Waldorfske novice - Jesen 2007

■ Tinka Pelhan
■ Pont Neuf - Gašper Habjanič, 12. r
Zvečer smo prispeli v Poitiers, kjer se nam je pridružila
še Anja, mi pa smo šli raje kot na svetlobno predstavo
pri katedrali na eno fajn skupno večerjo v youth hostelu.
Nisem še omenil, da smo imeli s seboj tudi tri kitare, na
njih je velemojstriral Anej, bilo pa je veselje poslušati
tudi duet s Petrom in druge poizkuse. Naslednje jutro
smo se sprehodili po centru mesta in si ogledali krasno
romansko katedralo tudi od znotraj, sodišče, mestno
jedro in baptisterij. Potem pa je bila pred nami dolga
pot vse do Španije, vmes smo si pa pogledali enega
Asterixa in film Kraljica Margot. Nastanili smo se v
kampu Gorlitz ob Bilbau in takoj preizkusili morje.
Naslednji jutro smo odšli v Bilbao in si tam seveda
najprej ogledali znameniti muzej Guggenheim, ki ga
je konstruiral arhitekt Frank Gehry. Zgradba je res
naredila močan vtis, pa tudi razstave in inštalacije
v (ter ob) njej (četudi smo se z dijaki kar prevečkrat
srečali v muzejskih kavarnah). Mesto je kljub trpki
usodi sedaj polno zadihalo, začutili pa smo tam tudi
pregovorni baskovski ponos. Šli smo čez Beli most
(Zubi Zuri) v stari del mesta – Casco viejo. Ogledali smo
si tudi Puppy- ja pred muzejem in se pozno popoldne
vrnili v kamp. Temu je sledil dan počitka, ki gaje
večina izkoristila za poležavanje na plaži in zaganjanje
v atlantske valove.
V sredo zvečer smo se zapeljali v notranjost Baskije, v
Puenta la Reino. Tja smo prišli precej pozno in prespali
v zavetišču za romarje, ki več dni ali tednov hodijo po
caminu v Santigo de Compostela kot v starih časih.
Tudi mi smo naslednji dan prehodili približno dvanajst
kilometrov v krasnem vremenu in lepem vzdušju od
Lorce skozi Estello do samostana Irache. Potem smo
si ogledati zelo zanimivo cerkev v kraju Eunate (jasno,
da smo jo tudi narisali, kot že poprej in pozneje večino
arhitekturno pomembnih objektov), popoldne pa zašli
še v Pamplono, kjer smo prehodili pot, po kateri množica
na praznik sv. Fermina teče pred biki do arene. Zvečer
smo prespali v kampu ob mestecu Olite. Močnega
vetra ne bomo pozabili, zjutraj pa smo se sprehodili do
mesta in si ogledali to nekdanjo prestolnico Navarre.
Nadaljevali smo z vožnjo proti Zaragozi, kjer smo si
ogledali najsevernejši primerek arabske (mavrske)
arhitekture v tem delu Evrope – palačo Aljaferijo. Sedaj
je tod tudi sedež aragonskega parlamenta. V palači
smo lahko videli tako tipične arabeskne prostore kot
mogočne zlate sobe oz. dvorane. Nato smo se že peljali
v Barcelono, kjer smo se za dve noči nastanili na vrtu
pianistke Clare, ki nam je s svojimi glasbenimi kolegi
pripravila tudi večer katalonske glasbe. Na vrtu je bil
tudi velik, razsvetljen bazen, ki je bil večini dijakov
v veliko veselje. Sicer pa smo si dobro ogledali tudi
Barcelono. Iz avtobusa in peš. Seveda je bil poudarek
na spoznavanju Gaudijeve arhitekture. Najprej smo si
podrobno ogledali vilo La Pedrero – tipično secesijsko
stanovanje, stopnišče, podstreha z razstavami,
terase na strehi s futurističnimi zračniki in z lepim
razgledom… Od zunaj smo videli še precej vil, prehodili
Placo Catalunyo, La Ramblo, staro mestno jedro, si
ogledali res zanimiv Mestni muzej, dvorano Palau de
la Musica Catalana, spomenik Krištofu Kolumbu …
Zadnji dan smo se preselili v youth hostel , ki je deloval
v mogočni vili nad mestom z notranjo dekoracijo v
značilno arabskem slogu. Obiskali smo še Parc Guel
(kjer smo bili deležni tudi koncertov) in šli pogledat
predstavo z glasbo in vodometi nad Placo d'Espanya.
Iz Barce smo naslednje jutro šli v Figueras, kjer smo
si z zanimanjem ogledali Dalijev nadrealistični muzej.
Potem smo zapustili Španijo in imeli zopet eno izvrstno
kosilo ob morju na poti v Carcassonne.
16 WALDORFSKE NOVICE, JESEN 2007