Revija Svitanje - Jesen 2007

K
S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture zavedanja
Kašeljska cesta 150 C
1260 LJUBLJANA-POLJE
Tel: 059 040 328, faks: (01) 549 01 55
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
STROKOVNI SODELAVCI:
Fanči Perdih, Mateja Leskovar,
Aci Urbajs, Terezija Nikolčič,
Sorta Greta, Ivana Marolt,
Luka Krušič in Ana Krušič-Kaplja
SLIKOVNI MATERIAL:
Žiga Vuk, Aci Urbajs, Ivana Marolt
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
NASLOVNICA:
Joca Jamšek
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
Kazalo 2
Uvodnik 3
Skrb za naravo 4
Procesi v tleh 4
Obdelava in gnojenje 4
Biološko dinamično vinogradništvo 1. del 6
Naš biološko dinamični vrt 9
Zdravju neškodljivo in okolju prijazno 11
Skrb za zdravje 16
Zdravilne rastine 16
Zdravo in ekološko ogrevanje 18
Širjenje obzorij 19
Cepljenje je škodljivo, ne pa koristno 19
TISK:
Studio International d.o.o.
Ljubeljska ulica 240
1000 Ljubljana
Dogajanje 24
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
direktorica Marina Nuvak
Kašeljska cesta 150 C
1260 Ljubljana-Polje
Tel.: 059 040 328
LETNA NAROČNINA: 12,52 EUR
NAKLADA: 1200 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali
posameznih delov je dovoljen le s pisnim
dovoljenjem uredništva.
ISSN 1854-1739
Revijo SVITANJE lahko naročite:
• na elektronskem naslovu
revija.svitanje@gmail.com
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.
Letna naročnina je 12,52 EUR.
POZOR
Si želite da se revija SVITANJE
obdrži na slovenskem tržišču?
Menite, da bi lahko pri tem pomagali?
Iščemo namreč nove sodelavce, ki bodo pomagali:
- pridobivati sredstva iz javnih razpisov,
- pridobivati oglaševalce in donatorje,
- promovirati revijo v širšem slovenskem okolju.
Javite se nam!

U
U
3
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi prijatelji!
Jesen je tukaj, nizke
temperature in dež v
zadnjih dneh pa nas opozarjata, da bo spet potrebno
pobrskati po omarah in si poiskati topla oblačila.
A roko na srce, v septembru in oktobru smo se
naužili kar nekaj toplote. Užitek se je bilo podati
na daljši sprehod, saj je sonce prav prijetno grelo.
Tudi na vrtovih smo lahko še marsikaj postorili.
Pa vendar,
neizbežno spet
prihaja hladno
obdobje, ki pa ima
svoj čar. Človeka
spodbudi, da se
obrne vase ter
poišče svetlobo in
toploto v samem sebi.
To je čas avtorefleksije
- razmisleka o tem,
koliko so bila naša
dejanja v preteklem
letu pravilna, pravična,
koliko nam je, tako kot
Sv Mihaelu, uspelo
ukrotiti zmaja, ki v
nas in okoli nas ves čas
deluje.
Tokratna izdaja revije ima
žal kar precejšnjo zamudo,
pa vendar upamo, da nam bo
uspelo prinesti v vaše domove
nekoliko svetlobe tudi s temami
iz tokratne številke.
Za vas smo tokrat spet pripravili nekaj
zanimivih člankov iz prakse.
- Med nami je ponovno vinogradnik Aci
Urbajs, ki nam z zanosom pripoveduje o svojih
izkušnjah z biodinamiko v vinogradništvu.
- Gospa Sorta Greta iz društva Ajda Goriška
nam predstavi njihov biološko-dinamični vrt,
ki so ga začeli obdelovati na Srednji tehnični in
poklicni kmetijski šoli v Šempetru pri Gorici,
kjer so jim dali na razpolago del zemlje.
- Gospa Ivana nam pove, kako uspešno po
biološko-dinamični metodi obdeluje sicer
precej revno zemljo na Rakitni, kar nazorno
dokumentira tudi s posnetki s svojega vrta.
- Gospa Fanči Perdih nam poroča o delu
strokovne skupine Manfreda Klea februarja
letos v Dornachu.
■ Jure Vešligaj
- Naši bralci
imajo tokrat prvič
priložnost naročiti
ekološka semena,
pridelana v Sloveniji
– dobro si oglejte
ponudbo AMARANT,
ekološka semenska
pridelava, saj so semena
naročena z naročilnico iz
naše revije 8% cenejša!!!
- Gospa Nikolčič
nam predstavi dve rastlini
– artičoko in ajdo.
- Tisti, ki vas zanima,
kakšni so stranski učinki
cepljenja, ali je cepljenje res
tako neškodljivo, pa preberite
članek dr.vet. Luke Krušiča in
dr.med. Ane Krušič Kaplja. Morda
boste v članku našli kakšen odgovor
na vaša vprašanja.
- z nami pa je ponovno tudi Mateja Leskovar,
ki odgovarja na vaša vprašanja. Tokrat govori
o zdravem in ekološkem ogrevanju.
Želim vam prijetne jesenske dni in obilo prijetnega
branja!

S
S
4
Procesi v tleh
Obdelava in gnojenje
povzetek debate strokovne skupine
Manfreda Kletta
Dornach, februar 2007
Kompostiranje je proces, ne produkt!
Tudi kalcij mora skozi proces kompostiranja, zato
ga dodajamo kompostu in ne direktno na zemljo.
Organska oblika kalcija so jajčne lupine.
Kompozicije snovi, ki so ustvarjene, ko gredo skozi
živalsko telo (presnova), so obogatene z živalskimi
energijami in imajo dodatno kvaliteto.
Kmetova noga gnoji kmetijo!
G. Kle je ponazoril princip delovanja živih
organizmov v tleh in prehranjevanja rastlin s
sledečo sliko in opisom:
Na začetku nam je g. Klett podal nekaj misli g.
Rudolfa Steinerja in jih skozi temo dopolnil z
razlago, nato pa smo debatirali o teoretičnih in
praktičnih vidikih podane snovi.
Razlago g. Klea in debato, ki je sledila, sem strnila
v zaključke:
Mineralna gnojila, ki se raztapljajo direktno v vodi
in se ne vežejo na tla, se v rastlinah nalagajo kot
mrtva snov, ker nimajo v sebi nič življenjskega.
Zaradi tega imajo konvencionalni pridelki le do
50% življenjskih energij, posledica česar so bolezni
v naravi.
Če je v rastlini preveč mineralov, je rastlina utrujena
(težka) in zaradi preobilice soli potrebuje več vode.
Vsako organsko gnojilo gre skozi proces humusa,
šele nato gnoji tla. Živo gnoji živo, zato morajo
snovi ostati v živem skozi procese v tleh.
Na sliki je vršiček korenine rastline, kjer potekajo
procesi izmenjave snovi med rastlino in okoljem
(rodovitno prstjo).
Rastlina izloča v tla točno določene raztopine snovi
– kisline, ki v tleh spodbudijo procese sproščanja
mineralov v topno obliko. Te minerale, raztopljene
v vodi, korenina vsrka in jih pošlje v liste, kjer s
pomočjo fotosinteze nastajajo sladkorji. Vsaka
rastlina sprošča v tla drugačne spojine, ki v tleh
sprostijo tiste elemente, ki jih v trenutku izmenjave
potrebuje.
Vedeti je treba, da sproščanje mineralov ne poteka
samo na nivoju kemičnih procesov, temveč snovi,
ki pridejo iz rastline v tla, spodbudijo delovanje
točno določenih mikroorganizmov, ki začnejo
razgrajevati organsko snov (humus), ki je vezana v
grudicah skupaj z anorganskimi minerali.
Zaradi specifičnih potreb rastlin v okviru iste vrste
se pri mono kulturah v tleh dogajajo zelo podobni
procesi, pri mešanih kulturah pa različni.

5
Glede na vpliv teh procesov na ostale rastline lahko
govorimo o dobrih in slabih sosedih oz. dobrih
predhodnih posevkih, saj določene rastline izločajo
snovi, ki spodbujajo procese v tleh, ki rastline druge
vrste spodbujajo ali pa jih zavirajo.
Pri mono kulturah se pojavlja prezasičenost
tal z izločki ene vrste rastline, ki povzroči, da
se v naslednjem letu ta vrsta ne more razvijati
normalno (pojav bolezni in škodljivcev), zato je
zelo pomembno kolobarjenje.
Ravno tako nastopajo pleveli kot čistilci oziroma
zdravilci tal. Tako lahko na podlagi plevelov, ki se
masovno pojavljajo, ugotavljamo, kaj našim tlom
manjka oziroma kaj je narobe s tlemi.
Za normalno funkcioniranje rastline je pomembno,
da raste v rodovitnih tleh z dobro strukturo –
grudičasta struktura tal.
Sestava grudice:
Grudica je sestavljena iz skeleta – to so večji
mineralni delci oz. kamenčki, ki jih obdaja zmes
finih mineralnih delcev oz. glineni delci, organskih
delcev oz. humusa, kjer se naselijo kolonije
mikroorganizmov, ter zračnih in vodnih mehurčkov,
ki skrbijo za vlažnost in zračnost v grudici. Vse
skupaj obdaja vodni film, ki drži grudico skupaj.
Zaradi sestave grudice so tla zračna, zadržujejo
vlago in so bogata s humusom in mikroorganizmi.
Mikroorganizmi v tleh imajo dve nalogi:
1.) Vežejo organsko snov tako, da organske
snovi, ki jih zadelamo v tla, razgradijo v
humusno snov in jo vežejo v grudicah. Ti
procesi potekajo predvsem takrat, ko ne
obdelujemo tal oz. pri zemeljskem vdihu (od
avgusta do decembra).
2.) Razgradijo humusne snovi v prosto topne
minerale (v grudici) - procese spodbujamo
z obdelavo tal oz. rahljanjem. Ti procesi
potekajo bolj intenzivno v času zemeljskega
izdiha.
Zaradi sistema delovanja mikroorganizmov je
pomembno, kdaj tla gnojimo in kdaj ter kako jih
obdelujemo.
Kaj se dogaja v tleh skozi leto?
Pozimi zemlja počiva
Voda izpodriva zrak, procesi tvorbe kristalov =>
preoblikovanje snovi v tleh.
Spomladi zemlja izdihuje
Tla se ogrejejo in aktivirajo se mikroorganizmi, ki
razgrajujejo humus in sproščajo hranila za prehrano
in razvoj rastlin, tako da ustvarjajo koloide. Tla
takrat večkrat obdelamo, saj s tem spodbujamo
aktivnost mikroorganizmov in s tem sproščanja
mineralov, ki so nujno potrebni glede na intenzivni
razvoj nadzemnih delov rastline => z rahljanjem
spodbujamo rast. Organsko snov dodajamo samo v
primeru, ko imamo izredno pusta (slabo rodovitna)
tla. Uporabljamo le dobro predelan kompost (če se
da, uporabimo kompost rastlinskega izvora), saj ta
najmanj moti razvoj rastlin. Pri gnojenju s svežim
gnojem živalskega izvora pride do masovnega
pojava bolezni in škodljivcev.

6
s k r b z a
Poleti se izdih zaključuje
Procesi v tleh zamrejo in zemlja preide v fazo
mirovanja. Takrat se zaustavi intenzivna rast rastlin,
razgradnja humusne snovi se upočasni. Zaradi
toplote je močno izhlapevanje vode iz tal, zato je
primeren čas za zastirko (predvsem na plitvih in
peščenih tleh oz. sušnih območjih).
Jeseni - zemeljski vdih
Ko preide Sonce pred ozvezdje Leva, postanejo
mikroorganizmi, ki razgrajujejo organsko substanco
v humus, aktivnejši.
Če imamo tla zelo zapleveljena oz. so težka s slabo
strukturo, je sedaj čas, da jih večkrat obdelamo
2x-3x v obdobju cca 1 meseca. S tem izboljšamo
strukturo tal ter spodbudimo seme plevelov, da
kali. Z naslednjo obdelavo mlade rastlinice uničimo
in tako razplevelimo gredice, da bo v naslednji
sezoni lažja obdelava.
Če pa imamo namen posejati v jesenskem času še
en posevek, pa lahko že v času, ko je Sonce pred
ozvezdjem Leva, tla pognojimo in obdelamo, tako
bo dobvolj časa, da do konca jeseni zraste še ena
kultura s krajšo vegetacijsko dobo (repa, redkev,
solata, radič, ..).
Najprimernejši čas za gnojenje je, ko je Sonce pred
ozvezdjem Device, obdelava tal pa še v času, ko je
Sonce pred ozvezdjem Tehtnice – do 17.11. Po tem
obdobju naj bi tla do konca leta počivala, saj se
začne intenzivna tvorba kristalov v tleh.
Moj vtis
Precej dejstev sem poznala, vendar taka
konstruktivna debata pripomore k poglobljenemu
znanju in razumevanju samega principa delovanja
procesov v tleh, kar je izhodišče za boljše odločitve,
glede na kompleksnost situacije na naši kmetiji.
Vsaka kmetija ima drugačne pogoje (klima, zemlja,
spekter rastlin,…), ki se poleg tega še iz leta v leto
spreminjajo.
Smatram, da bi takšne debate lahko izvajali tudi po
društvih Ajda, saj bi tako lahko slušatelji aktivno
sodelovali in s tem poglabljali svoja znanja v smislu
razumevanja procesov.
pripravila Fanči Perdih, dipl. ing. agr
Biološko dinamično
vinogradništvo 1. del
Aci Urbajs
Beseda vinogradništvo v svojem izvoru sporoča:
vino graditi. Torej z delom v naravi vinogradnik
gradi vino. Še starejši izraz za vinogradništvo je
"vinoreja", torej vino rediti, kot to počnemo na
kmetiji s telički, prašički in podobnimi živalmi.
Vino se je postavilo v vlogo ljubljenčka na kmetiji.
Pri nas je veljal rek, "da si lahko stadlal (kritiziral)
kmetu prav vse, le vina mu nisi smel, da ne pride
do špetira (kreganja).
Torej vino graditi ima v našem ljudskem izročilu
zelo pomembno vlogo.
Zakaj taka gorečnost? Vinska trta je ena najstarejših
kulturnih rastlin na našem zelenem planetu. Liste
vinske trte so arheologi našli v kamninah Krede,
torej pred 100 do 135 milijoni let. Trta se je rodila,
ko je bila naša mati Zemlja še mlada, takrat so bile
energije nastajanja vesolja zelo močne.
Človek se na tej evolucijski poti pojavi veliko
kasneje. Zgodovinski viri o najstarejši ljubezni
človeka do trte in grozdja pa kažejo na obdobje
starejše kamene dobe, ko so našli v votlini jamskega
človeka pečke grozdja na Siciliji.
Skrivnost gojitve in nege vinske trte in vina, ki se
rodi iz grozdja, je skrivnostno skrita pod tančico
preteklosti. Iz antičnih zgodb pa zagotovo vemo,
da je boginja Demetra med ljudi zanesla znanje
umnega kmetovanja. Oblikovala se je kulturna
krajina, zrasle so vasi, mesta,… nastale države.
Na eni strani svetloba, na drugi strani tema, nas
učijo antične pripovedke. Ena temnejših plati
odkritja Amerike je bila za evropsko trto v 19
st. skoraj usodna. Trgovci vina in veleposestniki
so hoteli povečati svoj zaslužek. Iz Amerike so
pripeljali vinsko trto, ki "baje" rodi veliko več kot
trta, ki je rastla v Evropi. Poznana je pod imenom
"samorodnica". Ameriška trta je s seboj prinesla
bolezni, na katere evropska trta ni bila odporna.
Trtna uš, peronospora in oidij so bolezni, ki so
skoraj v celoti uničile evropske vinograde.

n a r a v o
7
V vinogradih so začeli uporabljati bakrove in
žveplene pripravke. Agrarna kemija, ki se je prav
takrat rojevala, pa je z dodatnimi škropivi reševala
posledice človeškega pohlepa. Soji glivičnih bolezni
so postajali iz leta v leto odpornejši (pozitivna
selekcija) in vsako leto se rojevajo novi kemijski
pripravki. Agro industrija je pač usmerjena na
reševanje posledic, saj več kot je bolezni, več
kemijskih pripravkov prodajo in več zaslužijo. Zelo
logična ekonomska računica. Seveda se sprašujem,
ali prinašajo ti posegi svetle ali temne energije na
naš planet, mati Naravo.
■ Žiga Vuk
Da so posijale svetle energije, se imamo zahvaliti
gibanju v začetku 20.st. Skupina kmetov, ki ni bila
zadovoljna s kemijskimi pripravki v kmetijstvu,
je prosila R. Steinerja za nasvet. Na poljedelskem
tečaju je podal filozofska izhodišča. Največja
naloga kmeta je skrb za plodna tla. Z b.d. pripravki
oživljamo tla, spodbudimo rastline, da naredijo
globoke korenine, da se povežejo s silami zemlje.
Z kremenom iz roga pa dodajamo svetlobno in
toplotno energijo.
Ko sem na začetku svoje prakse z rahlimi zadržki
prebiral b.d. priporočila, mi je bila v olajšanje misel
R.Steinerja., da naj vsak sam poizkusi, kako delujejo
pripravki na kmetiji in se na podlagi rezultatov
vsak sam prepriča, če sploh in kako delujejo.
Rezultati so bili nepopisno lepi. Po dveh letih
biodinamične prakse je vinograd izgubil predele
šibke rasti na eni in bujne rasti na drugi strani. Kot
da se je zlil s svojo temno zeleno barvo z gozdom,
ki ga obdaja. Zemlja v vinogradu kar kipi. Z roko
lahko prodreš vanjo za dlan globoko.
Ko sem se postavil leta 1987 v vlogo kmetovalca, sem
naletel na prvo pravilo biodinamike. Na kmetijo je
treba gledati kot na organ. Torej spojiti je potrebno
zemljo – prst, minerale - s svetom rastlin: vinsko
trto, jablano, žitom, … ter živalmi. Človek je kot vez
med temi tremi svetovi. Modrost tisočerih generacij
naj nam bo spodbuda, da delamo s kmetijo trajno ,
celostno in ljubeče. Tako sem na južni strmini določil
meje vinograda. Ime "Gorca" že sama pove, da ima
trta rada hrib in sonce, toda tudi vinogradnikovo
senco in njegov znoj. Malo manj sončne lege sem
zasadil z jablanami, izbral sem lego za vrt, polje.
Le pašniki so ostali nepopaseni. Zato mi še ostaja
izziv, da z živalmi zaokrožim energije na kmetiji.
Za sedaj to rešujejo sosedove krave, ki nam dajejo
poleg mleka še gnoj, ki ga skrbno negujemo, da s
kompostom spodbujamo življenje v tleh.
Kako poiskati pravo parcelo za kulturno rastlino
trto? Pozimi opazujem parcele in na kateri
najprej skopni sneg, ta je najbolj topla, sončna.
Opazujem najnižje zimske temperature in kako je s
spomladanskim mrazom. Isto parcelo spremljamo
tudi v poletnih mesecih. Bosonogi jutranji sprehodi
po parceli dajo odgovore na zahtevna vprašanja.
Kjer ni rose, je odlično mesto za sorte, ki so
občutljive na vlago (kerner, chardonnay), le-te so
tudi precej bujne rastoče sorte. Kjer nas zazebe v
noge in se rosa svetlika v vsej svoji lepoti, je prostor
za rizlinge…Ob deževnih dneh se na tem področju
zadržujejo meglice, ki hitijo z vzgonskim vetrom
višje in višje. Torej so tu močni vodni etri. Te lege so
odlične za gojitev salat in drugih povrtnin, ki rabijo
dovolj vlage. Vse to so naši predniki upoštevali, če
so hoteli gojiti zdravo trto.
Toda trta je rastlina sonca, zato nas pri snovanju
novega vinograda poleg lege in sort zanima,
kakšno obliko naj ima trta. Kako gosta in velika naj
bo krošnja? Koliko vsakoletnih mladik naj poganja
iz starega lesa (šparona), da bo dovolj svetlobe in
sonca? Normativ za moj vinograd je 15 mladik na
trto, saj ima 1,5m2 prostora. Moje izkušnje so, da
s 7 do 8 mladikami naredim ravno pravo krošnjo.
Torej polovico manj, kot je to vinogradniška praksa.

8
s k r b z a
Noatov vrt pri Aciju
vinograd v intenzivni rasti konec maja
Torej tudi polovico manj grozdja? To niti ne drži,
saj z b.d. pripravki spodbujamo trto, da rodi večje,
bolj zdrave in sladke grozde. Da pa se to zgodi,
je potrebno veliko dela; zelenega dela, kot mu
pravimo. V maju in juniju, ko je rast najbolj hitra,
mladike usmerjam proti soncu, tako da jih z rafijo
pritrdim na žičnato ogrado, ki kot hrbtenica drži
krošnjo pokonci. Vsaka mladika ima svoj prostor.
Ne sme prihajati do križanja in zbijanja mladik,
saj sta zračnost in sončnost ključnega pomena za
sonaravno vinogradništvo.
Organizaciji krošnje sledi obiranje zalistnikov, ki
delajo senco mladim grozdom. Ko končam z delom
na eni strani vinograda, pričnem znova na drugem.
Maj in junij sta najbolj zahtevna meseca. Julija se
rast umiri. Predolge poganke skrajšam malo nad
zadnjo žico. Vinograd dobi obliko postrižene žive
meje. Ob grozdju odstranjujem staro, porjavelo
listje, da se grozdi bahačasto nastavljajo soncu in
vetru.
■ Drago Medvet
Kemijska analiza zemlje v moji praksi ni pomembna.
Pomembno pa je določiti tip prsti, ali je lapornata,
peščena, ilovnata. Ilavnato strukturo izboljšujem s
kameno moko, bogato s kremenom: da povečam
zračnost. Peščeni dodajam glineno peščeno moko
(mineralni bentonit), da ji zboljšam strukturo in
s tem vpojnost. Vsaki prsti pa godi kompost, ki
ga pripravljam iz kravjega gnoja. Ponavadi ga
dvakrat cepim z b.d. pripravki in obleži dve leti.
Tudi drugače dvigujemo plast humusa v tleh, tako
da vse odpadle dele trte zmuljčim. V maju kosimo
visoko staro travo, ko drugi kmetje začnejo kositi
seno. Pripravek po Mariji Thun, ki ga škropim po
vsaki takšni obdelavi, pa skrbi, da kompostiranje
poteka intenzivno in ne prihaja do gnitja.
Vse to je porok za dober temelj biološko dinamičnega
vinogradništva. Toda nekako smo na polovici
našega pričevanja.
Na koncu naj dodam misel:
Vinograd ni monokultura, kjer domuje le vinska trta.
Vinograd je travnik, s katerega se hranimo: spomladi
nabiramo regrad, jagode in koprive, materina dušica,
rman tavžentroža, dobra misel se razcvetijo v poletju.
Jeseni na njem zrastejo gobe: dežnikarce, dedeci,
šampijoni ... Na njem domujejo in se gostijo zajci, srne,
ježi ter ptiči: siničke, kosi, žolne, brglezi in v zemlji so
krti, deževniki, slepiči in gadi in še na stotine kilogramov
drobnoživk ... Torej je več kot vino-grad-iti.
Poleg skrbi, da ima trta sonce, je ključnega pomena
za uspeh, da rase v zemlji, ki v sebi nosi življenje
in rodovitnost. Imel sem danost, da smo sadili
vinograd na kraju, kjer je že bil pred desetletji, a
je bil prej podoben džungli kot vinogradu. Trta,
robidovje in druge plezalke so se vzpenjale po
topolih in brezah. Robidovje in dračje sem skurili,
z drvmi pa sem se grel še celo zimo. Z oralnim
plugom smo v jeseni preorali parcelo in spomladi
je bila zemlja pripravljena za sajenje.
Zlata jesen
ko se duh kraja (Genius loci) zlije z zlato jesenjo narave (Demetro)

n a r a v o
9
Naš biološko
dinamični vrt
Sorta Greta
Z biološko dinamičnim vrtom želimo dokazati,
da lahko dosežemo iste ali boljše rezultate v
vzgoji vrtnin brez uporabe pesticidov (insekticidi,
herbicidi, fungicidi).
Srednja šola z zemljišči, ki jo obdajajo, je locirana
na zelo zanimivem mikroklimatskem območju. Na
južni strani Markovega hriba, ki ščiti Šempeter pred
mrzlimi zimskimi vetrovi, so šolska zemljišča toliko
dvignjena nad dolino, da se ob mirnih, brezvetrnih
jutrih izognejo pozebam. Poleti pa so zemljišča ves
dan izpostavljena neizprosnemu soncu.
Maja 2006 smo prvič stopili na naš vrt.
Zemljišče, ki ga obdelujemo, se nahaja na južnem
robu polja. Terasa ima neugodno teksturo in
strukturo tal, ki so srednje težka, ilovnata.. Analiza
je pokazala, da je pH vrednost tal previsoka. Gre
torej za bazična tla, ki jim primajkuje organskih
snovi, makroelementov (K, P) in mikroelemetov (K,
S, B in Mo). Kalcija je preveč, le-ta lahko zmanjša
dostopnost drugih elementov v tleh (P, K, Mg, B,...)
rastlinam.
Skratka: zemljišče ni ravno primerno za vrt, kar pa
nam predstavlja še večji izziv.
V prvem letu 2006 nismo mogli ustvariti čudežev.
Še komposta nam ni uspelo pripraviti, tako kot smo
si želeli. Če ne drugega, smo se ob tem vsaj nekaj
naučili. Lansko pomlad smo v zemljo podorali
pibližno10 m³ in pripravili tri lepe kompostnike (2 x
1 x 1 m). Gnoj so nam pripeljali z ekološke kmetije.
V biološko dinamičnem društvu Ajda Goriška
smo se s Srednjo tehnično in poklicno kmetijsko
šolo v Šempetru pri Gorici dogovorili, da nam
odstopi v obdelovanje del zemljišča (ca 200 m²)
pred samo šolo. Vrt služi kot učni objekt za naše
člane in je hkrati poskusni vrt. V dobi klimatskih
sprememb želimo ugotoviti, kako ublažiti
posledice pojavnih vremenskih ekstremov, ki ne
prizanašajo niti vrtninam. Kljub temu, da imamo
na Goriškem v primerjavi z ostalo Slovenijo več
letnih padavin, nam to ne pomaga. Snega, ki bi
pozimi zaščitil našo prst, ni. Pogost zimski pojav
pa je burja, ki nam odnaša zemljo. Čez leto si
sledijo vedno daljša sušna obdobja z minimalnimi
padavinami in nekoristnimi nevihtami z nalivi.
Kot se za biološko dinamično metodo spodobi, smo v
pripravljene kupe dodali vse kompostne preparate,
jih pokrili s plastjo zemlje in nanje zasadili buče,
ki so služile kot zaščita pred pripeko. Namakanje,
ki je seglo tudi na naš vrt in s tem močilo naš
kompost, smo ustavili. Žal so se nam tako posušile
tudi buče, ki so ščitile kompost pred soncem. Letos
so nad kompostnike namestili pergolo, ob katero
so zasadili trte samorodnice, ki bodo v nekaj letih
naredile lepo senco. Do takrat si bomo pomagali s
senčno mrežo, ki smo jo privezali na kostrukcijo iz
akacijevih kolov. Gnoj se zelo lepo predeluje in, kot
kaže, bomo imeli krasen kompost.
V letu 2006 smo uspešno zasadili le jagode. Vse
ostale posevke smo jeseni podorali z našim
neuspelim kompostom. Vrt smo za zimo pustili v
grobi brazdi. Mesečno smo ga špricali s preparatom
po M.T. in v času svetih noči še z gnojem iz roga.

10
s k r b z a
Zgodaj spomladi 2007 smo ponovno raztrosili
gnoj in kislo šoto (pH tal moramo namreč znižati),
postavili nove kompostnike in vrt razdelili na
štiri poljine (korenina, cvet, list, plod), ki se bodo
razvrstile v našem štiriletnem kolobarju. Vrt
obdelujemo ob dnevih, ki ustrezajo posamezni
rastlini. Vse plodovke: paradižnik, jajčevec, fižol
(stročji in za zrnje), bučke in buče so nam lepo
uspele, bolhači so nam delali probleme na rastlinah
za list (zelje, ohrovt, bleda), Solkanski radič, ki smo
ga sejali konec junija, pa je zelo lep.
Na poljini za cvet smo posejali facelijo in posadili
brokoli, ki smo ju nato nadomestili z ajdo. Na poljini
za korenino sreče s krompirjem letos nismo imeli,
lepo sta uspeli rdeča pesa in zelena, tudi pridelek
česna in čebule je bil lep.
Če upoštevamo klimatske razmere ter strukturo
in teksturo tal na našem vrtu, smo lahko zelo
zadovoljni z rezultati letošnjega dela.
Ajda Goriška

n a r a v o
11
Zdravju neškodljivo
in okolju prijazno
gospa Ivana
Rakitna, 2007
Najbolj sem bila ponosna na svoje paradižnike.
Pristavila sem jim palico, na katero sem pritrdila
preluknjane vreče, ki pa morajo biti 10-15 cm nad
tlemi.
Pred tremi leti sem se preselila na Rakitno, kraj,
ki je dobrih 30 km oddaljen od Ljubljane, na
nadmorski višini okoli 800 m. Sem članica društva
Ajda. Odločila sem se, da si pred hišo uredim vrt.
Ker pa zaradi različnih gradbenih del okoli hiše
nisem imela primernega prostora, sem svojo željo
lahko uresničila šele na začetku junija 2006.
Preden sem sploh kaj posadila in posejala, pa je bilo
potrebno veliko dela, saj je zemlja kar 10 let stala pri
miru. Poleg tega je vmes veliko gline in ilovice, tako
da je bilo vse sprijeto. Sedaj je stanje boljše, vendar
je kljub temu polno sprijetih delcev, ki so vidni na
spodnjih slikah.
Zemljo sem izboljšala s kremenom iz roga, gnojem
500 iz roga, z gnojem po Marii Thun, s kompostom
in številnimi drugimi naravnimi preparati brez
dodatkov umetnih in okolju škodljivih snovi, ki
sem jih pripravila sama.
Pokrit paradižnik, 11. julij 2006
Rakitna, 10. julij 2006
Nezrel paradižnik, 11. julij 2006

12
s k r b z a
Paradižnike sem poškropila s čajem iz rmana,
kateremu sem dodala malo gašenega apna. Na ta
način sem jih ohranila zdrave.
Kmalu zatem so se pojavili prvi plodovi. Rastline
so postale polne sadežev, ki so postopoma rdečili.
Vmes sem morala zamenjati palice, saj so stare
postale premajhne, kar pa nisem pričakovala.
Rmanov čaj z apnom omogoča porezani rastlini
hitro celjenje in preprečuje počrnitev in druge
nevšečnosti, ki bi lahko nastale zaradi ran. Uporabi
se lahko tudi kamilični čaj.
Iz radovednosti sem enega izmed paradižnikov
shranila. Ohranil se je vse do marca 2007.
Odlično so uspevale tudi paprike in feferoni.
Nekaj paradižnikov sem tudi stehtala ...
Porezan paradižnik, poletje 2007
Tehtanje paradižnika, okoli 800g
Paradižnik, 2. september 2006
Ostri feferoni, 11. avgust 2006

n a r a v o
13
Rmanov čaj sem uporabila tudi za pravkar posejan
solatnik. Že po štirih dneh so iz zemlje pokukale
majhne rastlinice.
Rmanov čaj z apnom pa sem uporabila še za
preprečevanje uši na drevju pri sosedu, pri čemer
sem bila zelo uspešna. Enak učinek sem dosegla s
sirotko.
Škropljenje z rmanovim čajem, 5. avgust 2006
Ušivo drevje
Solatnik, 11. avgust 2006
Učinek rmana in apna
Predstavila sem vam le nekaj učinkov ekološkega pridelovanja. Želela sem vam prikazati, da so rastline lahko
velike, bujne, zdrave in polne plodov tudi brez uporabe okolju škodljivih snovi.

14
s k r b z a
OGLASNO SPOROČILO
PONUDBA SEMEN IZ SLOVENSKE EKOLOŠKE PRIDELAVE
V letošnjem letu smo na slovenskih ekoloških kmetijah pridelali prva
slovenska ekološka semena, za katera je pri Fitosanitarni upravi RS
uradno registriran dobavitelj Amarant:
Posebna ponudba dobavitelja Amarant in revije Svitanje
v sodelovanju z društvi Ajda
KOMPLET ZA VRTIČKARJE
Ponudba velja za naročene komplete z naročilnico na koncu članka
v času november – december 2007 oz. do prodaje zaloge.
Kompleti bodo pakirani v "mapi dobavitelja" - na notranji strani
mape dobavitelja je razpredelnica za vse zelenjadnice: "termini setve
– presajanja- pobiranja" ter navodilo za uporabo razpredelnice. Na
hrbtni strani so podatki o kooperantih – pridelovalcih in kje je možno
kupiti seme dobavitelja Amarant.
Glede na to, da so določena slovenska semena še v fazi analize,
je v vsakem paketu predviden "1x izbor dobavitelja", ki bo določen
naknadno (glej tabelo standardne ponudbe).
Semena so pakirana v malem in delno tudi v velikem standardnem
pakiranju.
Cena 1,20€ za malo standardno pakiranje- dišavnice in zelenjadnice;
količina semena v paketu za cca 1 gredico.
Cena 2,40€ za veliko standardno pakiranje – zelenjadnice, ki jih
potrebujemo več (korenček, pesa, solata, fižol, grah,…).
Spekter zelenjadnic bomo dopolnili s semeni iz avstrijske ekološke
semenarske hiše ReinSaat.
Seme dobavitelja Amarant lahko naročate tudi preko
internetne strani www.amarant.si ali po e-pošti narocilo@amarant.si.
Če potrebujete več kot eno veliko standardno pakiranje posamezne
sorte oziroma želite seme, ki ga ni v naši standardni ponudbi, lahko
pošljete povpraševanje in pripravili vam bomo ponudbo. Po prejemu
naročila bomo pripravili dobavo glede na vaše potrebe.
Če želite semena iz ponudbe ReinSaat, ki jih mi standardno ne
ponujamo, jih tudi lahko naročite pri nas. Na internetni strani www.
amarant.si je povezava na stran Reinsaat. Za originalno pakiranje
semena ReinSaat je cena iz njihovega cenika + 20%, ker so cene
v ceniku ReinSaat brez davka in transporta. Glede na naročeno
količino je možen popust – dogovor ob naročilu.
Vsebina malega kompleta v mapi:
11 paketov semena za ceno 10,
ki se ga najpogosteje uporablja na domačem vrtu.
Cena malega paketa: 17€
za naročila s prijavnico iz revije Svitanje – 8% = 15,64€
Paket A:
Solata mehkolistna Majska kraljica
Petršilj Listnik
Paradižnik Saint Pier
Korenjček Rodelika
Redkvica Sora
Rukula Coltovata
Endivija Eskariol zelena
Špinača Matador
Komarček
Bazilika
1x izbor dob.
Paket B:
Solata krhkolistna Pariška
Solata mehkolistna Majska kraljica
Paradižnik Jani pritlikav
Korenjček Nantes
Grah nizek Rheinlangerin
Rdeča pesa Rote kugel
Blitva pet barv
Nizek fižol okrogel strok Marona
Komarček
Kamilica
1x izbor dob.
Vsebina velikega kompleta v mapi:
18 paketov semena za ceno 17,
ki se ga najpogosteje uporablja na domačem vrtu.
Cena velikega paketa: 25€
za naročila s prijavnico iz revije Svitanje – 10% = 22,50€
Paket C:
Solata mehkolistna Majska kraljica
Solata krhkolistna Pariška
Petršilj Listnik
Zelena Listna
Paradižnik Jani Pritlikav
Radič Grumolo Verde
Korenjček Rodelika
Grah nizek Rheinlangerin
Kumare solatne Marketmore
Rukula Coltovata
Rdeča pesa Rote kugel
Špinača Matador
Sladka koruza Gold swet Corn
Komarček
Kamilica
Bazilika
Izop
1x izbor dob.
Paket D:
Solata krhkolistna Pariška
Solata mehkolistna Majska kraljica
Petršilj Listnik
Paradižnik Saint Pier
Korenjček Nantes
Grah nizek Rheinlangerin
Kumare solatne Marketmore
Redkvica Sora
Rdeča pesa Rote kugel
Endivja Eskarjol zelena
Špinača Matador
Blitva pet barv
Nizek fižol okrogel strok Marona
Amarant
Komarček
Bazilika
Kitajski ožep
1x izbor dob.

n a r a v o
Lastna izbira
Lahko naročite tudi "komplete za vrtičkarje" v mapi, sestavljene iz
standardne ponudbe semen po vaši želji (10 oz 17 malih paketov ali
kombinacija malih in velikih paketov v isti vrednosti) .
Primer izračuna:
mali komplet v mapi:
10x1,2 = 12 € + 5€ "mapa dobavitelja"= 17€ - 8% popust = 15,64€;
veliki komplet v mapi:
17x1,2 = 20,4€ + 4,6€ "mapa dobavitelja" = 25€ -10% popust 22,5€.
Pri naročilu semena po vaši izbiri nad 50€ je "mapa dobavitelja" gratis.
Z naročilom kompleta A, B, C ali D se popust obračuna na vse
naročeno blago (tudi za dodatno naročene posamezne pakete
semena).
Za dobavo semena v "mapi dobavitelja" po pošti (glej posebna
ponudba "komplet za vrtičkarje") se poštnina dodatno ne
obračuna.
Dobava naročenih semen je možna:
1.) po pošti / plačilo po povzetju ali plačilo po predračunu
2.) na prireditvah oz. srečanjih v društvih Ajda v letu 2007:
* Ajda Domžale – srečanje 13.11.2007 ob 18. uri
* Ajda Sostro – Zadružni dom Zadvor, 21.11.2007 ob 18. uri
* Božični semenj na Waldorfski šoli v Ljubljani,
ki bo 1.12.2007 od 10-16 ure
* Božični semenj na Waldorfski šoli v Mariboru,
ki bo 8.12.2007 od 10-16 ure
* Ajda Goriška – Srednja kmetijska šola Šempeter, 12.12. ob 17.
3.) pri društvih, ki vas bodo naknadno direktno obvestila o
terminu srečanja
Reklamacije za blago, poslano po pošti, sprejemamo v roku 8 dni od prejema blaga.
Za dodatne informacije si lahko ogledate našo internetno stran www.amarant.si.
Vprašanja in povpraševanja lahko pošljete na e-mail: info@amarant.si.
NAROČILNICA
Naročam seme - posamezne vrečke (navedite številke in označite veliko ali malo standardno pakiranje)
IZ POSEBNE PONUDBE naročam:
KOMPLET ZA VRTIČKARJE: A B C D LASTNA IZBIRA
(ob lastni izbiri prosimo priložite spisek semen in velikost pakiranja - veliko, malo)
Dodatno naročam še:
izvod revije SVITANJE Jesen/Zima 2007 – po promocijski ceni 2,50€
Dobava:
1 2 3 4 5 6 ............................... (obkroži; pri 6 dopiši ime društva Ajda)
Ime in priimek:
Ulica, kraj:
Pošta:
Tel:

Zdravilne rastine
Artičoka
Cynare scolymus
Terezija Nikolčič
Domovina artičoke je Sredozemlje. Gojili so jo že Egipčani,
v Evropo pa so jo prinesli Arabci. Največ je pridelajo v
Italiji, kjer je zelo cenjena zelenjava in je specialiteta kot
prikuha cvetne glavice.
Raste le gojena v vrtovih in je lahko okras vsakemu vrtu.
Artičoka zraste do meter in pol visoko. Njeno svetlo
steblo je le malo razvejeno, vzdolž žlebičasto, listi so
veliki, peresasto deljeni, zgoraj zeleni, spodaj sivi in
porasli z majhnimi dlakami ter rahlo lepljivi. Na koncu
razvejenega stebla so cvetne glavice, ki so vijoličaste
barve.
Cvetne glavice nabiramo od junija do septembra, liste ob
lepem in sončnem vremenu od maja do avgusta.
Artičoka pospešuje tvorbo žolča in vpliva na porast in
izločanje, ščiti jetra, uspešno pomaga pri sklerozi ledvic
in vnetju ledvičnih čašič, žene na vodo. Preprečuje
arteriosklerozo, zmanjšuje holesterol, topi maščobe
in zavira poapnenje žil ter tako rahlo zavira oziroma
preprečuje srčni krč. Ugodno deluje na bolnike, ki imajo
sladkor, ker ga nekoliko znižuje ob drugih zdravilih, in
pospešuje prebavo.
Pripravimo jo tako, da damo 1 žličko na 1 skodelico vrele
vode, stoji naj 10 – 15 minut. Čaj ima smaragdno zeleno
barvo
Naredimo lahko tinkturo, in sicer tako, jo namakamo v
olivnem olju, vinu ali kisu.
Artičoka vsebuje cynarin, grenčino, zato je iz nje narejen
liker cynar.
S
S
Ajda
Tagosprum esculentum
Ajdo so gojili na Kitajskem v 10. stoletju, v Rusiji v 13.
stoletju in v Evropi v 15. stoletju. Sem so jo prinesli
Tatari. Je zelo staro žito. Včasih so jo sejali skoraj po celi
Sloveniji, predvsem na Gorenjski, Dolenjski in v okolici
Iga. Še ne daleč nazaj ni manjkala v nobeni kmečki hiši
ali pri bajtarjih. Iz moke so pripravljali okusne žgance,
zabeljene z ocvirki, zraven pa so ponudili kislo zelje ali
vroče mleko. Tak zajtrk je dal izdatno moč, da so lahko
delali težaško delo v gozdu in na polju.
Kdo ne pozna ta čudovita polja z rožnatimi cvetovi, po
katerih se rade pasejo čebele, in tisto pesem: Po Koroškem
po Kranjskem že ajda zori?
Ajda vsebuje zdravilne učinkovine flavoni in rutin.
Marsikomu ni znano, da se iz zelene cvetoče rastline
pripravlja okusen čaj, ki ugodno deluje na srce in ožilje,
krepi lasnice in ščiti pred nastankom edemov in oteklin.
Uporabo svetujejo vsem diabetikom in vsem, ki imajo
težave s krčnimi žilami, kot so težke noge z bolečinami
in krči. Noseče žene ga lahko pijejo, ker rahlo pomirja in
ugodno deluje na želodec.
Nabiramo cvetočo ajdo v polnem cvetju, ker takrat
vsebuje največ učinkovin. Nabiramo jo ob lepem sončnem
vremenu in sušimo v senci na prepihu.
Pripravimo jo tako, da naredimo poparek iz ¼ l vode in
1–2 žličk ajde. Pustimo, da pokrit stoji 10–15 minut.
Ajda je izrazito medonosna rastlina.
V kulinariki uporabljamo moko za pecivo lectovo srce,
za žgance, kašo, klobase. Pleve ajde pa uporabljamo za
vzglavnik.
NAROČILO SEMENA po POSEBNI PONUDBI skladno z dogovorom
AMARANT – SVITANJE – DRUŠTVA AJDA
Rezervacija blaga bo glede na datum prejetega naročila na naslov dobavitelja Amarant.
Da boste upravičeni do zgoraj navedenih popustov, pošljite to naročilnico po pošti na spodnji naslov:
ekološka semenska pridelava
Fanči Perdih s.p.
Golišče 3
1281 Kresnice

17
OGLASNO SPOROČILO
Užitek nosečnosti
Starševstvo popolnoma spremeni življenje! Večina staršev
meni, da je to obdobje največjih sprememb, ki se zgodijo v
našem življenju.
Starševstvo prinaša veliko odgovornost za drugo človeško
bitje, njegovo pravilno vzgojo.
V tem času starševstva je pa prav gotovo na prvem mestu
odgovornost, združena v ljubezni in skrbi. In kakšen bo postal
vaš otrok? Kaj si želite zanj ali zanjo? In kaj zase?
Skrb za mamico in otroka
Čisti, blagi preparati kozmetike Dr.Hauschka nudijo varne
sestavine za otroke in dojenčke.
Mlade mamice z vsemi svojimi pričakovanju do novega člana
v družini pa prav tako potrebujejo tudi skrb zase. Kozmetika
Dr.Hauschka mamicam nudi razkošne in hkrati terapevtske
preparate za njihovo dobro počutje in skrb za telo.
Izkušnja mlade mamice
V času nosečnosti sem uporabljala Olje cvetov črnega
trna za preprečevanje strij in za boljšo elastičnost moje
kože. In delovalo je! Kombinacije črnega trna, breze in
šentjanževke namreč vezivno tkivo naredijo močnejše in mu
vračajo elastičnost. Olje preprečuje nastajanje strij pri izgubi
ali povečanju telesne teže. Potem sem med nosečnostjo
uporabljala še Rožmarinov tonik za roke in noge, saj so bile
moje roke in noge pogosto utrujene in otečene, še posebej
okoli gležnjev.
V času po porodu pa sem za kožo na obrazu uporabljala
Rožno dnevno kremo v kombinaciji s Pomlajevalno masko,
saj je bila koža v tistem obdobju izredno občutljiva, suha in
ponekod tudi mastna.
Za mojega dojenčka uporabljam Sivkino kopel, po kopanju pa
ga razvajam z Rožnim oljem.
Za prhanje občasno uporabljam Osvežilni gel za prhanje,
saj deluje izredno nežno in ne izsuši nežne dojenčkove kože.
Kadar ima težave s spanjem, mu z nekaj kapljicami Sivkinega
olje zmasiram podplate. Rožna dnevna krema je odlična
za otroke, saj se na njihovi občutljivi koži občasno naredijo
posamezni izpuščaji, koža pa lahko postane tudi presuha.
Kremo uporabljam tudi preventivno in je z menoj povsod
kamorkoli grem- za vsak primer.
Za njegovo nežno otroško ritko pa vedno uporabljam
Svileni puder za telo, ki poskrbi, da koža ostane suha in ne
razdražena.
S seboj v porodnišnico ne pozabite vzeti Potovalnega
kompleta za nego telesa - zaradi velikosti vam vzame malo
prostora, za boljše počutje pa vam bo še kako prav prišel.
Ne pozabite na nego vašega obraza in lasišča.
Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo:
NUTEX d.o.o.
PE Slamnikarska 14, 1230 Domžale
e-mail: info@nutex.si www.nutex.si
tel: 01/72 194 71
Opravičilo!
Podjetju Dr. Hauschka se opravičujemo za neljubo
napako, ki se je pripetila v prejšnji številki, ko smo
spremenili naslov njihovega oglasnega sporočila,
ki bi moral biti napisan kot sledi:
KOZMETIKA DR. HAUSCHKA – PIONIR NARAVNE KOZMETIKE
Za uredništvo revije: Marina Nuvak

s k r b z a
Zdravo in ekološko
ogrevanje
Mateja A. Leskovar, gradbeni biolog
Električna energija
Pri tem pa tudi ni odveč opozoriti na pretirano
porabo električnega toka, saj jo prenekateri dom
uporablja tudi za gretje. Je sicer prosta emisij,
vendar elektrarne, kjer nastaja, niso vedno okolju
prijazno zasnovane – kurjenje z emisijami bogatih
kuriv (termoelektrarne) ali nepotrebno poplavljanje
rečnih bregov oziroma dolin (hidroelektrarne).
Naravovarstvenikom velja prisluhniti tudi, ko
opozarjajo na izbiro smiselnih lokacij za vetrne
elektrarne. Počasi pa tudi v Sloveniji rastejo prve
sončne elektrarne.
Kmalu bo tako daleč. Iskanje toplega zavetja ob
grelnem telesu v hladnih dneh. Kljub občutku
ugodja, ki nas razvaja, pa je prav, da se povprašamo
tudi o tem, od kod vsa ta toplota prihaja.
Vir toplote oziroma kurivo
Iz ekoloških oziroma v naravi obnovljivih virov
kot so bio-masa, sonce, geotermalna toplota ali iz
slepe ulice porabe zemeljskih dobrin, kot so kurilno
olje, plin ali premog. V sklop bio-mase poleg lesnih
peletov ali sekancev štejemo tudi drva. Izgorevanje
sicer pomeni določeno onesnaževanje, za katerega
pa drevesa kot rastline poskrbijo s svojim naravnim
načinom prehranjevanja. Zato bio-maso imenujemo
obnovljivi vir, ki ga je v Sloveniji na pretek. Energijo
sonca najlažje in najceneje izkoristimo s pravilno
pozicijo našega prebivališča. Akumulirati jo je
potrebno v materialih, ki toploto akumulirajo, to
so ometi, tlakovci in podobno. S soncem obsijana
stena iz ilovnatih zidakov je pravi naravni radiator,
ki pa se seveda lahko napolni le, ko je zunaj
prijeten sončen dan. In se sčasoma zopet izprazni.
S pomočjo toplotne črpalke pa se lahko ogrevamo
tudi s toploto našega planeta. Gre za ogrevanje
brez oddajanja emisij. Nekaj pomislekov vzbuja
uporaba tekočine proti zmrzovanju v registrih za
zajem toplote, v glavnem pa jim lahko "očitamo" le
odvisnost od električnega toka.
Pri električni energiji je najbolj zaskrbljujoč učinek
elektromagnetnih sevanj na človeško zdravje. V
tujini so tem negativnim vplivom podali skupno
ime "elektrosmog". Dovolj dolga izpostavljenost
prekomernim sevanjem dokazano povzroča
spremembe v celični strukturi, kar lahko posledično
privede do rakavih obolenj. Zatorej bodite z
elektriko zdravo previdni ter s podpiranjem
ekoloških načinov pridobivanja električne energije
okolju prijazni.
Način oddajanja toplote v prostorih
Toploto lahko v prostore dovajamo na različne
načine. Najbolj naravno seveda je prijazno zimsko
sonce, ki segreje akumulativne površine našega
doma (stene, tla). Podoben učinek ugodja ponuja
tudi tehnologija stenskega ogrevanja. Še posebej, če
je potopljena v izjemno regulacijski ilovnati omet.
Le-ta s svojo elastičnostjo dobro prenaša raztezke,
ki nastajajo zaradi temperaturnih razlik in se
lahko kombinira z vsemi znanimi tehnologijami
stenskega ogrevanja. Ker pa je namen ilovnatega
ometa tudi regulacija vlage v prostoru, to pomeni,
da relativna vlaga v prostoru nikoli ne pade pod
idealno vrednost, ki znaša okrog 55%. Pravi balzam
za našo sluznico torej. Če ste seveda med tistimi
srečneži, ki lahko svoj dom občasno segrejejo tudi
s kaminom ali pečjo, pa dodobra poznate prijeten
občutek sevanja in akumulacije, ki ga ponuja ta
skozi stoletja preizkušena tehnologija.
Dobra izoliranost objekta
Vse našteto pa lahko postane popolnoma brez
pravega smisla, če naše prebivališče ni odeto v
zadostno količino toploten izolacije, ki ščiti vsa
naša prizadevanja k ekološkemu ogrevanju. Plesen,
ki nastaja na stenah zaradi kondenza kot posledici
slabo ali neizoliranih objektov, pa je le še faktor več
za nastanek alergičnih obolenj.
18

19
ŠO
Cepljenje je škodljivo,
ne pa koristno
dr. Luka Krušič, dr. vet. med.
Ana Krušič-Kaplja, dr. med.
V številnih razpravah o koristnosti cepljenja pri
človeku je vedno več argumentov in dokazov
o negativnih učinkih in trajnih posledicah
cepljenja. Tematika cepljenja pa je bila predmet
kontraverznosti v medicini že pred 100 leti, saj je
bilo veliko število zdravnikov že v tistem času proti
konceptu cepljenja. Upravičeno se vprašamo, kako
je lahko cepljenje koristno za naše domače živali, če
je za človeka škodljivo.
Rutinska letna cepljenja, ki se izvajajo na letni osnovi,
po izjavi Schulza (1998), profesorja in predstojnika
oddelka za patobiološke znanosti veterinarske
fakultete Univerze, Madison, Wisconsin, ZDA,
ne nudijo nobenih prednosti, temveč povečujejo
možnost negativnih stranskih učinkov. Prav tako
so na 1. Internacionalni konferenci o vakcinacijah
in diagnostiki že leta 1997 poročali, da se je pojavilo
55% obolenj v obdobju prvih treh mesecev po
cepljenjih. V ZDA se je na osnovi vse pogostejših
reakcij in pojava številnih obolenj, kot so diareje,
alergije, artritisi, epilepsije, konjunktivitisi, različni
kožni problemi, izguba telesne teže, motnje v
obnašanju živali, rakasta obolenja, spremenil
protokol cepljenja za male živali.
Živimo v času, ko se dogajajo številne spremembe
na vseh področjih človekovega življenja, zlasti
na področju komunikacij in informacij. Z
razširjanjem pretoka informacij preko globalne
mreže interneta je človeku omogočen dostop iz
svojega delovnega ali bivalnega prostora do vseh
vrst virov informacij po svetu.Tako je možno
preko interneta priti tudi do številnih informacij
o cepljenju in njegovih posledicah.
Zelo pomembno področje, ki zanima mnogo
lastnikov živali, predstavlja področje cepljenja in
preprečevanja različnih infekcijskih bolezni, proti
katerim je lastnik celo po zakonu prisiljen vsako leto
cepiti svojega ljubljenca. Poleg znanih klasičnih del
o cepljenju (Buchwald,1994; Coulter,1995;Coulter
und Fischer,1991, Delarue, 1995, 1996) in njegovih
posledicah je na spletnih straneh mogoče najti
številne vire informacij o cepljenju in njegovih
posledicah (www.impfreport.de, www.impritik.
de, www.klein-klein-verlag.de).
Cepljenje in imunski sistem
Osnovna ideja cepljenja (prvotno:cepljenje proti
kravjim kozam) kot preventivno cepljenje z živimi
ali mrtvimi povzročitelji že od časa Pasteur-jevega
razširjenega pojma iz 1881 pomeni privajanje oz.
krepitev imunskega sistema.Telo naj bi se bilo po
cepljenju sposobno aktivno soočiti z boleznijo v
oslabljeni obliki in stimulirati imunski sistem s
produkcijo specifičnih protiteles. Protitelesa imajo
neke vrste spomina, ki ga lahko posredujejo svojim
celicam potomkam, da lahko v primeru ogroženosti
hitro in učinkovito reagirajo. V tem smislu bi bil
koncept preventivnega cepljenja upravičen.
Načeloma ločimo dve vrsti cepljenja, ki ga
imenujemo aktivna in pasivna imunizacija. Pri
aktivni imunizaciji je imunski sistem stimuliran,
da samostojno proizvede protitelesa v primeru
infekcije. Imunski odgovor cepljenega ali
imuniziranega organizma se kaže v aktivni reakciji
ustvarjanja spomina v obrambnih celicah (pri
človeku so to koze, polio,TBC, dierija, tetanus).
Pri pasivni imunizaciji pa gre za neposredni vnos
specifičnih protiteles ( imunoglobulinov) - pogosto
med samo boleznijo. V tem stanju organizem ne
reagira aktivno, temveč nasprotno - reakcija se
prenese na antigene po vnosu protiteles.

š i r j e n j e
Globulini ali protitelesa se po nekaj mesecih izločijo
iz telesa in zaščita pasivne imunizacije po tem času
preneha. Nevarnost pasivne imunizacije je pri
ponavljajočem cepljenju zaradi vsebnosti živalskega
seruma, ki ga je ustvarila aktivno imunizirana žival,
alergična reakcija.
Aktivna imunizacija služi primarno za preprečevanje
virulentnih in življenjsko nevarnih infekcijskih
obolenj, medtem ko naj bi pasivna imunizacija
služila pri že obstoječi infekciji. Naravna imunizacija
dojenčka ali mladiča preko placente ali mleka je
primerljiva s pasivno imunizacijo.
V današnjem času, na začetku 21. stoletja,
prevladujeta mišljenje in praksa, da je cepljenje
koristno oz. večkratno ali ponavljajoča cepljenja še
boljše. Program obveznih ali priporočenih cepljenj
se je uveljavil zlasti pri konjih, psih in mačkah.
Pri konjih se cepi proti tetanusu, influenci, herpes
infekciji (Rhinopneumonitis) in steklini; pri psih
proti steklini, pasji kugi, hepatitisu, parvovirozi,
leptospirozi; pri mačkah pa se cepi proti steklini,
rinotraheitisu, panlevkopeniji, levkemiji in
chlamidiji.
Nova spoznanja o povzročiteljih bolezni
Novejša spoznanja pa govorijo proti tej miselni
zgradbi, ki temelji predvsem na teoretičnih
razmišljanjih in je postala v zadnjem času
precej šibka. Cepljenje, ki se zdi na prvi pogled
popolnoma upravičeno, je postalo neutemeljeno
iz vidika homeopatije in tudi splošne medicine. Z
opazovanjem poteka posameznih bolezni je bila
odkrita dvofazna narava vsake bolezni in izkazala
se je kot pravi naravni zakon, po katerem vsaka
bolezen poteka od najlažjega obolenja do najtežjih
rakastih obolenj. Bolezen se začne s tako imenovano
stresno fazo, kjer prevladuje delovanje simpatičnega
živčnega sistema in se kaže po hladnih okončinah,
izgubi apetita, nespečnosti... Druga faza, za katero
je značilna otopelost, telesna temperatura, pa
predstavlja delovanje parasimpatičnega živčnega
sistema (vagotonija), ki je značilna za samo stanje
bolezni. V tej fazi se praviloma pojavijo v povečanem
številu "povzročitelji", ki ne predstavljajo pravih
povzročiteljev bolezni, temveč so le njihovi
indikatorji ali znanilci bolezni.
V homeopatiji se je že v času S.Hahnemanna - pred
obdobjem bakteriologije - govorilo o nematerialnem
ali duhovno duševnem povzročitelju bolezni.

o b z o r i j
Danes se o tem govori v vsej celostni medicini
Tudi Hahnemannovi učenci, med njimi znameniti
dermatolog in specialist za spolne bolezni v ZDA,
dr. Allen, so učili, da bakterije niso povzročitelji
bolezni, temveč so le njena posledica.
Bakterije so torej vedno prisotne v drugi fazi bolezni,
in sicer po predhodni simpatikotoni stres fazi
bolezni. Prisotnost mikroorganizmov je povezana
ne samo s prebavnimi procesi v prebavilih, temveč
opravljajo še druge naloge čiščenja v organizmu.
Njihovo delovanje je odvisno od njihove
pripadnosti zarodnim plastem tako, da posamezne
vrste bakterij delujejo na posameznih organih oz.
organskih sistemih glede na njihovo poreklo iz
zarodnih plasti.
Mikroorganizmi torej pomagajo organizmu pri
številnih fizioloških funkcijah in so zato pomembni
pri vzpostavitvi in vzdrževanju njegovega zdravja.
Njihovo prisotnost in aktivnost v celotnem
organizmu je najenostavnejše dokazati v mleku
in tkivih, kot je meso zaklanih živali, ki se ob
temperaturi okolja začnejo intenzivno množiti in
opravljati različne procese razgrajevanja organskih
snovi, kot so beljakovine in ogljikovi hidrati.
Tudi pri še živem in vitalno oslabljenem organizmu
se začnejo množiti različne vrste bakterij in
glivic, ki postanejo nevarne ali patogene in lahko
vodijo celo v smrt tako oslabljenega organizma.
Prisotnost povečanega števila "spremenjenih" ali
"patogenih" mikrobov je značilna za drugo fazo
bolezni ali vagotono fazo ozdravljenja, kjer je važno
notranje okolje organizma. Lahko rečemo, da se
patogeni mikrobi pojavijo vedno pri določenemu
notranjemu okolju ali "terenu" in določenem stanju
avtonomnega živčnega sistema. V stanju popolnega
zdravja, kjer prevladuje harmonično ravnotežje
simpatičnega in vagotonega (parasimpatičnega),
imenovano "eutonija", se patogene klice ne morejo
razmnoževati. Šele pri spremembi notranjega
okolja ali terena, ki jo sproži porušeno ravnotežje
regulacijskega ali auvtonomnega živčnega
sistema, so mogoči pogoji za rast in razmnoževanje
patogenih mikrobov in drugih klic.
Že v začetku prejšnjega stoletja je bilo znano, da so se
mikrobi sposobni prilagoditi na vsako vrsto gojišča,
danes pa je s spremembo gojišča v laboratoriju
možno spremeniti eno vrsto pneumococcus bakterije
v vrsto streptococcus ali staphilococcus. Za pojav
in razmnoževanje določene vrste mikrobov je torej
odločilno okolje oz. gojišče, imenovano tudi teren,
kar vodi do velikega dvoma o vzročni ali etiološki
diagnozi infekcijskih bolezni nasploh.
Neodvisno od zgoraj omenjenih dejstev pojava
patogenih mikrobov in klic je Enderleinu (1981)
že leta 1916 uspelo na osnovi spoznanj in odkritij
Pasteurjevega sodobnika Antoina Bêchampa
dokazati, da so vse vrste bakterij podvržene
potencialnemu razvojnemu ciklusu (bakterijska
ciklogenija). V razvojnem ciklusu se pod točno
določenimi pogoji iz najmanjših zametkov živih
molekul razvijejo ultramikroskopske oblike virusov,
mikrokov, kokov, spiril, plazmodijev in paličastih
bakterij vse do stopnje glivic (Pleomorfizem
mikrobov). Nasprotno pozna šolska bakteriologija
dogmatično opredeljene nespremenljive posamezne
stadije bakterij kot "povzročitelje bolezni", ki jih deli
v nespremenljive vrste in podvrste. To spoznanje o
naravi mikrobov in klic gotovi ni mogoče razložiti
z dvofazno reakcijo organizma in ontogenetsko
pogojenim sistemom bakterij, ki se spreminjajo
glede na njihovo okolje.

š i r j e n j e
Imunski sistem je po tem spoznanju popolnoma
drugačen, kot si ga predstavljamo po splošnem
znanju protiteles.
Vnos takšnih mikrobov "povzročiteljev" bolezni v
zdrav organizem, ki zaradi "treninga" imunskega
sistema, ni preklopil v stanje vagotonije ali
prevladovanje parsimpatičnega živčnega
sistema, mora nujno imeti posledico za celoten
sitem organizacije telesa. Telo se namreč v tem
času umetne infekcije ali invazije mikrobov ni
pripravljeno soočiti s povzročitelji bolezni! Zato
cepljenje ne more biti trening imunskega sistema,
temveč je vzrok za popolnoma nenormalno reakcijo
zmedenega imunskega sistema!
Že Pasteurju je bilo sčasoma vedno jasneje, ko je
v kasnejših letih svojega življenja priznal resnico
o rezultatih Bêchampovega raziskovalnega dela,
da po cepljenju organizem zboli, zaradi česar se
začnejo množiti bakterije in virusi. Znano je, da je
Pasteur na koncu svojega življenja priznal: "Mikrobi
niso pomebni, odločilen je teren".
Pasteur, ki ga imenujemo očeta moderne
mikrobiologije, je bil na jesen svojega življenja
prepričan, da so bakterije samo pokazatelji
bolezni, ne pa povzročitelji. Zaradi različnih
mnenj in pogledov na povzročitelje bolezni je bila
v ZDA na Univerzi Princeton pred leti izdana
knjiga Pasteurjevih privatnih zapiskov, v kateri je
Dr.Geison po dvajsetletnem študiju Pasteurjevega
dela ugotovil povsem drugačno resnico, ki kaže na
znanstveno prevaro Pasteurjevega dela (Widmer,
2007; Schneider, 2007). Tudi oče celične patologije,
Virchow, je proti koncu svojega življenja spremenil
svoje prepričanje o vzrokih bolezni. "Bolezen se
začenja v celici in je odvisna od življenjske sile".
Žal je to spoznanje teh dveh velikih osebnosti
moderne medicine do danes ostalo v šolski medicini
nesprejeto in nedotaknjeno.
Spoznanja o pravih vzrokih bolezni je danes mogoče
potrditi s popolnoma splošnimi in banalnimi
opazovanji pri splošnih infekcijskih bolezni:
• Ko je bolezni konec, tudi "povzročitelji"
izginejo (tudi brez dajanja zdravil).
• "Povzročitelji" so povsod navzoči ali
ubikvitarni, nihče ne živi v popolnoma
sterilnemu okolju, kljub temu ne zbolijo vsi!
• "Povzročitelji" so ubikvitarni, vendar nismo
ves čas bolni!
• Epidemije same iz nejasnih vzrokov po
določenem času prenehajo, kar ne odgovarja
tendenci, da se povzročitelji stalno množijo!
To velja tudi za velike epidemije v zgodovini
človeštva, kot je bila kuga, saj bi sicer izumrlo
že vse človeštvo!
• Tudi v družini ne zbolijo vsi otroci hkrati,
čeprav jih mati ne loči ali izolira!
• Neučinkovita antibiotska terapija proti
bolniškim infekcijam, kot so banalne infekcije
z vedno odpornejšimi sevi stafilokokokov in
streptokokov, za katerimi pogosto zbolijo
starejši kronično bolni pacienti (hitro
spreminjanje in prilagajanje teh vrst mikrobov
na nove antibiotike) kaže na hitro prilagajanje
in spreminjanje mikroorganizmov!

o b z o r i j
23
• Tudi vse pogostejše infekcije z borelio
pri človeku in živalih, ki se je glede na
uporabljene kemoterapevtike spremenila
v obliko brez celične ovojnice in postala
še manj občutljiva na kemoterapevtike, so
dokaz za hitro evolucijo in prilagajanje te
vrste bakterije.
Reakcije in poškodbe po cepljenju pri človeku
O negativnih učinkih cepljenj je napisanega že
zelo veliko, vendar smo lahko samo objektivni in
trezni opazovalci, da vedno ponovno ugotovimo
negativne posledice cepljenj ne glede na vrste cepiv,
bodisi pri otrocih, cepljenih starejših ali pri živalih
(Cooper,1969; Horstmann, 1970;Leermann,1971;
Spruance, 1971,Schwartz,1971; Thompson, 1971;
Wallace, 1972, Weibel, 1972; Peltola, 1986; Wharton,
1988; Gray, 1989; Ehrengut, 1989; Agocs, 1992;
Howson, 1991,1992, Forsay, 1992; Kalden und
Gerth, 1992; Brown, 1993; Matson, 1993, Miller,
1993; Zastrow, 1993; Morris, 1994; Suer, 1994;
Barnes, 1997; Gilsdorf,1994). Splošno je znano, da so
cepljene osebe ali živali bolj dovzetne za infekcijske
bolezni kot necepljene. Reakcije po cepljenju so
lahko zelo različne, od "brez reakcije" pa do težkih
oblik vnetja možgan s posledično demenco, to je
izgubo intelektualnih sposobnosti ali spremembe
osebnosti.
Relativno blage reakcije se kažejo v telesni
temperaturi, bolečinah in v obliki lokalnih vnetnih
reakcij. Prav tako se pojavljajo vse pogosteje
začasne ali pa trajne komplikacije, ki se kažejo
v spremembah obnašanja, kot je "hiperkinetičen
sindrom ali hiperaktivnost" pri otrocih. Otroci
postanejo nemirni, hiperaktivni ali celo agresivni
ali pa kažejo znamenja zastoja v duševnem razvoju,
težko se učijo, govorijo in berejo (legastenija). Druge
vrste simptomov so zaspanost, nezanimanje, pareze,
poškodbe vida, glasu ali okvare dihalnega aparata,
motnje v osebnosti (do nasilnosti in kriminalitete),
zastoj v rasti telesa, revmatična obolenja, nepopolne
reakcije pri infekcijah s pomanjkljivo reakcijo
telesne temperature, pretirano jokanje in kričanje
brez vzroka, krči, podobni epileptičnim napadom,
mišična oslabelost, avtizem, avtoimune bolezni,
ataksije, diabetes, močenje v postelji in številni
drugi simptomi (Grätz, 1994).
Simptomi se lahko pojavijo neposredno po
cepljenju, po nekaj dnevih, tednih ali celo mesecih
oziroma letih. Sem spadajo tudi smrtni primeri,
kot je "nenadna smrt otrok", za katero se zdi, da je
vzrok neznan, kljub temu da mnogi znanstveniki
pripisujejo "nenadno smrt otrok" posledici cepljenja
proti oslovskem kašlju – pertussis (Scheibner,
2000).
Reakcije po cepljenju dojenčkov in otrok, ki imajo
za posledice poškodbe možganov in duševno
zaostalost, je težko spoznati, ker je v tej starosti
omejena manifestacija bolezenskih simptomov.
Možgani otroka se do tretjega leta starosti zaradi
svoje nerazvitosti ne morejo odzvati na poškodbe
cepljenja s tipično reakcijo vnetja možgan, temveč
lahko simptome vnetja možgan po cepljenju
dokažemo šele po tretjem letu starosti. V naši
deželi pa so otroci cepljeni že pred obdobjem treh
let, ko po cepljenju reagirajo skoraj brez simptomov
(postvakcinalna encefalopatija).To stanje obolenja
možgan po vakcinaciji se kaže v njeni večji obliki
šele kasneje v obliki hiperaktivnosti otrok, avtizma,
vseh vrstah težav pri učenju, motnjah govora,
zakasnjenem razvoju, inteligenci, debelosti,
hujšanju, agresivnosti... Omenjeni simptomi so
posledica prekinjenega procesa mielinizacije
ali tvorbe mielinske ovojnice živčnih celic, ki
ga opisujejo kot "postencefalitični sindrom"
ali skupen izraz po bolj ali manj izraženem
obolenju možgan za telesne in duhovno duševne
poškodbe (Coulter,1995). Po vsakem cepljenju pa
je zaskrbljujoče to, da se številne težave ne kažejo
takoj po samem cepljenju, temveč kasneje v obliki
različnih simptomov kroničnih obolenj, ki jih v
medicini ne povezujejo s cepljenji.

24
D
D
Društvo Ajda Gorenjska
Sobota, 20. oktober od 14.00 do 17.00
Praktično izobraževanje: priprava zemlje za zimo-praha.
Setev ozimnih žit, zimske solate.
Žetev ajde in spravilo pridelkov. Priprava kompostnega
kupa. Razdelitev kompostnih preparatov - prinesite
embalažo. Obujte in oblecite se primerno za delo!
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne
Ponedeljek, 22. oktober ob 17.00
Ica kuharica za dušo in telo: delavnica uporaba Demeter
hrane v makrobiotiki.
Uporaba sojinih izdelkov in pšeničnega mesa.
Osnovna šola Antona Janše v Radovljici
Rezervacije in prijave na tel 05-901-88-49 in 04-530-56-50.
Prispevek 10€.
Sobota, 3. november od 14.00 do 17.00
Praktično izobraževanje: zimska zaščita sadnega drevja in
sajenje sadnega drevja
Izdelava premaza za sadno drevje - prinesite embalažo.
Prikaz saditve dreves.
Obujte in oblecite se primerno za delo!
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne
Društvo Ajda Sostro
Sreda, 21. november ob 18. uri
predavanje prof. dr. Andreja Fištravca
Tema: Pogoji nadčutne zaznave
Sreda, 12. december ob 17. uri
predavanje Sanje Lončar
Tema : Biodinamika - čudeži v praksi
Povabilo na likovne delavnice
Vabimo vas na likovne delavnice. Vodila jih bo ga. Mira Kliček,
diplomirana umetnostna terapevtka, ki se je izobraževala v
Zagrebu, v Nemčiji, Angliji ter sodeluje na raznih znanstvenih
simpozijih in kongresih. Vrsto let vodi umetniške delavnice v
Sloveniji.
Srečujemo se enkrat mesečno od oktobra do maja,
na soboto od 10.30 do 16.30. ure.
Vsa dodatna pojasnila dobite na tel. številki
01 529 4105 pri ge. Štefki Kozamernik.
V našo sredo vabimo umetnost, ki postaja nujnost za naše življenje.
S pomočjo ge. Mire Kliček vstopamo v proces prebujanja naših
čutil, naše duše, naših notranjih zmožnosti: naše ustvarjalnosti.
Cilj ni izdelek, pač pa pot odkrivanja samega sebe, sproščanja
notranjih moči, celovitosti telesa, duše in duha. Prepoznavamo
našo umeščenost v globine in širine vesolja in dojemamo zdravilnost
umetniškega izražanja. Duša je potešena z lepoto narave, čudežev, ki
spijo v nas samih; telo se v gibih oblikovanja odziva impulzom naše
bogate notranjosti: duh se umirja ob ustvarjalnosti v skupini.
Tako doživljamo resnično radost življenja, ustvarjanja in pravo
harmonijo.
Predvideni datumi naših srečanj so:
20.10.2007, 17.11.2007, 15.12.2007,
19.01. 2008, 16.02.2008 in 15.03.2008.
Srečanja so na OŠ Bičevje, enota Bonifacija,
ulica Malči Beličeve 20 (v stavbi vrtca v bližini Špara na Viču,
za bloki, vzporedno s Tbilisijsko ulico).
Za skupino pripravili Antonija in Štefka.
Društvo Ajda Domžale
Sobota, 10. november ob 9. uri
na sedežu društva Podrečje 10, Domžale
Izdelava premaza za sadno drevje. Vabimo vse,
ki bi radi spoznali zaščito sadnega drevja na naravni način.
Torek, 13. november ob 18. uri
v učilnici gasilskega doma Savska c. 2, Domžale
ga. Sanja Lončar bo predavala o tem, "Kako z biodinamiko
izboljšati imunost." Predavanje bo zanimivo, vabimo vse, ki
želijo ohraniti svoje zdravje.
■ Izdelek z naših srečanj, Antonija H. Križaj