorfski šoli v Mariboru,

ki bo 8.12.2007 od 10-16 ure

* Ajda Goriška – Srednja kmetijska šola Šempeter, 12.12. ob 17.

3.) pri društvih, ki vas bodo naknadno direktno obvestila o

terminu srečanja

Reklamacije za blago, poslano po pošti, sprejemamo v roku 8 dni od prejema blaga.

Za dodatne informacije si lahko ogledate našo internetno stran www.amarant.si.

Vprašanja in povpraševanja lahko pošljete na e-mail: info@amarant.si.

NAROČILNICA

Naročam seme - posamezne vrečke (navedite številke in označite veliko ali malo standardno pakiranje)

IZ POSEBNE PONUDBE naročam:

KOMPLET ZA VRTIČKARJE: A B C D LASTNA IZBIRA

(ob lastni izbiri prosimo priložite spisek semen in velikost pakiranja - veliko, malo)

Dodatno naročam še:

izvod revije SVITANJE Jesen/Zima 2007 – po promocijski ceni 2,50€

Dobava:

1 2 3 4 5 6 ............................... (obkroži; pri 6 dopiši ime društva Ajda)

Ime in priimek:

Ulica, kraj:

Pošta:

Tel:


Zdravilne rastine

Artičoka

Cynare scolymus

Terezija Nikolčič

Domovina artičoke je Sredozemlje. Gojili so jo že Egipčani,

v Evropo pa so jo prinesli Arabci. Največ je pridelajo v

Italiji, kjer je zelo cenjena zelenjava in je specialiteta kot

prikuha cvetne glavice.

Raste le gojena v vrtovih in je lahko okras vsakemu vrtu.

Artičoka zraste do meter in pol visoko. Njeno svetlo

steblo je le malo razvejeno, vzdolž žlebičasto, listi so

veliki, peresasto deljeni, zgoraj zeleni, spodaj sivi in

porasli z majhnimi dlakami ter rahlo lepljivi. Na koncu

razvejenega stebla so cvetne glavice, ki so vijoličaste

barve.

Cvetne glavice nabiramo od junija do septembra, liste ob

lepem in sončnem vremenu od maja do avgusta.

Artičoka pospešuje tvorbo žolča in vpliva na porast in

izločanje, ščiti jetra, uspešno pomaga pri sklerozi ledvic

in vnetju ledvičnih čašič, žene na vodo. Preprečuje

arteriosklerozo, zmanjšuje holesterol, topi maščobe

in zavira poapnenje žil ter tako rahlo zavira oziroma

preprečuje srčni krč. Ugodno deluje na bolnike, ki imajo

sladkor, ker ga nekoliko znižuje ob drugih zdravilih, in

pospešuje prebavo.

Pripravimo jo tako, da damo 1 žličko na 1 skodelico vrele

vode, stoji naj 10 – 15 minut. Čaj ima smaragdno zeleno

barvo

Naredimo lahko tinkturo, in sicer tako, jo namakamo v

olivnem olju, vinu ali kisu.

Artičoka vsebuje cynarin, grenčino, zato je iz nje narejen

liker cynar.

S

S

Ajda

Tagosprum esculentum

Ajdo so gojili na Kitajskem v 10. stoletju, v Rusiji v 13.

stoletju in v Evropi v 15. stoletju. Sem so jo prinesli

Tatari. Je zelo staro žito. Včasih so jo sejali skoraj po celi

Sloveniji, predvsem na Gorenjski, Dolenjski in v okolici

Iga. Še ne daleč nazaj ni manjkala v nobeni kmečki hiši

ali pri bajtarjih. Iz moke so pripravljali okusne žgance,

zabeljene z ocvirki, zraven pa so ponudili kislo zelje ali

vroče mleko. Tak zajtrk je dal izdatno moč, da so lahko

delali težaško delo v gozdu in na polju.

Kdo ne pozna ta čudovita polja z rožnatimi cvetovi, po

katerih se rade pasejo čebele, in tisto pesem: Po Koroškem

po Kranjskem že ajda zori?

Ajda vsebuje zdravilne učinkovine flavoni in rutin.

Marsikomu ni znano, da se iz zelene cvetoče rastline

pripravlja okusen čaj, ki ugodno deluje na srce in ožilje,

krepi lasnice in ščiti pred nastankom edemov in oteklin.

Uporabo svetujejo vsem diabetikom in vsem, ki imajo

težave s krčnimi žilami, kot so težke noge z bolečinami

in krči. Noseče žene ga lahko pijejo, ker rahlo pomirja in

ugodno deluje na želodec.

Nabiramo cvetočo ajdo v polnem cvetju, ker takrat

vsebuje največ učinkovin. Nabiramo jo ob lepem sončnem

vremenu in sušimo v senci na prepihu.

Pripravimo jo tako, da naredimo poparek iz ¼ l vode in

1–2 žličk ajde. Pustimo, da pokrit stoji 10–15 minut.

Ajda je izrazito medonosna rastlina.

V kulinariki uporabljamo moko za pecivo lectovo srce,

za žgance, kašo, klobase. Pleve ajde pa uporabljamo za

vzglavnik.

NAROČILO SEMENA po POSEBNI PONUDBI skladno z dogovorom

AMARANT – SVITANJE – DRUŠTVA AJDA

Rezervacija blaga bo glede na datum prejetega naročila na naslov dobavitelja Amarant.

Da boste upravičeni do zgoraj navedenih popustov, pošljite to naročilnico po pošti na spodnji naslov:

ekološka semenska pridelava

Fanči Perdih s.p.

Golišče 3

1281 Kresnice


17


OGLASNO SPOROČILO

Užitek nosečnosti

Starševstvo popolnoma spremeni življenje! Večina staršev

meni, da je to obdobje največjih sprememb, ki se zgodijo v

našem življenju.

Starševstvo prinaša veliko odgovornost za drugo človeško

bitje, njegovo pravilno vzgojo.

V tem času starševstva je pa prav gotovo na prvem mestu

odgovornost, združena v ljubezni in skrbi. In kakšen bo postal

vaš otrok? Kaj si želite zanj ali zanjo? In kaj zase?

Skrb za mamico in otroka

Čisti, blagi preparati kozmetike Dr.Hauschka nudijo varne

sestavine za otroke in dojenčke.

Mlade mamice z vsemi svojimi pričakovanju do novega člana

v družini pa prav tako potrebujejo tudi skrb zase. Kozmetika

Dr.Hauschka mamicam nudi razkošne in hkrati terapevtske

preparate za njihovo dobro počutje in skrb za telo.

Izkušnja mlade mamice

V času nosečnosti sem uporabljala Olje cvetov črnega

trna za preprečevanje strij in za boljšo elastičnost moje

kože. In delovalo je! Kombinacije črnega trna, breze in

šentjanževke namreč vezivno tkivo naredijo močnejše in mu

vračajo elastičnost. Olje preprečuje nastajanje strij pri izgubi

ali povečanju telesne teže. Potem sem med nosečnostjo

uporabljala še Rožmarinov tonik za roke in noge, saj so bile

moje roke in noge pogosto utrujene in otečene, še posebej

okoli gležnjev.

V času po porodu pa sem za kožo na obrazu uporabljala

Rožno dnevno kremo v kombinaciji s Pomlajevalno masko,

saj je bila koža v tistem obdobju izredno občutljiva, suha in

ponekod tudi mastna.

Za mojega dojenčka uporabljam Sivkino kopel, po kopanju pa

ga razvajam z Rožnim oljem.

Za prhanje občasno uporabljam Osvežilni gel za prhanje,

saj deluje izredno nežno in ne izsuši nežne dojenčkove kože.

Kadar ima težave s spanjem, mu z nekaj kapljicami Sivkinega

olje zmasiram podplate. Rožna dnevna krema je odlična

za otroke, saj se na njihovi občutljivi koži občasno naredijo

posamezni izpuščaji, koža pa lahko postane tudi presuha.

Kremo uporabljam tudi preventivno in je z menoj povsod

kamorkoli grem- za vsak primer.

Za njegovo nežno otroško ritko pa vedno uporabljam

Svileni puder za telo, ki poskrbi, da koža ostane suha in ne

razdražena.

S seboj v porodnišnico ne pozabite vzeti Potovalnega

kompleta za nego telesa - zaradi velikosti vam vzame malo

prostora, za boljše počutje pa vam bo še kako prav prišel.

Ne pozabite na nego vašega obraza in lasišča.

Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo:

NUTEX d.o.o.

PE Slamnikarska 14, 1230 Domžale

e-mail: info@nutex.si www.nutex.si

tel: 01/72 194 71

Opravičilo!

Podjetju Dr. Hauschka se opravičujemo za neljubo

napako, ki se je pripetila v prejšnji številki, ko smo

spremenili naslov njihovega oglasnega sporočila,

ki bi moral biti napisan kot sledi:

KOZMETIKA DR. HAUSCHKA – PIONIR NARAVNE KOZMETIKE

Za uredništvo revije: Marina Nuvak


s k r b z a

Zdravo in ekološko

ogrevanje

Mateja A. Leskovar, gradbeni biolog

Električna energija

Pri tem pa tudi ni odveč opozoriti na pretirano

porabo električnega toka, saj jo prenekateri dom

uporablja tudi za gretje. Je sicer prosta emisij,

vendar elektrarne, kjer nastaja, niso vedno okolju

prijazno zasnovane – kurjenje z emisijami bogatih

kuriv (termoelektrarne) ali nepotrebno poplavljanje

rečnih bregov oziroma dolin (hidroelektrarne).

Naravovarstvenikom velja prisluhniti tudi, ko

opozarjajo na izbiro smiselnih lokacij za vetrne

elektrarne. Počasi pa tudi v Sloveniji rastejo prve

sončne elektrarne.

Kmalu bo tako daleč. Iskanje toplega zavetja ob

grelnem telesu v hladnih dneh. Kljub občutku

ugodja, ki nas razvaja, pa je prav, da se povprašamo

tudi o tem, od kod vsa ta toplota prihaja.

Vir toplote oziroma kurivo

Iz ekoloških oziroma v naravi obnovljivih virov

kot so bio-masa, sonce, geotermalna toplota ali iz

slepe ulice porabe zemeljskih dobrin, kot so kurilno

olje, plin ali premog. V sklop bio-mase poleg lesnih

peletov ali sekancev štejemo tudi drva. Izgorevanje

sicer pomeni določeno onesnaževanje, za katerega

pa drevesa kot rastline poskrbijo s svojim naravnim

načinom prehranjevanja. Zato bio-maso imenujemo

obnovljivi vir, ki ga je v Sloveniji na pretek. Energijo

sonca najlažje in najceneje izkoristimo s pravilno

pozicijo našega prebivališča. Akumulirati jo je

potrebno v materialih, ki toploto akumulirajo, to

so ometi, tlakovci in podobno. S soncem obsijana

stena iz ilovnatih zidakov je pravi naravni radiator,

ki pa se seveda lahko napolni le, ko je zunaj

prijeten sončen dan. In se sčasoma zopet izprazni.

S pomočjo toplotne črpalke pa se lahko ogrevamo

tudi s toploto našega planeta. Gre za ogrevanje

brez oddajanja emisij. Nekaj pomislekov vzbuja

uporaba tekočine proti zmrzovanju v registrih za

zajem toplote, v glavnem pa jim lahko "očitamo" le

odvisnost od električnega toka.

Pri električni energiji je najbolj zaskrbljujoč učinek

elektromagnetnih sevanj na človeško zdravje. V

tujini so tem negativnim vplivom podali skupno

ime "elektrosmog". Dovolj dolga izpostavljenost

prekomernim sevanjem dokazano povzroča

spremembe v celični strukturi, kar lahko posledično

privede do rakavih obolenj. Zatorej bodite z

elektriko zdravo previdni ter s podpiranjem

ekoloških načinov pridobivanja električne energije

okolju prijazni.

Način oddajanja toplote v prostorih

Toploto lahko v prostore dovajamo na različne

načine. Najbolj naravno seveda je prijazno zimsko

sonce, ki segreje akumulativne površine našega

doma (stene, tla). Podoben učinek ugodja ponuja

tudi tehnologija stenskega ogrevanja. Še posebej, če

je potopljena v izjemno regulacijski ilovnati omet.

Le-ta s svojo elastičnostjo dobro prenaša raztezke,

ki nastajajo zaradi temperaturnih razlik in se

lahko kombinira z vsemi znanimi tehnologijami

stenskega ogrevanja. Ker pa je namen ilovnatega

ometa tudi regulacija vlage v prostoru, to pomeni,

da relativna vlaga v prostoru nikoli ne pade pod

idealno vrednost, ki znaša okrog 55%. Pravi balzam

za našo sluznico torej. Če ste seveda med tistimi

srečneži, ki lahko svoj dom občasno segrejejo tudi

s kaminom ali pečjo, pa dodobra poznate prijeten

občutek sevanja in akumulacije, ki ga ponuja ta

skozi stoletja preizkušena tehnologija.

Dobra izoliranost objekta

Vse našteto pa lahko postane popolnoma brez

pravega smisla, če naše prebivališče ni odeto v

zadostno količino toploten izolacije, ki ščiti vsa

naša prizadevanja k ekološkemu ogrevanju. Plesen,

ki nastaja na stenah zaradi kondenza kot posledici

slabo ali neizoliranih objektov, pa je le še faktor več

za nastanek alergičnih obolenj.

18


19

ŠO

Cepljenje je škodljivo,

ne pa koristno

dr. Luka Krušič, dr. vet. med.

Ana Krušič-Kaplja, dr. med.

V številnih razpravah o koristnosti cepljenja pri

človeku je vedno več argumentov in dokazov

o negativnih učinkih in trajnih posledicah

cepljenja. Tematika cepljenja pa je bila predmet

kontraverznosti v medicini že pred 100 leti, saj je

bilo veliko število zdravnikov že v tistem času proti

konceptu cepljenja. Upravičeno se vprašamo, kako

je lahko cepljenje koristno za naše domače živali, če

je za človeka škodljivo.

Rutinska letna cepljenja, ki se izvajajo na letni osnovi,

po izjavi Schulza (1998), profesorja in predstojnika

oddelka za patobiološke znanosti veterinarske

fakultete Univerze, Madison, Wisconsin, ZDA,

ne nudijo nobenih prednosti, temveč povečujejo

možnost negativnih stranskih učinkov. Prav tako

so na 1. Internacionalni konferenci o vakcinacijah

in diagnostiki že leta 1997 poročali, da se je pojavilo

55% obolenj v obdobju prvih treh mesecev po

cepljenjih. V ZDA se je na osnovi vse pogostejših

reakcij in pojava številnih obolenj, kot so diareje,

alergije, artritisi, epilepsije, konjunktivitisi, različni

kožni problemi, izguba telesne teže, motnje v

obnašanju živali, rakasta obolenja, spremenil

protokol cepljenja za male živali.

Živimo v času, ko se dogajajo številne spremembe

na vseh področjih človekovega življenja, zlasti

na področju komunikacij in informacij. Z

razširjanjem pretoka informacij preko globalne

mreže interneta je človeku omogočen dostop iz

svojega delovnega ali bivalnega prostora do vseh

vrst virov informacij po svetu.Tako je možno

preko interneta priti tudi do številnih informacij

o cepljenju in njegovih posledicah.

Zelo pomembno področje, ki zanima mnogo

lastnikov živali, predstavlja področje cepljenja in

preprečevanja različnih infekcijskih bolezni, proti

katerim je lastnik celo po zakonu prisiljen vsako leto

cepiti svojega ljubljenca. Poleg znanih klasičnih del

o cepljenju (Buchwald,1994; Coulter,1995;Coulter

und Fischer,1991, Delarue, 1995, 1996) in njegovih

posledicah je na spletnih straneh mogoče najti

številne vire informacij o cepljenju in njegovih

posledicah (www.impfreport.de, www.impritik.

de, www.klein-klein-verlag.de).

Cepljenje in imunski sistem

Osnovna ideja cepljenja (prvotno:cepljenje proti

kravjim kozam) kot preventivno cepljenje z živimi

ali mrtvimi povzročitelji že od časa Pasteur-jevega

razširjenega pojma iz 1881 pomeni privajanje oz.

krepitev imunskega sistema.Telo naj bi se bilo po

cepljenju sposobno aktivno soočiti z boleznijo v

oslabljeni obliki in stimulirati imunski sistem s

produkcijo specifičnih protiteles. Protitelesa imajo

neke vrste spomina, ki ga lahko posredujejo svojim

celicam potomkam, da lahko v primeru ogroženosti

hitro in učinkovito reagirajo. V tem smislu bi bil

koncept preventivnega cepljenja upravičen.

Načeloma ločimo dve vrsti cepljenja, ki ga

imenujemo aktivna in pasivna imunizacija. Pri

aktivni imunizaciji je imunski sistem stimuliran,

da samostojno proizvede protitelesa v primeru

infekcije. Imunski odgovor cepljenega ali

imuniziranega organizma se kaže v aktivni reakciji

ustvarjanja spomina v obrambnih celicah (pri

človeku so to koze, polio,TBC, dierija, tetanus).

Pri pasivni imunizaciji pa gre za neposredni vnos

specifičnih protiteles ( imunoglobulinov) - pogosto

med samo boleznijo. V tem stanju organizem ne

reagira aktivno, temveč nasprotno - reakcija se

prenese na antigene po vnosu protiteles.


š i r j e n j e

Globulini ali protitelesa se po nekaj mesecih izločijo

iz telesa in zaščita pasivne imunizacije po tem času

preneha. Nevarnost pasivne imunizacije je pri

ponavljajočem cepljenju zaradi vsebnosti živalskega

seruma, ki ga je ustvarila aktivno imunizirana žival,

alergična reakcija.

Aktivna imunizacija služi primarno za preprečevanje

virulentnih in življenjsko nevarnih infekcijskih

obolenj, medtem ko naj bi pasivna imunizacija

služila pri že obstoječi infekciji. Naravna imunizacija

dojenčka ali mladiča preko placente ali mleka je

primerljiva s pasivno imunizacijo.

V današnjem času, na začetku 21. stoletja,

prevladujeta mišljenje in praksa, da je cepljenje

koristno oz. večkratno ali ponavljajoča cepljenja še

boljše. Program obveznih ali priporočenih cepljenj

se je uveljavil zlasti pri konjih, psih in mačkah.

Pri konjih se cepi proti tetanusu, influenci, herpes

infekciji (Rhinopneumonitis) in steklini; pri psih

proti steklini, pasji kugi, hepatitisu, parvovirozi,

leptospirozi; pri mačkah pa se cepi proti steklini,

rinotraheitisu, panlevkopeniji, levkemiji in

chlamidiji.

Nova spoznanja o povzročiteljih bolezni

Novejša spoznanja pa govorijo proti tej miselni

zgradbi, ki temelji predvsem na teoretičnih

razmišljanjih in je postala v zadnjem času

precej šibka. Cepljenje, ki se zdi na prvi pogled

popolnoma upravičeno, je postalo neutemeljeno

iz vidika homeopatije in tudi splošne medicine. Z

opazovanjem poteka posameznih bolezni je bila

odkrita dvofazna narava vsake bolezni in izkazala

se je kot pravi naravni zakon, po katerem vsaka

bolezen poteka od najlažjega obolenja do najtežjih

rakastih obolenj. Bolezen se začne s tako imenovano

stresno fazo, kjer prevladuje delovanje simpatičnega

živčnega sistema in se kaže po hladnih okončinah,

izgubi apetita, nespečnosti... Druga faza, za katero

je značilna otopelost, telesna temperatura, pa

predstavlja delovanje parasimpatičnega živčnega

sistema (vagotonija), ki je značilna za samo stanje

bolezni. V tej fazi se praviloma pojavijo v povečanem

številu "povzročitelji", ki ne predstavljajo pravih

povzročiteljev bolezni, temveč so le njihovi

indikatorji ali znanilci bolezni.

V homeopatiji se je že v času S.Hahnemanna - pred

obdobjem bakteriologije - govorilo o nematerialnem

ali duhovno duševnem povzročitelju bolezni.


o b z o r i j

Danes se o tem govori v vsej celostni medicini

Tudi Hahnemannovi učenci, med njimi znameniti

dermatolog in specialist za spolne bolezni v ZDA,

dr. Allen, so učili, da bakterije niso povzročitelji

bolezni, temveč so le njena posledica.

Bakterije so torej vedno prisotne v drugi fazi bolezni,

in sicer po predhodni simpatikotoni stres fazi

bolezni. Prisotnost mikroorganizmov je povezana

ne samo s prebavnimi procesi v prebavilih, temveč

opravljajo še druge naloge čiščenja v organizmu.

Njihovo delovanje je odvisno od njihove

pripadnosti zarodnim plastem tako, da posamezne

vrste bakterij delujejo na posameznih organih oz.

organskih sistemih glede na njihovo poreklo iz

zarodnih plasti.

Mikroorganizmi torej pomagajo organizmu pri

številnih fizioloških funkcijah in so zato pomembni

pri vzpostavitvi in vzdrževanju njegovega zdravja.

Njihovo prisotnost in aktivnost v celotnem

organizmu je najenostavnejše dokazati v mleku

in tkivih, kot je meso zaklanih živali, ki se ob

temperaturi okolja začnejo intenzivno množiti in

opravljati različne procese razgrajevanja organskih

snovi, kot so beljakovine in ogljikovi hidrati.

Tudi pri še živem in vitalno oslabljenem organizmu

se začnejo množiti različne vrste bakterij in

glivic, ki postanejo nevarne ali patogene in lahko

vodijo celo v smrt tako oslabljenega organizma.

Prisotnost povečanega števila "spremenjenih" ali

"patogenih" mikrobov je značilna za drugo fazo

bolezni ali vagotono fazo ozdravljenja, kjer je važno

notranje okolje organizma. Lahko rečemo, da se

patogeni mikrobi pojavijo vedno pri določenemu

notranjemu okolju ali "terenu" in določenem stanju

avtonomnega živčnega sistema. V stanju popolnega

zdravja, kjer prevladuje harmonično ravnotežje

simpatičnega in vagotonega (parasimpatičnega),

imenovano "eutonija", se patogene klice ne morejo

razmnoževati. Šele pri spremembi notranjega

okolja ali terena, ki jo sproži porušeno ravnotežje

regulacijskega ali auvtonomnega živčnega

sistema, so mogoči pogoji za rast in razmnoževanje

patogenih mikrobov in drugih klic.

Že v začetku prejšnjega stoletja je bilo znano, da so se

mikrobi sposobni prilagoditi na vsako vrsto gojišča,

danes pa je s spremembo gojišča v laboratoriju

možno spremeniti eno vrsto pneumococcus bakterije

v vrsto streptococcus ali staphilococcus. Za pojav

in razmnoževanje določene vrste mikrobov je torej

odločilno okolje oz. gojišče, imenovano tudi teren,

kar vodi do velikega dvoma o vzročni ali etiološki

diagnozi infekcijskih bolezni nasploh.

Neodvisno od zgoraj omenjenih dejstev pojava

patogenih mikrobov in klic je Enderleinu (1981)

že leta 1916 uspelo na osnovi spoznanj in odkritij

Pasteurjevega sodobnika Antoina Bêchampa

dokazati, da so vse vrste bakterij podvržene

potencialnemu razvojnemu ciklusu (bakterijska

ciklogenija). V razvojnem ciklusu se pod točno

določenimi pogoji iz najmanjših zametkov živih

molekul razvijejo ultramikroskopske oblike virusov,

mikrokov, kokov, spiril, plazmodijev in paličastih

bakterij vse do stopnje glivic (Pleomorfizem

mikrobov). Nasprotno pozna šolska bakteriologija

dogmatično opredeljene nespremenljive posamezne

stadije bakterij kot "povzročitelje bolezni", ki jih deli

v nespremenljive vrste in podvrste. To spoznanje o

naravi mikrobov in klic gotovi ni mogoče razložiti

z dvofazno reakcijo organizma in ontogenetsko

pogojenim sistemom bakterij, ki se spreminjajo

glede na njihovo okolje.


š i r j e n j e

Imunski sistem je po tem spoznanju popolnoma

drugačen, kot si ga predstavljamo po splošnem

znanju protiteles.

Vnos takšnih mikrobov "povzročiteljev" bolezni v

zdrav organizem, ki zaradi "treninga" imunskega

sistema, ni preklopil v stanje vagotonije ali

prevladovanje parsimpatičnega živčnega

sistema, mora nujno imeti posledico za celoten

sitem organizacije telesa. Telo se namreč v tem

času umetne infekcije ali invazije mikrobov ni

pripravljeno soočiti s povzročitelji bolezni! Zato

cepljenje ne more biti trening imunskega sistema,

temveč je vzrok za popolnoma nenormalno reakcijo

zmedenega imunskega sistema!

Že Pasteurju je bilo sčasoma vedno jasneje, ko je

v kasnejših letih svojega življenja priznal resnico

o rezultatih Bêchampovega raziskovalnega dela,

da po cepljenju organizem zboli, zaradi česar se

začnejo množiti bakterije in virusi. Znano je, da je

Pasteur na koncu svojega življenja priznal: "Mikrobi

niso pomebni, odločilen je teren".

Pasteur, ki ga imenujemo očeta moderne

mikrobiologije, je bil na jesen svojega življenja

prepričan, da so bakterije samo pokazatelji

bolezni, ne pa povzročitelji. Zaradi različnih

mnenj in pogledov na povzročitelje bolezni je bila

v ZDA na Univerzi Princeton pred leti izdana

knjiga Pasteurjevih privatnih zapiskov, v kateri je

Dr.Geison po dvajsetletnem študiju Pasteurjevega

dela ugotovil povsem drugačno resnico, ki kaže na

znanstveno prevaro Pasteurjevega dela (Widmer,

2007; Schneider, 2007). Tudi oče celične patologije,

Virchow, je proti koncu svojega življenja spremenil

svoje prepričanje o vzrokih bolezni. "Bolezen se

začenja v celici in je odvisna od življenjske sile".

Žal je to spoznanje teh dveh velikih osebnosti

moderne medicine do danes ostalo v šolski medicini

nesprejeto in nedotaknjeno.

Spoznanja o pravih vzrokih bolezni je danes mogoče

potrditi s popolnoma splošnimi in banalnimi

opazovanji pri splošnih infekcijskih bolezni:

• Ko je bolezni konec, tudi "povzročitelji"

izginejo (tudi brez dajanja zdravil).

• "Povzročitelji" so povsod navzoči ali

ubikvitarni, nihče ne živi v popolnoma

sterilnemu okolju, kljub temu ne zbolijo vsi!

• "Povzročitelji" so ubikvitarni, vendar nismo

ves čas bolni!

• Epidemije same iz nejasnih vzrokov po

določenem času prenehajo, kar ne odgovarja

tendenci, da se povzročitelji stalno množijo!

To velja tudi za velike epidemije v zgodovini

človeštva, kot je bila kuga, saj bi sicer izumrlo

že vse človeštvo!

• Tudi v družini ne zbolijo vsi otroci hkrati,

čeprav jih mati ne loči ali izolira!

• Neučinkovita antibiotska terapija proti

bolniškim infekcijam, kot so banalne infekcije

z vedno odpornejšimi sevi stafilokokokov in

streptokokov, za katerimi pogosto zbolijo

starejši kronično bolni pacienti (hitro

spreminjanje in prilagajanje teh vrst mikrobov

na nove antibiotike) kaže na hitro prilagajanje

in spreminjanje mikroorganizmov!


o b z o r i j

23

• Tudi vse pogostejše infekcije z borelio

pri človeku in živalih, ki se je glede na

uporabljene kemoterapevtike spremenila

v obliko brez celične ovojnice in postala

še manj občutljiva na kemoterapevtike, so

dokaz za hitro evolucijo in prilagajanje te

vrste bakterije.

Reakcije in poškodbe po cepljenju pri človeku

O negativnih učinkih cepljenj je napisanega že

zelo veliko, vendar smo lahko samo objektivni in

trezni opazovalci, da vedno ponovno ugotovimo

negativne posledice cepljenj ne glede na vrste cepiv,

bodisi pri otrocih, cepljenih starejših ali pri živalih

(Cooper,1969; Horstmann, 1970;Leermann,1971;

Spruance, 1971,Schwartz,1971; Thompson, 1971;

Wallace, 1972, Weibel, 1972; Peltola, 1986; Wharton,

1988; Gray, 1989; Ehrengut, 1989; Agocs, 1992;

Howson, 1991,1992, Forsay, 1992; Kalden und

Gerth, 1992; Brown, 1993; Matson, 1993, Miller,

1993; Zastrow, 1993; Morris, 1994; Suer, 1994;

Barnes, 1997; Gilsdorf,1994). Splošno je znano, da so

cepljene osebe ali živali bolj dovzetne za infekcijske

bolezni kot necepljene. Reakcije po cepljenju so

lahko zelo različne, od "brez reakcije" pa do težkih

oblik vnetja možgan s posledično demenco, to je

izgubo intelektualnih sposobnosti ali spremembe

osebnosti.

Relativno blage reakcije se kažejo v telesni

temperaturi, bolečinah in v obliki lokalnih vnetnih

reakcij. Prav tako se pojavljajo vse pogosteje

začasne ali pa trajne komplikacije, ki se kažejo

v spremembah obnašanja, kot je "hiperkinetičen

sindrom ali hiperaktivnost" pri otrocih. Otroci

postanejo nemirni, hiperaktivni ali celo agresivni

ali pa kažejo znamenja zastoja v duševnem razvoju,

težko se učijo, govorijo in berejo (legastenija). Druge

vrste simptomov so zaspanost, nezanimanje, pareze,

poškodbe vida, glasu ali okvare dihalnega aparata,

motnje v osebnosti (do nasilnosti in kriminalitete),

zastoj v rasti telesa, revmatična obolenja, nepopolne

reakcije pri infekcijah s pomanjkljivo reakcijo

telesne temperature, pretirano jokanje in kričanje

brez vzroka, krči, podobni epileptičnim napadom,

mišična oslabelost, avtizem, avtoimune bolezni,

ataksije, diabetes, močenje v postelji in številni

drugi simptomi (Grätz, 1994).

Simptomi se lahko pojavijo neposredno po

cepljenju, po nekaj dnevih, tednih ali celo mesecih

oziroma letih. Sem spadajo tudi smrtni primeri,

kot je "nenadna smrt otrok", za katero se zdi, da je

vzrok neznan, kljub temu da mnogi znanstveniki

pripisujejo "nenadno smrt otrok" posledici cepljenja

proti oslovskem kašlju – pertussis (Scheibner,

2000).

Reakcije po cepljenju dojenčkov in otrok, ki imajo

za posledice poškodbe možganov in duševno

zaostalost, je težko spoznati, ker je v tej starosti

omejena manifestacija bolezenskih simptomov.

Možgani otroka se do tretjega leta starosti zaradi

svoje nerazvitosti ne morejo odzvati na poškodbe

cepljenja s tipično reakcijo vnetja možgan, temveč

lahko simptome vnetja možgan po cepljenju

dokažemo šele po tretjem letu starosti. V naši

deželi pa so otroci cepljeni že pred obdobjem treh

let, ko po cepljenju reagirajo skoraj brez simptomov

(postvakcinalna encefalopatija).To stanje obolenja

možgan po vakcinaciji se kaže v njeni večji obliki

šele kasneje v obliki hiperaktivnosti otrok, avtizma,

vseh vrstah težav pri učenju, motnjah govora,

zakasnjenem razvoju, inteligenci, debelosti,

hujšanju, agresivnosti... Omenjeni simptomi so

posledica prekinjenega procesa mielinizacije

ali tvorbe mielinske ovojnice živčnih celic, ki

ga opisujejo kot "postencefalitični sindrom"

ali skupen izraz po bolj ali manj izraženem

obolenju možgan za telesne in duhovno duševne

poškodbe (Coulter,1995). Po vsakem cepljenju pa

je zaskrbljujoče to, da se številne težave ne kažejo

takoj po samem cepljenju, temveč kasneje v obliki

različnih simptomov kroničnih obolenj, ki jih v

medicini ne povezujejo s cepljenji.


24

D

D

Društvo Ajda Gorenjska

Sobota, 20. oktober od 14.00 do 17.00

Praktično izobraževanje: priprava zemlje za zimo-praha.

Setev ozimnih žit, zimske solate.

Žetev ajde in spravilo pridelkov. Priprava kompostnega

kupa. Razdelitev kompostnih preparatov - prinesite

embalažo. Obujte in oblecite se primerno za delo!

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Ponedeljek, 22. oktober ob 17.00

Ica kuharica za dušo in telo: delavnica uporaba Demeter

hrane v makrobiotiki.

Uporaba sojinih izdelkov in pšeničnega mesa.

Osnovna šola Antona Janše v Radovljici

Rezervacije in prijave na tel 05-901-88-49 in 04-530-56-50.

Prispevek 10€.

Sobota, 3. november od 14.00 do 17.00

Praktično izobraževanje: zimska zaščita sadnega drevja in

sajenje sadnega drevja

Izdelava premaza za sadno drevje - prinesite embalažo.

Prikaz saditve dreves.

Obujte in oblecite se primerno za delo!

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Društvo Ajda Sostro

Sreda, 21. november ob 18. uri

predavanje prof. dr. Andreja Fištravca

Tema: Pogoji nadčutne zaznave

Sreda, 12. december ob 17. uri

predavanje Sanje Lončar

Tema : Biodinamika - čudeži v praksi

Povabilo na likovne delavnice

Vabimo vas na likovne delavnice. Vodila jih bo ga. Mira Kliček,

diplomirana umetnostna terapevtka, ki se je izobraževala v

Zagrebu, v Nemčiji, Angliji ter sodeluje na raznih znanstvenih

simpozijih in kongresih. Vrsto let vodi umetniške delavnice v

Sloveniji.

Srečujemo se enkrat mesečno od oktobra do maja,

na soboto od 10.30 do 16.30. ure.

Vsa dodatna pojasnila dobite na tel. številki

01 529 4105 pri ge. Štefki Kozamernik.

V našo sredo vabimo umetnost, ki postaja nujnost za naše življenje.

S pomočjo ge. Mire Kliček vstopamo v proces prebujanja naših

čutil, naše duše, naših notranjih zmožnosti: naše ustvarjalnosti.

Cilj ni izdelek, pač pa pot odkrivanja samega sebe, sproščanja

notranjih moči, celovitosti telesa, duše in duha. Prepoznavamo

našo umeščenost v globine in širine vesolja in dojemamo zdravilnost

umetniškega izražanja. Duša je potešena z lepoto narave, čudežev, ki

spijo v nas samih; telo se v gibih oblikovanja odziva impulzom naše

bogate notranjosti: duh se umirja ob ustvarjalnosti v skupini.

Tako doživljamo resnično radost življenja, ustvarjanja in pravo

harmonijo.

Predvideni datumi naših srečanj so:

20.10.2007, 17.11.2007, 15.12.2007,

19.01. 2008, 16.02.2008 in 15.03.2008.

Srečanja so na OŠ Bičevje, enota Bonifacija,

ulica Malči Beličeve 20 (v stavbi vrtca v bližini Špara na Viču,

za bloki, vzporedno s Tbilisijsko ulico).

Za skupino pripravili Antonija in Štefka.

Društvo Ajda Domžale

Sobota, 10. november ob 9. uri

na sedežu društva Podrečje 10, Domžale

Izdelava premaza za sadno drevje. Vabimo vse,

ki bi radi spoznali zaščito sadnega drevja na naravni način.

Torek, 13. november ob 18. uri

v učilnici gasilskega doma Savska c. 2, Domžale

ga. Sanja Lončar bo predavala o tem, "Kako z biodinamiko

izboljšati imunost." Predavanje bo zanimivo, vabimo vse, ki

želijo ohraniti svoje zdravje.

■ Izdelek z naših srečanj, Antonija H. Križaj

More magazines by this user
Similar magazines