Revija Svitanje - Pomlad 2008

wsljubljana

Letnik IV, številka 1

K

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel: 059 040 328, faks: (01) 549 01 55

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Fanči Perdih, Eva Zupan,

Aci Urbajs, Breda Medvešček,

Brane Žilavec, Drago Purgaj,

Andrej Ornik

SLIKOVNI MATERIAL:

Žiga Vuk, Aci Urbajs,

Breda Medvešček

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Ljubljanska cesta 56

4240 Radovljica

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

direktorica Marina Nuvak

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Tel.: 059 040 328

LETNA NAROČNINA: 15 EUR

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali

posameznih delov je dovoljen le s pisnim

dovoljenjem uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Skrb za naravo 3

Vinogradništvo 3

Srečanje v gaju zdravih rastlin 5

Kvalitetno seme -osnova za dober pridelek 7

Ohranjanje naravnega ravnovesja 10

Širjenje obzorij 13

Ogljik v zemlji in v izmenjavi z okoljem 13

Moralni tehnologiji prihodnosti nasproti 16

Ustvarjanje skupnosti 20

Dogajanje 23

Gozdovi Slovenije 23

Društva Ajda 24

Dobitniki celoletne naročnine so:

• Mihaela Zahrastnik, Hotemež 33, 1433 Radeče

• Božena Čarič, Metelkova 80, 1108 Ljubljana

• Vinko Debelak, Langusova 48a, 4240 Radovljica

• Marija Smrekar, Vintarjevec 5, 1275 Šmartno pri Litiji

• Srečko Čemažar, Bedenj 14, 8341 Adlešiči

Nagrajencem čestitamo!

Če je kateri od izžrebanih naročnino za to leto že poravnal, nam naj

sporoči poljuben naslov, na katerega bi želel, da revijo pošiljamo!

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskem naslovu

revija.svitanje@gmail.com

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina je 15 EUR.

POZOR!

Iščemo nove sodelavce, ki nam bodo pomagali

pridobivati sredstva iz evropskih skladov.


3

UU


Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Vinogradništvo

Aci Urbajs

Dragi prijatelji!

Pomlad nas vsak dan znova

razveseli z obilnim cvetjem, tudi

vse topleje postaja, tako da je gibanje na prostem vedno bolj

prijetno. Čas je za delo na zemlji in za prijetne družinske

izlete v naravo.

Čas pa je tudi za našo revijo, ki sedaj že četrto leto prihaja v

vaše domove. Skupaj z našimi sodelavci smo znova pripravili

obilo zanimivega branja. V tokratni številki boste izvedeli, kako

vzpostaviti naravno ravnovesje za pridelavo zdrave hrane; kaj

delajo v vinogradih pomladi in kaj pomeni, da je vino pametnejše od

vinogradnika; čemu služi ogljik v zemlji, na kaj so ponosne članice

Društva Ajda Goriška in še kaj. Če ste med tistimi, ki se strinjate

z mislijo, da sedanji čas prinaša ponovno odkrivanje duhovnih

vrednot gozda, boste veseli napovedi serije petih filmov na TV SLO

– Gozdovi Slovenije. Seveda pa je v pomladni številki nepogrešljiva

ponudba bioloških semen, ki je zelo pestra.

V treh letih izdajanja revije smo naredili mnoge - za nekatere morda

neopazne - spremembe, s katerimi smo se trudili najti pravo mero

vsebinske zahtevnosti, ki bo zadovoljila čim večje število potreb

in okusov. V zadnjem času pa smo načeli temo, ki v slovenskem

okolju že tako buri duhove. Temu primerni so bili tudi odzivi naših

bralcev. Tako nam je neki bralec poslal pismo, polno navdušenja

nad člankoma, ki govorita o škodljivosti cepljenja, medtem ko

je neka gospa - baje zaradi istih člankov - revijo demonstrativno

odpovedala.

Ni naš namen, da med bralci vzbujamo pretirane strasti. S takimi

članki želimo le opozoriti, da obstajajo o določenih temah tudi

drugačni, prav tako znanstveni dokazi, ki jih je vredno raziskati, če

želimo svoje življenje voditi odgovorno in biti dejansko 'sami svoje

sreče kovač'. Nekdo bo po skrbnem premisleku prišel do zaključka,

da cepljenje ni nenevarno in se bo odgovorno odločil, da svojega

otroka ne želi cepiti. Nekoga drugega bodo naši članki samo še

dodatno prepričali, da je cepljenje za zdravje njegovega otroka

nujno potrebno. In prav je tako. Vsakdo se bo odločil sam, njegova

pravica pa je, da je seznanjem z možnimi stranskimi učinki.

A cepljenje ni edina tema, o kateri bi radi v bodoče spregovorili.

Zelo verjetno bo še marsikateri članek v vas sprožil pomisleke.

Želeli bi, da bi bila naša revija prostor kulturne izmenjave mnenj

in prepričanj ter od bralcev ne pričakujemo, da bodo na osnovi

članka ali dveh popolnoma spremenili svoje mnenje. Želimo jih le

vzpodbuditi k razmisleku.

Pa lepo pozdravljeni.

Čeprav sem mislil, da sem že vse povedal o

vinogradništvu in vinarstvu v prejšnjih številkah

Svitanja, me je Marina Nuvak spodbudila, da se

lotim te teme nekako drugače - bolj elementarno.

Moj prispevek bo razdeljen na vinogradništvo

in vinarstvo za obdobje pomladi. Misli, ki se

snujemo pri našem delu, pa bodo kot začimba v

dobri kuhinji.

Kdaj se začne pomlad v vinogradu? Nikakor ne

gledam na koledar in čakam koledarske pomladi.

Ko se sneg v vinogradu stali in postane prijetno

toplo za prvi pomenek v naravi, se zaženem z novo

energijo, še posebej, če je bila zima debela s snegom.

Pozimi navijam za sneg. In po mojem prepričanju

ga ni nikoli dovolj. Ko se moje 'bordarske' sledi

stalijo v zelen regrat, vem, da prihaja čas pomladi.

Včasih je to marca ali decembra. Zime so samosvoje

gospe.

Pravzaprav se zaženemo vsi; mama, ata, svečano

pripomorejo tudi otroka in žena. Rezitev je prvo

opravilo v vinogradu, ki traja tudi mesec in več. Saj

ko končam vinograd, me že nestrpno čaka sadovnjak

in tu so še lešniki, maline, robide ... Torej vse, kar

je v Setvenem koledarju označeno s PLOD. Tako

pri rezitvi ne morem slediti Setvenemu koledarju,

ga pa upoštevam pri uporabi biodinamičnih

pripravkov. Moje osnovno načelo je, da mora biti

v vinogradu prijetno. Le tako v miru pogledamo

sliko-sporočilo, ki mi jo pošilja trta. Njena krošnja,

razraščenost mladik, mi sporoča, ali smo pravilno

izbrali obliko v prejšnjem letu, če je bila naša nega

zadostna. V krošnji preberem sporočilo o boleznih,

ki so jo pestile. Šele nato izberemo mladiko, ki bo

ponesla sloves trte v prihodnost. Če je vino v sodih

pregosto, lahko še podaljšamo mladiko ali pa jo

skrajšamo, če želimo, da bo vince slajše.

Rezitev je torej planiranje za naprej, je del naše

politike in našega znanja. Senzibilnost tukaj prinese

največ. Nekako moreš začutiti, kako se bodo stvari

odvile v nastajajočem letu. V mislih se zastavlja

vprašanje, ali je trta dovolj močna za zastavljeno

nalogo? Stari ljudski rek pravi: "S trto se moraš ob

rezitvi pogovoriti, kaj hočeš od nje".


S

S

Čeprav je rezitev moje najljubše opravilo, se vseeno

oddahnem, ko je končana. Kajti potem so vsa

opravila precej krajša. Vez poganjkov (kar je pač

ostalo od rezitve) je potrebno pritrditi na nosilno

žico. To opravilo je zelo pomembno za oblikovanje

krošnje trte. Saj sonce, svetloba in zrak morata

prodreti v krošnjo. Le tako bodo tudi organska

zaščitna sredstva varovala trto pred boleznijo. Vez

opravimo z vrbovimi poganjki. Debelejše vrbove

poganjke narežem in posušim za čaj, ki ga bom

kuhal, ko bodo glivične bolezni najmočnejše.

Vinograd po mulčenju

V času velike noči prihaja čas, da se organsko

vino končno rodi. Da se pretrga popkovina, ki je

bila stkana med grozdjem, moštom, kvasovkami,

encimi, glivami ... da se vino loči od droži. Sledi

prvi pretok v steklenice ali v sod ali pa se ne zgodi

nič. Saj moj mošt še vedno vre (fermentira).

Kdaj ukrotiti ta divji okus mošta, je občutek, ki

si ga vinar pridobi z leti. Ta prijem imenujejo v

strokovnih krogih "šolanje vina". Ko mi je vinski

poznavalec dejal, da je vino bolj pametno od mene,

še z večjim veseljem puščam svobodo vinu, da se

razvije, dozori, bogati ... umiri.

Vez mladike -'šparona'

Ko zemlja zadiši po pomladi, je čas, da uporabimo

"gnoj iz roga", zapuščino R. Steinerja. S pripravkom

spodbudimo izdih zemlje in zbudimo naravo iz

zimskega spanja. Kmalu za tem sledi pripravek po

"Mariji Thun", ki pospeši kompostiranje. Razbite

rozge kmalu postanejo del humusne prevleke, ki

kakor ozonski ščit v vesolju varujejo našo prst pred

močo, sušo in tudi bolezni so potisnjene nekam v

stran.

Saj nas le svoboda in ustvarjalnost peljeta v

spoznavanje novih svetov, naravnih zakonitosti

vsega živega in sta nam v spodbudo,da vztrajamo!

Da vztrajamo, kot je dejal naša starosta.

Motno vino, ki se je pravkar natočilo iz drozge

zmletih jagod in mošta, čeprav smo sredi marca

4

Kaj pa se dogaja v kleti? Vino zori na svojih drožeh

(usedlinah iz odmrlih kvasovk) v lesenih sodih.

Moštu ali vinu je prepuščeno, da se oblikuje po

svoje, po volji, ki je zapisana nekje v vesolju.

Vsaka drobnoživka, ki se je rodila na grozdju, ima

nekaj povedati pri rojstvu vina. Vino se ne zbistri

v celoti, kar pomeni, da naravni procesi zorenje

potekajo. Vinske droži so po starem ljudskem

izročilu "zdravstvena izkaznica". Če lepo dišijo in

so pikaste na jeziku, prinašajo naravni razvoj vina,

če pa smrdijo in so mirna, je bilo nekaj narobe že v

vinogradu, takšna tudi niso v korist vinu.


5



Srečanje v gaju

zdravih rastlin

Breda Medvešček

"Od vedno sem si želela imeti kmetijo, delati z

rastlinami in zemljo. Čeprav se nisem imela možnosti

šolati za vrtnarko (to se mi je že v mladih letih zdel

najimenitnejši poklic na svetu), ampak sem po sili

razmer morala dokončati trgovsko šolo, nato pa se

zaposliti v trgovini s kmetijskimi potrebščinami,

misli na tisti prvi poklic nisem opustila. Po poroki sva

z možem preiskala pol Primorske, da bi našla primerno

posestvo. Sicer sva našla dve kmetiji v hribih, ki sta nama

bili zelo všeč in bi z ekološkega vidika ustrezali, vendar

se potem nisva odločila ne za eno ne za drugo, saj sva

mislila na najine otroke, ki bi morali v tem primeru

dnevno premagovati dolge in težavne poti do šole v

dolini."

Ustalili ste se torej v Solkanu, ki že od nekdaj

velja za posebno zelenjadarsko območje sončne

Goriške?

Da, z možem sva pred 15 leti v Solkanu začela z

rastlinjakom velikosti 8 m2. Vzgajala sva balkonsko

cvetje, cvetje za gredice in za grobove. Postopno

sva širila proizvodnjo, povečevala rastlinjake in

uredila pridelovalne površine še na Vogrskem,

nekaj kilometrov iz Nove Gorice. Sčasoma se nama

je pri tem, po dokončani vrtnarski šoli, pridružila

še hčerka Majda, po njej smo tudi poimenovali

vrtnarijo - Majdin gaj.

Majda je na vrtnarijo vpeljala še gojenje dišavnic

in zelišč, takrat smo imeli še konvencionalen način

pridelave. Pred 4 leti pa sem se začela zanimati

za ekološko in biološko-dinamično pridelavo ter

preusmerjati vrtnarijo v to smer. Gre za vzgojo

sadik zelenjave, cvetlice namreč še vedno gojimo

na konvencionalen način. Za vzgojo rastlin imamo

skupaj 2500 m2 pokritih površin oz. zavarovanih

prostorov in 2 ha nepokritih površin.

Na 8. marec pred skoraj 20 leti se je Olgi Železnik

začela uresničevati ena od velikih življenjskih želja.

Tistega dne je gospa Olga na novogoriški tržnici

prodala nekaj cvetov visokostebelnih tulipanov.

To cvetje je vzgojila iz prgišča čebulic, ki jih je

kot darilo dobila od znancev. S tem dejanjem

se je simbolno in na zemeljski ravni začela

njena poklicna pot. Olga je ljubezen do narave

sicer prinesla že s seboj na svet, poleg tega pa je

odraščala v idiličnem svetu kobariške kotline v

vasici Kamno ob reki Soči in je to ljubezen tudi

sama, tako kot smaragdna Gregorčičeva reka,

črpala iz čarobne okoliške krajine.

Zakaj ste se pravzaprav odločili za ekološko oz.

biološko-dinamično pridelavo?

Ekološko kmetovanje oz. vrtnarjenje sem

spremljala že v devetdesetih, vendar takrat nisem

imela možnosti, da bi pomislila na preusmeritev.

Šele pred štirimi leti pa sem se včlanila v Društvo

Ajda Goriška in od tedaj dalje se del naše vrtnarije

postopoma preusmerja na ekološko in biološkodinamično

vzgojo sadik. Pri takšni usmeritvi me

podpirajo tudi družine. Imam namreč tri hčere

in kar pet vnukov. Moram povedati, da je tudi

hčerka Anita "od stroke", agronomka, imamo pa

še Katarino, učiteljico. Po hudi moževi bolezni

smo začeli biti vsi zelo pozorni na to, kako se

prehranjujemo.


6

s k r b z a

Kljub dolgoletnim izkušnjam na področju vzgoje

sadik zelenjave, se mi je zgodilo, da so zaradi

bolezni propadle prav vse sadike paradižnika. Ko

to pripovedujem, se na ta račun vedno pošalim,

takrat pa mi ni bilo do smeha. Učenje na napakah

resnično ni poceni oblika izobraževanja.

Uporabe Steinerjeve metode na poljih in vrtovih

smo se že nekako navadili, kako pa to poteka v

rastlinjakih, ali gre pri tem za posebne postopke?

Gre za uporabo enake metode in enakih postopkov,

le da so prilagojeni vrsti pridelave. Naj naštejem le

najosnovnejše in najvažnejše. Pri opravilih v zvezi

z rastlinami se ravnam po načelih biodinamike

z uporabo Setvenega priročnika za poljedelce,

vrtičkarje in čebelarje avtorice Marie Tun in

njenega sina Mathiasa: gnojim s kompostom, ki ga

izdelujem s pomočjo kompostnih preparatov, za

ukoreninjanje in utrjevanje zelenega dela rastlin

ter vzpodbujanje rasti škropim s potrebnimi

biodinamičnimi preparati, pri gojenju rastlin

v plastenjakih uporabljam za varstvo rastlin in

njihovo zdravo ter krepko rast več vrst čajev oz.

pripravkov, s katerimi škropim zemljo oz. substrat

za setev oz. sajenje, kasneje pa tudi rastline.

Tudi pri delu je naše vodilo to, da kar ni dobro

za naše domače obroke, to tudi za naše kupce ni.

Pri ekološki, še bolj pa pri biodinamični pridelavi,

mora biti človek predvsem pošten in dosleden tako

do sebe kot do svojih strank.

Je preusmeritev iz klasične pridelave na biološkodinamično

težavna?

Predvsem je potrebno spremeniti nekatere globoko

ukoreninjene predstave v naših glavah. Zavedati

se moramo, da ni nujno, da je najbolj zdravo tisto,

kar je tudi najbolj lepo. Pri pridelavi hrane, pa tudi

sicer, je potrebno z zemljo delati spoštljivo, saj nam

narava prav na lasten krožnik postreže s tem, kar

smo vanjo vložili. Moram priznati, da sem pri sebi

te stvari razčistila dokaj hitro, nekoliko teže se je bilo

odločiti o preusmeritvi zaradi ekonomskega vidika,

ker je vrtnarija pravzaprav naš edini družinski

dohodek. Zato smo se odločili za postopnost. Na

začetku sem seveda tudi jaz naletela na težave.

Kako pa je z nabavo semen za biološko-dinamično

vzgojo?

Večino semena za biološko-dinamično vzgojo

pridelam sama, nekaj pa ga dobim pri članih

Društva Ajda Goriška, oz. iz semenske banke

tega društva. Moje sadike so vzgojene le iz semen

slovenskih avtohtonih sort. S tem pripomorem

k ohranjanju rastlinskega genskega materiala in

biotske raznovrstnosti, predvsem pa sem na ta način

prepričana, da razmnožujem resnično biološkodinamično

vzgojeno seme, gre torej za sledljivost.

V Sloveniji se je ponudba ekološko pridelanih

semen sicer izboljšala, vendar je še vedno malo

ponudnikov. Podjetje Amarant je dober zgled, kako

je mogoče tudi s takšno pridelavo semena uspeti.

Nekajkrat sem seme posamezne vrtnine kupila tudi

pri tujih pridelovalcih v Avstriji in Italiji, vendar

sem ugotovila, da rastline iz doma (v Sloveniji)

pridelanega semena neprimerno bolje uspevajo,

ker so prilagojene našim razmeram.

Slišali smo za ogledni vrt pri Društvu Ajda

Goriška. Bi nam kot članica društva lahko zaupali

kaj o tem?

Veste, na ogledni vrt sem skupaj s svojimi

sodelavkami v društvu prav ponosna. Pravzaprav

je ta naš projekt star komaj dve leti, vendar je postal


n a r a v o

7

že pravi poligon za učenje biološko-dinamične

metode kmetovanja. Med drugim si je mogoče na

njem ogledati pregleden primer vrtnega kolobarja,

kar je zelo dobrodošlo, saj načrtovanje kolobarja

vrtnarskim začetnikom navadno dela kar precej

preglavic.

Zemljišče za projekt nam je prijazno odstopila

Biotehniška šola v Šempetru na svoji parceli ob

šoli. Njeni dijaki nam pri nekaterih opravilih

priskočijo na pomoč, posebno smo jih veseli pri

strojni obdelavi tal. Čeprav prst še ne odgovarja

vsem pogojem za optimalno pridelavo, pa smo z

dodajanjem komposta in raznih drugih naravnih

dodatkov zemljišče že dokaj izboljšali.

Kakšne pa so Vaše želje v zvezi z vrtnarijo?

Ostaniva raje kar pri v doglednem času uresničljivih

željah. Letos, najpozneje pa drugo leto, želimo

na naši vrtnariji postaviti poseben rastlinjak, ki

bo namenjen samo biološko-dinamični pridelavi.

Poleg tega nameravamo zasnovati ogledni vrt

avtohtonih sort zelenjave in drugih vrtnin, na

katerem bo mogoče spremljati rastline v vseh fazah

rasti – vse od setve pa do zorenja. Nameravamo

urediti še zeliščni vrt in zasnovati nasad matičnih

rastlin avtohtonih sort za namen pridelave sadik in

semen. Matični nasad avtohtonih sort bo povezan

z banko semen. Prvoten namen vrta bo pridelava

semen za lastno vzgojo sadik, viške semen pa bomo

tržili.

Veliko uspehov pri delu v vašem gaju, gospa

Olga.

Vrtnarija MAJDIN GAJ

Majda Železnik s.p.

Trg M. Plenčiča 19

5250 Solkan

- biološko-dinamično gojene sadike

zelenjave in vrtnin

- ekološko gojene sadike

zelenjave in vrtnin

- konvencionalno gojene sadike

dišavnic in aromatičnih rastlin

Ekološko gojene sadike so certificirane.

mobitel: 041 200 502

e-pošta: majda.zeleznik@amis.net

Kvalitetno seme -

osnova za dober pridelek

Fanči Perdih

Lansko jesen smo na Slovenskem dobili prva uradna

in s predpisi skladna ekološka semena zelenjadnic

ter zelišč. Poglejmo si, kakšne so prednosti

ekoloških semen in spoznajmo povsem novo sorto

pritlikavega ter s plodovi bogatega paradižnika.

Ekološka pridelava temelji na naravni vzgoji rastlin.

Ta ima osnovo v pravilnem kolobarju, organskem

gnojenju in uporabi povsem ekoloških pripravkov za

zaščito posevka, pomemben dejavnik za uspešnost

ekološkega načina vrtnarjenja pa je tudi izbor na

bolezni in škodljivce bolj odpornih sort. Ekološka

pridelava semena je bila tako za razvojnike velik

izziv. Poleg najrazličnejših dejavnikov so morali

biti pozorni tudi na izbor sort, iz katerih želijo

seme pridobiti. Te so morale biti prilagojene našim

klimatskim razmeram in čim bolj odporne na bolezni

in škodljivce.

Ekološko seme - zakaj?

Seme nosi s seboj informacijo o prednikih. V genski

osnovi ima tako zapisane sortne lastnosti (obliko,

barvo, okus, dobo rasti, ali je sorta rana ali pozna,

odpornost na bolezni in škodljivce), poleg tega

pa tudi, na kakšen način je bila vzgojena matična

rastlina. Zgodovina prednika se tako prenaša na

seme in določa, ali bosta za ohranjanje zdravja mlade

rastlinice zadostovala organska prehrana in ekološka

zaščita ali pa njena odpornost za take pristope ne

bo primerna. Če torej izberemo ekološko pridelano

seme, bodo naše rastline bolj zdrave, imeli pa bomo

tudi več možnosti za povsem naraven način vzgoje.

Ob razvoju ekološkega semena so se strokovnjaki

posvetili sortam, ki so se v dolgoletnih izkušnjah

izkazale kot najbolj odporne in zanesljive. Na pomoč

so jim priskočili kmetje, ki rastline gojijo že vrsto let in

jih razmnožujejo za lastne potrebe. Osnovno seme za

semenski posevek so pridelali z odbiro po ekoloških

načelih. Izbirali so dozorele plodove iz sredine

rastline, od tretje do pete etaže. Pri visokorastočih

sortah paradižnika so izbrali le rastline, ki v sezoni

naredijo vsaj 7 etaž in so imele plodove na etažah

enakomerno debele.


s k r b z a

V štirih primerih rastline, primerne za odbor

semena, še niso bile v registru sort, zato je bilo

potrebno sprožiti njihov vpis v nacionalno sortno

listo. Tako smo dobili povsem nove sorte med

paradižniki, nizkim fižolom, čebulo in česnom.

Spoznajmo eno med njimi.

Zgoden in poln pritlikavec

Paradižnik JANI PRITLIKAV zraste le do 80

centimetrov visoko. Razrašča se grmičasto, zato

stranskih poganjkov – zalistnikov - ne odstranjujemo.

Je zelo zgoden, prvi plodovi dozorijo vsaj 14 dni

prej kot pri ostalih sortah. Plod ima gosto temno

rdeče meso in veliko semen.

OGLASNO SPOROČILO

PONUDBA SEMEN IZ SLOVENSKE EKOLOŠKE PRIDELAVE

Enako kot ostale sorte paradižnika tudi to sorto

marca sejemo v lončke ali zaprte grede, maja pa

presadimo na prosto. Sadilna razdalja naj bo vsaj 25

centimetrov v vrsti in 50 med vrstami (pri visokih

sortah vsaj 50 x 100 centimetrov). Za oporo potrebuje

približno meter visok količek. Ko se ukorenini,

ga osujemo in okrog rastlin naredimo zastirko iz

posušene trave ali slame, da kasneje spodnji plodovi

ne ležijo na zemlji. Tega paradižnika ne pinciramo

(odstranjujemo zalistnikov).

Konec julija so grmiči paradižnika tako obloženi s

plodovi, da so videti kot novoletna jelka. Na vsakem

poganjku zori pet do sedem plodov v velikosti dva

do sedem centimetrov premera. Pozorni moramo

biti le, da listi ostanejo zdravi, saj je v tem času na

rastlini več plodov kot listov.

Za ohranjanje zdravja listov in plodov lahko

uporabljate čaje iz rmana, kamilice in koprive, ali

pa škropite z mešanico ½ mleka in ½ vode.

Sorta je primerna za manjše vrtove. Enostavna je za

pokrivanje, ker se ne razrašča v višino, lahko pa jo

pridelujemo tudi na poljih.

O ponudbi ekoloških semen z opisi sort in

lokacijami ponudbe (trgovine, kjer je možno dobiti

seme Amarant) si lahko preberete na spletni strani

www.amarant.si.

Ponudba semen pri naših kooperantih:

1. Nikolčič Terezija (prodaja zelišč poleg vhoda v ribarnico)

glavna Tržnica Ljubljana - vsak delavnik; tel. 041 842 811

2. Jože Ledinek (prodaja na eko tržnicah in sejmih); tel. 041 753216

Ponudba semen AMARANT v sledečih trgovinah:

1. Trgovina JABLANA, Pokrita tržnica v BTC, Ljubljana;

tel. 01 428 06 60, www.jablana.net, na zalogi tudi čebuljček

2. Trgovina NONINA ŠPAJZA, Gradnikove brigade 6, 5000

Nova Gorica; Trgovinica z bogato izbiro ekološke in naravne

prehrane ter kozmetike, na zalogi tudi čebuljček

Urnik: ponedeljek – petek: 9-13 in 15-18, sobota 9-12;

tel. 05 333 07 10

3. Trgovina SONČNICA, Obrtna ulica 26, Murska Sobota

tel. 02 526 1639, na zalogi tudi čebuljček

4. Trgovina DOBRA MISEL, Alpska cesta 42, Lesce, tel. 04 531 7373,

Trgovina Dobra misel v Lescah je založena z zelo pestro izbiro

ekoloških izdelkov. Tako pravijo kupci, ki zahajajo vanjo. In prav

imajo, kajti preizkušeni nabor kvalitetnih izdelkov stalno dopolnjujemo

z novimi, pa naj bodo to živila, kozmetika, čistila, tekstilni izdelki,

pa tudi zanimive knjige in drugi uporabni predmeti. Na zalogi tudi

čebuljček

5. Cvetličarna BONSAI, Andrejka Jež s.p., Lapajnetova ul.2, Idrija

tel. 05 377 3677, na zalogi tudi čebuljček

Za dodatne informacije si lahko ogledate našo internetno stran www.amarant.si.

Vprašanja in povpraševanja lahko pošljete na e-mail: info@amarant.si.

8

Dobitniki celoletne naročnine

so objavljeni na strani 2.


n a r a v o

6. Trgovina BIOVAN, Vanja Flucher s.p., Borštnikova 33A,

MARIBOR

Trgovina je odprta ponedeljek - petek od 9 do 19 in sobota

od 9 do 13. tel. 040 810 048, www.biovan.si, na zalogi

tudi čebuljček

7. Trgovini ZAKLADI NARAVE, Vodnikova 187, 1000

Ljubljana

- poslovalnica v Poslovno trgovskem centru Koseze

-Koseška tržnica v Ljubljani; tel. 01 51 994 33

- poslovalnica v Trebnjem; www.zakladinarave.si

8. Cvetličarna Silva, VCT Fric & Ramovš, Fric Silva s.p.

– Sevnica; tel. 07 816 2760, na zalogi tudi čebuljček

9. BIOtrgovina CEDRA, Kidričeva 2b, VELENJE;

tel. 03 587 2130, na zalogi tudi čebuljček

10. BIOBRAZDA trgovina-semenarna, Damjan Čamernik s.p.

Pod Lovrencem 1, Dragomer - BREZOVICA;

tel. 01 7565 196, www.biobrazda-sp.si

11. Hotel IZVIR MANZATO, Rogaška Slatina;

tel. 041 769 686, www.izvir.com na zalogi tudi čebuljček

12. Prodajalna SEJALEC, Agro d.o.o.,

Prešernov trg 10, NOVO MESTO;

tel.07 3372 750, na zalogi tudi čebuljček

13. Trgovina KLASJE, Gradišče 12, 6210 SEŽANA;

tel. 05 734 1007 in 041 769 686, na zalogi tudi čebuljček

14. TRGOVNIA SONČNICA, KOKRICA, Cesta na Brdo 47,

KRANJ; tel. 04 204 7270, na zalogi tudi čebuljček

Semena so pakirana v malem in delno tudi v velikem

standardnem pakiranju. Cena je 1,20€ za malo standardno

pakiranje in 2,40€ za veliko standardno pakiranje

NAROČILNICA

Naročam seme - posamezne vrečke (navedite številke in označite veliko ali malo standardno pakiranje)

................................................................................................................................

Dodatno naročam mapo dobavitelja: DA NE

Dobava:

1 2 .................................................... (obkrožite; pri 2 dopišite prireditev)

Ime in priimek:

Ulica, kraj:

Pošta:

Tel:


s k r b z a

Ohranjanje naravnega

ravnovesja in ureditev

zatočišč

Drago Purgaj, inž. kmet.

Najpomembnejša naloga kmetijstva je pridelava

zdrave hrane. Ta je mogoča na zdravih

tleh in v pogojih naravnega ravnovesja. Z

vzpostavljanjem naravnega ravnovesja se krepi

moč samoregulacije, ki je potrebna za zdravo rast

in razvoj rastlin. Simptomi porušenega ravnovesja

so bolezni in škodljivci, ki so največkrat posledica

nepremišljenega zatiranja organizmov. Zato

lahko neravnovesje opredelimo tudi kot odpor

organizmov proti temu, da bi bili izključeni iz

naravnih procesov. Temelj ekološke pridelave

torej ni v številu in količini zaščitnih sredstev, ki

so na voljo ali v energiji potrebni za delo. Temelj

ekološke pridelave je v naravni pestrosti.

■ Johan W. M. Pap

NAROČILO SEMENA skladno z dogovorom

AMARANT – SVITANJE

Rezervacija blaga bo glede na datum prejetega naročila na naslov dobavitelja Amarant.

Naročilnico pošljite po pošti na spodnji naslov:

ekološka semenska pridelava

Fanči Perdih s.p.

Golišče 3

1281 Kresnice


n a r a v o

11

Rastline so nenehno izpostavljene neravnovesju. Pri

tem ne gre zgolj za neravnovesja, ki jih povzročamo

ljudje, pač pa tudi za povsem naravne dejavnike, kot

so deževje, daljše sušno obdobje, mraz ipd. V biološkodinamični

pridelavi ohranjamo naravno ravnovesje s

sajenjem avtohtonih in odpornih vrst rastlin, z uporabo

biološko-dinamičnih preparatov, z upoštevanjem

kozmičnih ritmov itd. Zelo pomembna pa je tudi skrb

za koristne rastlinske in živalske vrste z zagotavljanjem

ustreznih zatočišč.

Zatočišče (lat. refugium) imenujemo prostor, zavetje

ali pribežališče, ki zagotavlja prisotnost ogroženih

rastlinskih in živalskih vrst, da se slednje ne selijo na

področja, kjer so zanje ugodnejši življenjski pogoji.

Med pomembnejša zatočišča prištevamo:

- ekstenzivne travnike ali prahe

- žive meje

- ozelenjene ograje

- peščene kotanje

- zatravljene vozne poti

- zatravljene drevesne pasove

- skalnjake

- gnezdilnice

- zatočišča za čmrlje

- drogove za ujede

- ekstenzivna drevesa

- vodna zajetja ali ribnike

Z vidika biološko dinamične pridelave in z njo

povezane individualnosti kmetijskega gospodarstva,

imenovanega tudi kmetijski organizem, predstavljajo

gozdovi, žive meje in ozelenjene ograje, kožo oziroma

opno gospodarstva. To je zelo pomemben vidik,

predvsem tam, kjer sosednja zemljišča obdelujejo na

konvencionalni način.

Peščene kotanje so zatočišče mnogim živalskim in

rastlinskim vrstam, npr. divjim osicam, koprivam idr.

Lahko jim namenimo mesta, ki so zaradi prehodov

preobremenjena ali se tudi sicer težje obraščajo. Skrbeti

moramo za dovolj debelo plast peska ali drobljenega

kamenja, ker se v nasprotnem primeru ozelenijo.

Zatravljene vozne poti s številnimi rastlinskimi vrstami

privabljajo opraševalce in omogočajo prehodnost.

Prednost imajo nizko rastoče rastline, ki prenašajo

sušo. Kosimo jih izmenično tako, da so vedno prisotne

cvetoče trave in zelišča.

Zatravljene drevesne pasove iimajo najraje divje osice,

strigalice in polonice. Pri tem pa stalna zatravljenost

drevesnih pasov ni priporočljiva. Spomladi od cvetenja

do junijskega trebljenja plodičev, ko potrebujejo

drevesa največ dušika, ohranjamo pas pod drevesi čist

in nezatravljen, kasneje pa zatravljeni drevesni pasovi

ugodno vplivajo na kakovost plodov.

Ekstenzivni travnik je s svojo pestrostjo rastlinskih

vrst odlično zatočišče številnih opraševalcev. V

ekstenzivne travnike lahko spremenimo robove vrtov,

brežine idr., pri tem pa morajo biti pasovi dovolj široki,

sicer izgubijo učinek ekstenzivne površine. Kosimo jih

dvakrat letno, prvo košnjo pa opravimo po 15. juniju.

Alternativa ekstenzivnemu travniku je praha, zasejana

s cvetočimi zelišči. V obeh primerih je potrebna kontrola

voluharja.

Žive meje varujejo nasade pred vetrovi in erozijo ter so

-tako kot ekstenzivne površine - priljubljeno zatočišče

številnih opraševalcev, tudi ptic, ježev idr. V žive meje

lahko zasadimo gozdne sadeže, kot so borovnice ipd.

Žive meje je potrebno obrezovati, kajti premočno

razraščene lahko ovirajo potreben pretok zraka in

podaljšujejo sušenje listov in krošenj. Tudi pri živih

mejah je potrebna kontrola voluharja.

Ozelenjene ograje imajo podoben učinek kot žive meje.

Pomemben je tudi njihov estetski vidik, saj so okolju

prijaznejše kot ograjni stebri in žična pletiva.

Skalnjaki so v poletnem času odlično zatočišče

podlasicam, ki so pomemben plenilec voluharja,

v zimskem obdobju pa služijo za prezimovanje

polonicam, pajkovcem idr.


12

s k r b z a

Za izdelavo skalnjakov je najprimernejše naravno

kamenje. Locirani morajo biti tako, da nudijo varno

zatočišče. Podlasicam je potrebna bližina pitne vode,

sicer se le redko naselijo.

Gnezdilnice nadomeščajo naravna dupla. Neprimerno

izdelane in nameščene gnezdilnice so past za ptice,

zato se je potrebno njihovi izdelavi skrbno posvetiti.

Pretehtati moramo, katere ptice potrebujejo večjo skrb

in kakšna je možnost njihovega sobivanja. Prav tako

je pomembno njihovo število. Zadostno število sinic

varuje sadno drevje celo pred vranami, ki kljuvajo

plodove v času zorenja. Hkrati pa ima lahko preveliko

število sinic težave s prehranjevanjem, zato gnezdijo le

enkrat namesto dvakrat letno. V poletnem času tako

prihaja do velike prisotnosti ličink, ki jih ptice sicer

uplenijo, če imajo tudi poletni rod.

V sadovnjakih namenimo večino gnezdilnic čopasti

in veliki sinici, sledita pa lesna sova in zelena žolna.

Lesna sova, ki so ji najljubša hrana voluharji, poleg

gnezdilnice zahteva še ureditev gnezda, sicer le redko

ohrani kakšno jajce. Zeleni žolni, ki se hrani z lesnimi

hrošči, pa se bolj posvečamo preko zime tako, da jo

krmimo.

Zatočišča za čmrlje zagotavljajo, da imamo v

nasadu dovolj opraševalcev tudi takrat, kadar nizke

temperature ne dopuščajo, da bi to delo opravile druge

žuželke, denimo čebele. To je še posebej pomembno pri

jablani. V rastlinskem svetu se namreč nekatere rastline

oprašijo tako, da preide pelod s prašnikov na brazdo

istega cveta, to je tako imenovana samooprašitev ali

avtogamija, znana pri večini breskev. Pri jablani pa

moška spolna celica ne more oploditi jajčeca istega

cveta, niti ne more pelod neke sorte oploditi cvetov

iste sorte, čeprav so le ti na drugem drevesu. Tak

pojav imenujemo alogamija. Zato ostajajo jablane

neoprašene. Takšna drevesa predstavljajo problem, ne

le zaradi izgube pridelka, pač pa tudi zaradi izmenične

rodnosti oz. alternance.

Čebele najraje letajo v dneh, ko je temperatura višja od

18 °C. Včasih pa smo priča skoraj zimskim razmeram

še v času cvetenja. Tedaj so čmrlji izjemno koristni.

Prvi čmrlji letajo že pri 8 °C, pri tem pa jih ne ovirata

niti megla ali rahlo rosenje.

Družina čmrljev ima do desetkrat manj osebkov kot

čebelja, hkrati pa lahko čmrlji prenesejo desetkrat

več peloda kot čebele. Tudi rastlin, ki jih obiskujejo,

ne menjajo, ampak se držijo ene vrste. Čmrlji so kljub

svoji pojavi odlični letalci in obletijo do 3x več cvetov

kot čebele. Zatočišča za čmrlje so lahko škatlasti panji,

ki jih namestimo ob robu sadovnjaka podobno kot

čebelje panje, ali v zemljo vkopane lončene posode, v

katerih si ustvarijo gnezda.

Drogovi za ujede so namenjeni kanjam in lesnim

sovam. Obe vrsti se hranita z voluharji. Drogovi

se med seboj razlikujejo po višini, obliki in mestu

postavitve. Drogovi za kanje so visoki od 4 do 5

metrov. Drogovi za sove so lahko nižji, praviloma ne

segajo preko drevesnih krošenj.

Ekstenzivna drevesa so koristen rezervat številnih

žuželk. Opravljajo vlogo opraševalca in so sploh

pomemben del krajine. Potrebno jih je vzdrževati,

kajti drevesa, ki niso vitalna, naselijo škodljivci, kot

so lesni hrošči, npr. svetli likar (Scolytus mali) idr.

Ekstenzivna drevesa nudijo bivališče tudi metuljem

jabolčnega zavijača (Cydia pomonella), zato jih je

potrebno tozadevno vključiti v program zaščite.

Vodna zajetja ali ribniki služijo kot rezervoarji vode

za namakanje ali oroševanje in so hkrati pomemben

habitat številnih živalskih vrst, kot so ribe, dvoživke

in ptice. V biološko dinamični-metodi poudarjamo

pomen vodnih površin v odnosu do gliv, ki prispeva

k lažjemu obvladovanju glivičnih bolezni. Zato

je pomembno, da ima vodna površina zadostno

površino in ustrezno lego.

Namestitvi zatočišč posvečamo v ekološki stroki in

praksi veliko pozornosti. V naravi je vsak prostor

nekoliko drugačen, zato glede obsega ali števila

zatočišč ni splošno veljavnih meril. Načrtovanje

temelji na individualnem pristopu, uspešnost pa

je odvisna od obsega znanj, izkušenj in opazovanj

načrtovalca. Zatočišča načrtujemo tako, da je njihov

obseg in število mogoče spreminjati oziroma jih

premeščati glede na potrebe v različnih obdobjih.

Zaradi precejšnjega števila zatočišč le-ta načrtujemo

racionalno, saj v nasprotnem primeru ovirajo

obdelavo. O optimalni razporeditvi govorimo takrat,

kadar je doseženo naravno ravnovesje.

www.kmetija-demeter.net

kmetija.demeter@gmail.com


13

ŠO

Ogljik v zemlji in v

izmenjavi z okoljem

Artur Granstedt

predavanje na srečanju strokovne skupine

v Dornachu, februarja 2007

Ogljik – element

S pomočjo fotosinteze zbira rastlina iz atmosfere

ogljik (0,035%), za oblikovanje 45% trdne snovi

v svojih tkivih. Lahko ga najdemo v zmeseh s

sladkorjem (ogljikovi hidrati), iz velike količine se

tvori celuloza, ki je tako močne zgradbe, da je iz nje

mogoče graditi stavbe.

Ogljik, dobljen iz atmosfere in ogljikove zmesi,

je vir energije za večino živih organizmov in

istočasno tudi glavna sestavina organske snovi in

tkiv. V organskem življenju v atmosferi, rastlinstvu

in tvorjenju zemlje se dogaja eno kroženje ogljika,

drugo pa se dogaja med atmosfero, vodnim

sistemom in karbonati v kamenju.

Da je ogljik lahko postal osnovni element žive

organske snovi, je bil potreben obstoj tudi drugih

snovi, ki so bistvene za živa bitja – dušik, kisik, vodik,

žveplo in fosfor. Dodatno so tu še minerali, kot so

kalij, magnezij, železo in drugi, ki imajo različne

bistvene vloge. Ogljik je tisti, ki prinaša strukturo

za vse organske snovi, dušik pa je dodatna snov,

potrebna za izgradnjo proteinov, ki so odgovorni za

same življenjske procese.

Ogljik in dušik – izmenjava med zrakom in

življenjem na zemlji

Ogljik, povezan s kisikom in posredno celo z

dušikom, pride v rastlino neposredno iz zraka,

medtem ko pridejo drugi minerali vanjo iz

zemlje. Ogljika je v zraku zelo malo, dušik pa je

prevladujoči element. Oba skupaj pa sta osnova za

vse, kar je živo. Rastline vsrkajo ogljikov dioksid

skozi listne reže (stomata), zelo majhne - razpokam

podobne - odprtine, ki se ponavadi nahajajo na

spodnji strani listov in gradijo ogljikove hidrate

skozi fotosintezo. Dušik pride iz zraka v glavnem

s pomočjo mikroorganizmov in postane bistven

del proteinske snovi in zelenega klorofila, ki

vsrkava sončno svetlobo in na ta način omogoča

fotosintezo.

Fotosinteza je definirana kot proces, s katerim

zelene rastline s pomočjo klorofila uporabljajo

sončno energijo, da lahko razdružijo vodo in

spremenijo ogljikov dioksid v stabilne organske

snovi, v glavnem ogljikove hidrate, ki so bogati

z energijo. To dogajanje, fotosinteza, se dogaja v

celicah, ki se imenujejo kloroplast. Potek dogajanja

se običajno poenostavljeno zapiše s formulo: 6CO2

+ 12H2O = C6H12O6 + 6O2 + 6H2O.

Danes je mogoče v zemlji najti velike količine

ogljika, ki je bil v obliki okamnelega ogljika ujet pred

mnogimi leti iz atmosfere. Te zaloge premoga, plina

in nae izvirajo iz zemeljske prazgodovine, ko je

bila raven ogljikovega dioksida v zraku precej višja,

na planetu pa je bila prisotna izjemna rastlinska rast.

V tem času se je v zraku povečala količina kisika, ki

je potreben za dihanje živali in ljudi. Pomemben del

zemeljskih zalog ogljika izvira iz ogljikove dobe,

nastal naj bi pred 260-290 milijoni let. Prvotno so se

organske snovi nahajale na različnih krajih, pokrite

z usedlinskimi in vulkanskimi kameninami na

zemlji in na morskem dnu.

Pri sintetiziranju mase vsakega mola (282M)

glukoze (C6H2O6) se ujame in iz svetlobe kemično

veže 686 kilokalorij (2.87MJ).

Fotosinteza je kot prvo svetlobni proces. Svetloba sama se

ujame v klorofil zelenih listov v tanko površino življenja.


š i r j e n j e

Rastline na zemlji vsako leto s fotosintezo vežejo

količino ogljika, ki predstavlja šestino celotne

količine ogljika iz atmosfere, v obliki ogljikovega

dioksida (120 milijonov ton od celotnih 760

milijonov ton ogljika). Hkrati rastline v atmosfero

spuščajo kisik. Za to, da celica lahko živi, potrebuje

nenehno dovajanje energije.

V procesu fotosinteze se v rastlini gradijo energetsko

bogati ogljikovi hidrati, ki se kasneje razgradijo v

procesih, ki zahtevajo energijo, kot je npr. sinteza,

gradnja pomembnih beljakovin, ki jih rastlina

potrebuje za življenjske funkcije celic in tudi za

klorofil, ki je bistven za fotosintezo. Če sledimo

prehrambeni verigi in vsem raznolikim cikličnim

preobrazbam energije, lahko vidimo, da je v živi celici

rastline, v celotni rastlini in v celotnem rastlinstvu,

vse soodvisno. Rastline oddajajo energetsko

bogate snovi, ki so vir energije in prehrane za

mikroorganizme v zemlji ob koreninah (koreninska

plast – rizosfera), ki pa dovajajo minerale, ki jih

vsrkajo rastline. Energetsko potratna vezava

dušika iz zraka, ki jo izvajajo kolonije bakterij v

koreninskih gomoljih stročnic, zahteva energetsko

bogate snovi iz sladkorja, ki jih stročnice iz listov,

kjer se dogaja fotosinteza, premestijo v korenine.

Vezanje dušika in fotosinteza sta osnova za enega

izmed najpomembnejših medsebojno odvisnih

življenjskih procesov.

Rastlina proizvaja organske snovi. Organski substrat

in produkti, ki nastajajo ob tem procesu, prav tako

predstavljajo osnovo za izgradnjo in oblikovanje

drugih organizmov in njihove organske snovi.

Prav tako kot živali – od največjih pa do najmanjših,

celo mikroorganizmov, smo tudi ljudje porabniki v

začetnih in kasnejših fazah te prehrambene verige.

Celotno rastlinstvo je direktno ali pa posredno

preko živalskih iztrebkov osnova za oblikovanje in

shranjevanje ogljika v zemlji.

Količina organskega ogljika v rastlinstvu in v

zemlji, v tonah/ha (World Resources Institute, 2000).

Svetloba in toplota

Fotosinteza je v svojem prvem koraku svetlobni

proces, to je svetloba sama, ki jo je ujel klorofil

zelenega lista. Lahko poskusimo in pokažemo, kako

svetlobna energija razdvoji, razcepi vodo lista v

kisik in vodik. Morda se bomo iz kakšne šolske ure

kemije spomnili, kako smo razcepili vodo in kako

je vodikov plin brbotal pri katodi in kisik pri anodi.

V listu se to dogaja znotraj žive celice, s soncem

kot virom energije. Naslednji korak v fotosintezi se

imenuje proces teme, ko aktivni vodik veže ogljikov

dioksid, ki je asimiliran iz zraka. Na tej točki se tvori

energijsko polni sladkor - glukoza. Sestavljena je iz

ogljika (C), kisika (O) in vodika (H) in kot kemijska

sestavina se to zapiše C6H12O6. Dihanje je proces,

ki je obraten fotosintezi. Tukaj je energija, vgrajena

v ogljikove hidrate, na razpolago rastlini, pri čemer

se sproščajo toplota, ogljikov dioksid in voda. Na

začetku rastoče seme izkorišča shranjeno sončno

energijo. Ko se oblikujejo prvi zeleni listi, se začne

fotosinteza. Na tako imenovani "kompenzacijski

točki" pridobiva rastlina več energije, kot jo porablja.

Zdaj se lahko začne proizvodnja biomase.

Naslednji proces dihanja ali respiracije je proces

toplote. Običajno se to razlaga tako, da se energija,

ki je pridobljena iz svetlobe, sprošča v obliki toplote

pri vseh procesih, ki se odvijajo v organizmu.

14


o b z o r i j

Energija, ki je bila pridobljena iz svetlobe, se

ponovno sprošča v atmosfero v obliki ogljikovega

dioksida. Svetloba, ki je bila ujeta in ki poganja

zemljin ekosistem, je ponovno spuščena v zunanji

prostor kot toplota.

Na severu vsaka pomlad prinese s sabo rast nove

organske snovi. Brstenje in zelenjenje začneta iz

atmosfere vezati ogljikov dioksid. To se odraža

v spustu Keelingove krivulje. Jeseni s koncem

fotosinteze zaradi procesa razpadanja prevladuje

proizvodnja ogljikovega dioksida in Keelingova

krivulja se spet dviguje. Skupaj s temi spremembami,

ki jih prinesejo letni časi, je prisoten še trend

zmanjšanja ogljikovega dioksida v atmosferi zaradi

razpada fosilnih goriv in globalnega zmanjšanja

organske snovi v obliki vegetacije in humusa.

Sinteza in razkroj nad in pod površino tal

ter razmerje v letnih časih

Nad tlemi lahko opazujemo dva osnovna procesa

fotosinteze pri živih rastlinah in dihanje, ki se dogaja

v rastlini sami in preko razkroja rastline s pomočjo

višjih in/ali nižjih živali ter mikroorganizmov.

Globalna perspektiva. Svetloba, ki prihaja na zemljo, je

spremenjena skozi sintezo, razkroj, asimilacijo ogljika,

izgorevanje v različnih živih organizmih in je ponovno

spuščena kot toplota v okolico.

Izmenjava sinteze in razkroja med tlemi,

rastlino ter atmosfero v letnem ciklusu

Skozi različna obdobja v letu prevladujejo različni

procesi. To je še posebej očitno na severni polobli

planeta, kjer prevladuje precejšnja sezonska

vegetacija. Spomladi se pokrajina ogrne v zeleno

in razvoj listov na listnatih drevesih popolnoma

spremeni sliko pokrajine. Te letne spremembe so

očitne na spodnji sliki.

V letu 1950 je klimatolog Charles Keeling splezal

na vrh gore Mauna Loa na Havajih in začel meriti

koncentracijo ogljikovega dioksida v atmosferi. Tako

imenovana Keelingova krivulja kaže, kako naš planet diha.

Sezonske variacije, ki so odvisne od količine vegetacije in

življenjskega dihanja, kakor tudi od dolgoročnega trenda

rasti odstotkov ogljikovega dioksida, lahko vidite tukaj.

Energija fotosinteze (sončna svetloba) + 6CO2 +

12H2O -> C6H12O6 + 6O2 + 6H2O (redukcija

ogljika); Respiracija: C6H12O6 (organska snov) +

6O2 + 6H2O -> 6CO2 + 12H2O + energija (oksidacija

ogljika).

Po istem principu, kot se je spomladi in poleti

dogajala gradnja rastlinske biomase, jeseni vse

postopno ovene in umre. Drevesa izgubijo liste, trava

in rastlinje se posušijo in mrtva organska snov se

zbira na tleh. Divje živali pojedo nekaj te vegetacije,

prav tako kot to počno naše domače, vendar gre na

koncu vse iz kraljestva rastlin v tla, ki tako dobijo

hrano za vse manjše organizme, za tako imenovane

razkrojevalce. Celoten svet živih organizmov, ki so

v tleh, vključno z malimi insekti, črvi, bakterijami

in glivami, diha in izgoreva organsko snov. Razkroj

ostankov pridelkov se delno dogaja pod površino

tal. Toda celotna količina biomase ni razkrojena

brez ostankov. Kot se vidi na spodnji sliki, je,

glede na študijo izotopa ogljika C14, samo 60-70%

razkrojene biomase izgubljene v obliki ogljikovega

dioksida, zaradi različnih tipov biomase vraščene v

tla, kot so to korenine trave, detelje in žitna slama

(Persson, 1987).

V tem zapletenem sistemu igrajo prav posebno

vlogo deževniki, saj so aktivni tako v razkroju

rastlin kot v procesih izgradnje tal.

15


š i r j e n j e

16

Mineralizacija materiala označenega z izotopom (Persson

, J. 1987) - Približno dve tretjini izvorno sintetizirane

biomase rastline je razkrojeno v ogljikov dioksid, vodo in

mineralne hranilne snovi kot so raztopljeni dušik, fosfat in

ostali raztopljeni elementi; ena tretjina rastlinske biomase

z njenim asimiliranim ogljikom pa je pretvorjena v novi

humus, ki bo na razpolago novi zemeljski vegetaciji.

Zbirajo steljo s površine tal in jo mešajo z ostalimi

sestavinami tal. Prenašajo ogromne količine organske

snovi po svojih tunelih, kjer postane delno razkrojena

organska snov bolj dostopna talnim mikroorganizmom

za nadaljnjo pretvorbo. Njihovi izločki so sestavljeni iz

raztopljenih hranil, ki so na razpolago rastlinam, in iz

predelanih, pretvorjenih ter stabiliziranih snovi tal. V

tleh se odvija veliko srečanje med organskim življenjem

in mineralnim svetom - pri tem igrajo deževniki

glavno vlogo. Biomasa rastline je vgrajena v mineralna

tla kot humus. Del razkroja, ki se dogaja v tleh, bi se

lahko dogajal tudi v prebavnem traktu višjih živali.

Vsekakor pa se ta razkroj nadaljuje in se dokonča, ko

so ostanki živali; gnoj, vgrajeni v tla in postanejo del

metabolizma tal.

Pri raziskovanju se srečamo s težavo pri popolnem

razumevanju procesa ustvarjanja humusa in samega

humusa kot takega. Težko razkrojljiva organska snov,

produkti, proizvedeni skozi različne korake v procesu

razgradnje, in snovi, ustvarjene s strani organizmov

v tleh, proizvajajo nove, zelo velike molekule. Zdi

se, da delčki nakopičene stelje (tista, ki ima lignin),

pretvorjena organska snov in snovi, ki so jih proizvedli

zemeljski organizmi v teku razkroja, med seboj kemično

reagirajo. Temne organske molekule, ki nastanejo

na normalen način, so blago kisle in imajo različno

molekulsko težo in obliko. Imenujejo se humusne snovi

ali humus. Ta snov je bolj odporna na nove napade

mikroorganizmov kot sveža stelja. V ilovnatih tleh se

ustvarijo zelo stabilne glineno-mineralno-humusne

tvorbe.

Nadaljevali bomo z razpravo o ogljiku, ki temelji na

primeru nekega kraja na Švedskem.

prevedla Neva Zupan

Moralni tehnologiji

prihodnosti nasproti –

nekatere ovire na poti

Brane Žilavec

Vse, kar na poti duhovne znanosti srečujemo, je na nek način

notranje povezano. Če bomo te notranje povezave spoznali,

bomo zmožni duhovno znanost videti na pravi način. Jasno

nam bo, da pripada današnjemu času in da mora danes

dobiti pravi vpliv na vse sfere praktičnega življenja. To pa

seveda pomeni, da mora biti zanjo celotno življenje izredno

pomembno.

Rudolf Steiner

Ko so Elohimi – duhovi oblikovanja 1 – ustvaril današnjo

zemljo z vsemi njenimi kraljestvi, so človeštvu dali vlogo

njenega varuha. Rekli so: "Bodite plodni, namnožite se

in napolnite zemljo ter jo kultivirajte: gospodarite nad

morjem in ribami, nad bitji v zraku in nad vsem živim,

kar živi na zemlji". 2 Če si ogledamo trenutno stanje na

našem modrem planetu Gei, lahko jasno vidimo vse

posledice našega brezobzirnega izkoriščanja naravnih

virov, in ko vidimo, kaj smo storili, nam je lahko globoko

neprijetno. Človeštvo še ni dokazalo, da bi bilo zmožno

vladati vsem živim bitjem, ne da bi izkoristilo svojo

premoč nad njimi. Namesto skromnega, pravičnega in

poštenega sobivanja vladamo z napuhom, sebičnostjo

in pohlepom.

Ni prvič v zgodovini zemlje, da je človek zlorabil moč,

ki mu jo je dal duhovni svet. Rudolf Steiner opisuje,

kako so bili v času stare Atlantide ljudje "... zmožni

ravnati z nekaterimi notranjimi silami narave in jih

nadzirati – na primer s silami rastlinskih semen; z

njimi so poganjali prevozna sredstva, tako kot danes s

silami premoga vozimo vozila". 3 Toda ko so prebivalci

Atlantide zlorabili te sile – ko "so prevagali ravnotežje

stvarstva ... (ker) so zemlji odvzeli življenjske sile

in izčrpali vse življenjskega tokove, je to povzročilo

erupcijo, izbruhnilo je neurje, strašno, nepopravljivo in

preplavilo jih je ... Vse religije svarijo s to zgodbo". 4

Živimo v času, ko se vsak dan soočamo s posledicami

zlorabe naravnih energij. Klimatske spremembe,

globalno segrevanje, okoljsko onesnaževanje itd., vse

to nas neprestano opominja, da moramo spremeniti

način življenja, da se moramo iz uničevalcev zemlje

spremeniti v 'dobre pastirje' vsega živega.


o b z o r i j

Ta sprememba pa seveda ni mogoča, če si ne postavimo

vprašanja o globalni rabi energije. Tisti, ki verjame, da

je prevladujoča tržna ekonomija učinkovita, se globoko

moti. Mnogi glasovi kažejo ravno obratno: moderna

globalna ekonomija je 'zmaj' z neomejeno potrošniško

mrzlico (z drugimi besedami: bolj jo hranimo, več

potrebuje). Navidezno učinkovitost ji daje črpanje

naravnih virov. Ameriški znanstvenik Jeremy Riin

je izračunal, da moderno industrijsko poljedelstvo

v procesu kmetovanja v 1 kalorijo hranilne energije

vloži 10 kalorij energije. V najprimitivnejših oblikah

kmetovanja je obratno: vsaka vložena kalorija proizvede

10 kalorij hranilne vrednosti.

Združene države Amerike so največji porabnik

energije na svetu. Če bi vse delo, ki ga naredijo stroji,

morali naenkrat nadomestiti s človeškim delom, bi

vsak Američan potreboval okoli 200 sužnjev, da bi

mogel obdržati svoj način življenja. Iz navedenega je

razvidno, da globalne revščine ni mogoče rešiti brez

drastičnih sprememb v porazdeljevanju naravnih virov

in dobičkov, ki jih človekovo delo ustvarja – drugače

rečeno, brez drastičnih sprememb v načinu življenja

najbogatejših dežel na svetu.

Če nas je duhovni svet podprl z novimi neomejenimi

viri energije za prihodnost – hladna fuzija na primer

–, bi to lahko pomenilo neke vrste odobravanje našega

slabega vzdrževanja zemlje. Podprlo bi nadaljnji obstoj

starih struktur moči, neprestanih bojev za prevlado

nad drugimi in boja za obstoj. Problem očitno ni le v

viru energije – kot bomo kasneje videli, ima tip energije

veliko večji vpliv na družbo, kot bi si človek mislil

–, najprej si moramo postaviti vprašanje o kakovosti

naših odnosov: do drugih, do nam podrejenih naravnih

kraljestev in do duhovnih hierarhij nad nami. V bistvu

je to vprašanje morale/etike.

V preteklosti so že bile iznajdene določene naprave, ki

so očitno delovale s pomočjo nefizičnih oblik energije.

Eno takih je iznašel Wilhelm Reich, ki je uporabil tako

imenovano orgonsko energijo. 5 Težava pa je v tem,

da nobena teh tehničnih iznajdb ni uspela postati del

našega vsakdana. Zgodba je vedno enaka: ko neka

nova tehnologija deluje, jo prevzamejo in uničijo tisti,

ki iz uporabe fizičnih virov energije tega planeta kujejo

velike dobičke.

Lahko bi rekli, da je to, da obstajajo stare strukture

moči, ki nam ves čas preprečujejo vstop v novo ero

'eterske tehnologije' – tehnologije, ki dela direktno s

silami življenja, resen problem. Res je: obstoj takega

upora postaja danes vedno bolj očiten. Zato se moramo

naprej vprašati, kako ta upor premagati.

Okoli leta 1920 se je Enrenfried Pfeiffer obrnil na

Rudolfa Steinerja z naslednjim vprašanjem: "Z uporabo

fizične energije drvi današnja civilizacija v razkroj ...

saj uporaba teh energij neizpodbitno vodi v razkroj;

ali ne bo torej potrebno v tehnologijo vnesti energijo

življenja, novo energijo, ki bi sama nosila zakon

prenove, življenja in ki bo v človeku naravno vzbujala

takšna vprašanja, čustva, impulze volje, da ... bi se

lahko naučil uravnotežiti ... graditi, sintetizirati, rasti, se

razvijati?". 6 Steinerjev odgovor je bil, da "lahko takšne

energije proučujemo pri metamorfozah nekaterih

substanc v človekovem telesu ... ta energija je tisto,

kar na splošno označimo kot eterske sile oblikovanja,

etersko telo, toplotni eter, svetlobni eter itd." Nadalje

je pojasnil, da nam duhovni svet še ne dovoli, da bi te

eterske energije odkrili in uporabili. Pokazal je na dva

pogoja, pod katerima bi bilo to dovoljeno. "En pogoj,

potreben, da te energije ne bi zlorabili, je, da pride do

družbene ureditve, povezane z idejo tridelnosti, vsaj

na manjšem področju na zemlji; uvesti je potrebno

družbeni red, ki je v soglasju z duhovnim. Duhovni

svet ne bo dovolil, da bi te eterske energije odkrili, če

ne bo vzpostavljen tak družbeni red." 8


š i r j e n j e

Drugi pogoj je "...da se morajo na zemlji inkarnirati

določeni duhovni voditelji, da bodo prevzeli vodenje

človeštva; ti voditelji bodo verjetno zelo težko našli

primerno telo ... če se ne bo razširila waldorfska

pedagogika". 9

Kar se tiče drugega pogoja, lahko samo upamo, da bo

naraščanje števila waldorfskih šol v današnjem času

zadostno. V nizu predavanj 'Karmične zveze' je to

vprašanje nekoliko bolj osvetlil. "Prav tako kot je malo

verjetno, da se poklicani v danih okoliščinah na zemlji,

ko potrebuje kruh, nahrani s koščkom ledu, prav tako

malo je verjetno, da se starodavna modrost manifestira

v takšni obliki, kot si jo predstavljamo, v telesu, ki je

bilo do svojega 17., 18. leta deležno izobraževanja – v

današnjem pomenu besede ... sam se moram zahvaliti

dejstvu, da pri 12 letih še vedno nisem dobro pisal, s

čimer sem se izognil mnogim oviram. Kajti zmožnost

takšnega načina pisanja, kot se od otroka pričakuje

danes, v človeku uniči nekatere kvalitete." 10

Kar se prvega pogoja tiče, moramo najprej bolje

razumeti to, kako bo mogoče 'odkriti' nove vire energije.

Izkušnje nam kažejo, da posameznik – ali celo manjša

skupina ljudi – ni dovolj močna, da bi svoja odkritja

udejanila v praksi. Samo z močjo skupnosti – katere

velikost ni jasno definirana, jasno pa je, da bi morala

biti dokaj velika – bi lahko premagali močan upor

vladajočih sil današnjega časa. "Ljudje, ki sodelujejo

v bratovščini, so čarovniki, ker v svoj krog pritegnejo

višja bitja ... Kadar se darujemo neki bratovščini, je to

dajanje zlitje s celoto, je kalitev, krepitev naših organov

... To bo skrivnost napredka človeštva v prihodnosti:

delovanje v skupnostih." 11

Človek lahko le ugiba, zakaj tukaj na zahodu, kjer je

toliko finančnih in človeških virov, obstaja tako majhno

število skupnosti, ki bi resno delale na uvedbi tridelne

družbe. Članek Uda Hermannstorfer-ja "Družbena in

duhovna prenova v neodvisnih organizacijah", objavljen

v New View-u 12 , obravnava nekatere pomembne

aspekte tega vprašanja. Med drugim pokaže na dejstvo,

da so nove skupnosti skupnosti, v katere se vključijo

posamezniki po svoji lastni volji. V takih skupnostih

vlada napetost med posameznikom in skupnostjo

kot celoto. Tej razdvojenosti se ne moremo izogniti.

Je del naše narave. Znotraj sebe imamo družabne in

nedružabne sile. V nas so sile, ki vodijo v egoizem –

če bi se človek skušal znebiti teh sil, bi zanikal svojo

osebnost –, vendar imamo v sebi tudi sile, ki vodijo v

bratstva. Lahko se bojujemo in padamo iz ekstrema

v ekstrem ali pa si rečemo: "Potrebujem skupnost, da

uravnoteži enostranskost moje osebnosti. Kajti vse svoje

talente in spretnosti dolgujem svoji enostranskosti,

svojemu egoizmu. Toda ti isti talenti in spretnosti so

sredstva, preko katerih lahko sile zdravljenja stečejo

v skupnost. Po drugi strani pa me lahko sposobnosti

drugih, če se jim pridružim v skupnosti, organizirani

po načelu tridelnosti, pozdravijo." Takšne misli lahko

dajo več motivacije za oblikovanje novih skupnosti ali

preoblikujejo stare.

Uvedba tridelnosti v skupnosti pa zahteva več kot

le takšen cilj. "Če imamo samo cilj, se ne zgodi nič;

če želimo, da se nekaj zgodi, moramo nekaj narediti.

To privede do skupnosti akcije, dejanja ... Nekoč se je

človek v skupnost rodil. Danes pa skupnost od nas

zahteva, da delujemo". 13 Prav zaradi tega potrebujemo

resnično predanost in voljo, da se spremenimo. Pot teče

od razmišljanja, preko čutenja v dejanje. V tem procesu

smo prišli do točke, ko se soočamo s premagovanjem

starih navad. Vsi vemo, kako težko jih je spremeniti. Za

to je potrebna močna volja, kajti navade so vgnezdene

globoko v nas. Ko je Ehrenfried Pfeiffer vprašal Rudolfa

Steinerja, zakaj je med člani duhovnih gibanj tako malo

dejanj, je dobil nepričakovan odgovor:


o b z o r i j

19

"To je problem prehranjevanja. Prehrana, ki jo

imamo danes, ne daje moči, ki je potrebna za

manifestacijo duha v fizičnem življenju. Nič več ni

mogoče zgraditi mostu od mišljenja preko volje do

dejanja. Hranilne rastline ne vsebujejo več tistih sil,

ki jih ljudje ze to potrebujejo". 14

To je bilo izrečeno pred približno 80 leti. Danes,

po desetletjih razvoja modernega industrijskega

poljedelstva, pa je še dosti slabše. Kvaliteta hrane

je nazadovala do ekstremne stopnje. To lahko

potrdim s svojo lastno izkušnjo. Pred sedmimi leti

sem zapustil Slovenijo po tem, ko sem desetletje

dolgo delal na razvoju organskega poljedelstva in

promociji zdrave hrane. V tem obdobju sem imel

mnoge priložnosti, da jem pridelke tradicionalnega

kmetovanja, ki ga ni pokvaril moderni vpliv in so

bogatega okusa ter zelo hranljivi. Poleg tega smo

imeli svojo lastno pekarno, ki nas je oskrbovala s

kruhom in drobnim pecivom visoke kakovosti.

Tako sem v sebi razvijal posebno senzitivnost

za kvaliteto in vitalne sile v hrani. Ko sem prvič

odpotoval iz Slovenije na zahod in prispel najprej

na Nizozemsko, preden sem nato prišel živet

v Anglijo, me je šokiralo pomanjkanje okusa

in nekvalitetnost konvencionalne hrane. Celo

organska in biodinamična hrana ni bila vedno tako

kvalitetna, kot bi človek pričakoval. Kmalu mi je bilo

jasno, da bi se brez organskega in biodinamičnega

poljedelstva na zahodu bil preprosto prisiljen vrniti v

Slovenijo, saj sem čutil, da pomanjkanje življenjskih

sil v konvencionalni prehrani ne bi zadostilo

potrebam mojega telesa. Po mojem mnenju je bila

šokantna razlika v kvaliteti vitalnih, življenjskih sil

– eterskih sil – v rastlinah povezana z dejstvom, da

je bila Slovenija kulturno, politično in geografsko

(pokrajina je v glavnem precej hribovita) varovana

pred popolno uvedbo vseh 'prednosti' modernega

industrijskega poljedelstva.

Če želimo resnično napredovati od uporabe

fizičnih energij z vsemi njihovimi destruktivnimi

posledicami k uporabi eterskih energij in moralnih

mehanizmov bodočnosti, moramo jemati vse sfere

življenja izjemno resno, vključno s prehrano. Toda

problem danes ni le v hrani, ki jo jemo, ampak

tudi v pomanjkanju pravega vedenja o tem.

Predvsem moramo vzeti vprašanje prehrane bolj

resno. Kajti "ta problem mora biti razrešen prej,

preden bo človek zmogel duhovno delovati na

eterske impulze, da jih preobrazi v dejanje ... če

določene sile v človekovi prehrani niso sproščene

za duhovno, potem bodo človeku prihajale na

misel namesto moralnih misli nemoralne. Moralne

misli je mogoče uravnavati in vzpodbujati tako,

da se sprostijo sile svetlobe v toplotno-zračnih

organizmih, zvočne sile kemičnega etra v tekočem

organizmu, življenjske sile v trdnem organizmu. Te

sile v človeku so osvobojene s pomočjo primerne,

uravnotežene prehrane. V sodobni degenerirani

prehrani človeka pa niso več osvobojene.". 15

Steiner v svojem predavanju Krščanska skrivnost 16

razloži izreden pomen teh moralnih sil. "Starodavni

duhovni modreci so imeli najbolj vzvišeno znanje

... Toda eno, česar starodavna poganska kultura ni

poznala, je zmaga nad fizičnim svetom. Njihovo

orodje, kakor tudi vsa kultura, je bilo izjemno

primitivno ... Da se je človek lahko naučil vladati

zemlji, je moral biti omejen na fizični element.

Moral je postati močan in posvetiti je moral nižje

razvito človeško bitje ... Danes smo prišli na fizično

raven v vseh svojih ukrepih. In če vzporedno s

kulturo na fizični ravni ne gre tudi moralna kultura,

potem delujejo fizični dosežki destruktivno. Preko

razvoja morale bo človek postal zmožen generirati

popolnoma drugačne sile od tistih, ki so sedaj

prisotne na fizični ravni ...


20

š i r j e n j e

Ustvarjanje skupnosti

iz Anton Kimpfler:

Das Ereignis der Gemeinschaft

VI. poglavje: Postati človek z nasprotnikom

- zopernikom

V prihodnosti bomo imeli stroje, ki se bodo premikal

le tedaj, ko bodo nastopile sile ljudi, ki so moralni ...

Zgolj mehanski mehanizmi se morajo preoblikovati

v moralne mehanizme."

Ne želim trditi, da so na poti k dobi eterskih

tehnologij le tiste ovire, ki sem jih omenil v svojem

članku. Zelo verjetno so še mnoge druge. Toda če

v sebi ne ojačamo najprej moralnih sil – s pomočjo

pravilne prehrane in v družbenih odnosih – z

uvedbo tridelnega družbenega organizma, potem

ne moremo pričakovati, da nam bo dana zmožnost

nadzora in ravnanja s silami drevesa življenja

samega.

Viri:

1. V originalni hebrejski verziji Biblije so zemljo ustvarili Elohimi, duhovna

bitja, ki jih Rudolf Steiner imenuje duhovi oblike.

2. Sveto pismo, Genesis, 1:28.

3. Rudolf Steiner, Intimni vidiki reinkarnacije, Munchen, 7. marec 1909.

4. Neznani avtor: glej zabeležko 15 na strani 349 v knjigi The Temple Legend,

Rudolf Sateiner), Rudolf Steiner Press, 1997

5. glej dodatek II v knjigi The Tree of Life and the Holy Grail, Sylvia Francke,

Thomas Cawthorne, Temple Lodge, 1996.

6. Dr. Ehrenfried Pfeiffer, Subnature and Supernature in the Physiology of

Plant an Man, The True Basis of Nutrition, Mercury Press, 1981

7. na isti strani

8. na isti strani

9. na isti strani

10. Rudolf Steiner, Karmic Relationships, Volume I (Lecture 12), Rudolf Steiner

Press, 1972

11. Rudolf Steiner, Brotherhood and the Struggle fot Existence, Berlin, 23

November 1905.

12. New View, 2. četrtletje, pomlad 2005

13. na isti strani

14. glej dodatek C v knjigi Poljedelstvo, Rudolf Steiner, Bio-Dynamic Farming

and žgardening Association, 1993

15. Dr. Ehrenfried Pfeiffer, Subnature and Supernature in the Physiology of

Plant an Man, The True Basis of Nutrition, Mercury Press, 1981

16. Rudolf Steiner, The Christian Mystery, Vologne, 12 Februar 1906.

prevedla Marina Nuvak

Pri poizkusu določevanja poti, po kateri človeštvo

koraka naprej, pride na plano veliko zla, ki se skriva

v nas. In tega zla nikakor ne bomo premagali, če ga

ne bomo poimenovali po njegovem pravem imenu.

Kdor hoče biti realist, ta mora resno jemati tudi tista

bitja, ki delujejo na luciferski in ahrimanski način. To

velja za vsako posameznikovo duhovno prizadevanje,

še bolj pa za soočanja v skupini. Teh demonskih sil se

moramo zavedati, da tako nimajo vedno lažjega dela

z nami.

S tem ko postane naš jaz duhovno dovzetnejši, se

pojavi nevarnost, da ga preplavijo vplivi, ki jih ni

mogoče nadzirati. Nevarnost je še posebej velika

takrat, ko teh vplivov ne želimo opaziti. Zaradi tega

je zelo pomembna duhovna priprava. Bolj kot je jasna

naša slika o Luciferju in Ahrimanu, bolj se bomo lahko

osvobodili njunega vpliva. Njuna moč bi bila največja,

če o vsem tem ne bi prav nič vedeli.

Duhovna znanost nam pomaga, da se ob delovanju

naših nasprotnikov prebudimo. To sicer ne nadomesti

srečanja z Luciferjem in Ahrimanom; pomaga pa nam

najti pravi odnos do njiju. Če pa o tem špekuliramo,

bomo zelo hitro speljani na krivo pot. Odločujoča je

miselna budnost. Z njo si zgradimo moralno zaščito za

našo dušo, ki jo tako varujemo pred zlorabo.

Ponavadi so nasprotniki tisti, ki preprečujejo skupno

delovanje ljudi, ki se v duhovnem smislu medsebojno

ujemajo. Med posameznike se vrinejo prevare in

mračne misli, in to na zelo neopazen način. Spake, ki

izhajajo iz naše dvojne narave (dvojnik, senca v nas) in

izvirajo iz naših slabosti in enostranskosti, morajo biti

najprej prepoznane, drugače praktično delovanje ni

smiselno. V nasprotnem primeru venomer prihaja do

nesporazumov in prepirov.

Aktivna in dejavna duhovna skupnost se lahko ustvari

takrat, ko se tem našim nasprotnikom ne bojimo

postaviti po robu.


o b z o r i j

21

Drugače zaradi njihovih napadov ne moremo

vzpostaviti vezi z drugim človekom. Če pa se zavedamo

Luciferja in Ahrimana, nam ta zavest omogoča, da

bolje spoznamo in zaznamo sočlovekov jaz. Lahko

spoznamo, kaj vse moramo narediti oz. opustiti, da bi

lahko našli pot do tega sočloveka.

■ Ulrik De Wachter: Two Court Fools

Ahriman ne priznava človekove resnice. Naše poštene

interese žene v materialni pohlep. Lucifer pa nas sili v

napačne sklepe. Z njim bežimo od vsega, kar se nam

zdi težko, in se obdajamo z nekakšnim navideznim

bleskom. Ahriman zavaja k nečloveški moči, Lucifer k

nepotrebni šibkosti. Prav to, s čimer se prvi ne strinja,

drugi pozdravlja.

V našem vsakdanjiku lahko opažamo vse več

ahrimanskih potez. Daje nam veliko premoč na

tehničnem področju, kateri pa smo na koncu tudi

sami podvrženi. Tako imenovani prosti čas pomeni

dandanes beg v lucifersko razvedrilo, s pomočjo

katerega naj bi pozabili in odjadrali stran od zunanjih

pritiskov in prisil. Notranja nemoč se nato hitro pokaže

v še večji meri. Tako znova pademo iz duševnega v

materialno podjarmljenje. Lucifer pospeši to, kjer nas

hoče Ahriman zadržati priklenjene. Ker naša duša

ni več eno s svetom, jo Ahriman s še večjo lahkoto

nadzira.

Ena izmed velikih mikavnih vab je dandanes laž.

Vanjo se lahko ujamemo in zavijemo kot v zapredek.

To uporablja Ahriman in nas hoče prepričati, da si

z resnicoljubnostjo samo škodimo. Pravzaprav pa

škodimo samo tistim zemeljskim omejitvam, v katerih

se takrat nahajamo. In Ahriman hoče, da v le-teh

ostanemo tudi ujeti. Tako imamo z neresnico sicer za

sabo Ahrimanovo moč, ampak preostali duševen svet

proti nam. Od njega nas loči Ahriman, ki hoče odrezati

vse zemeljsko od preostalega kozmosa. Njegovo

sredstvo pri tem je predvsem laž.

Ahriman nam hoče sporočiti, da na zemlji obstaja nuja

po neodkritosrčnosti. To mu uspe, če prikrije naše višje

sposobnosti in jih posesa v intelekt. Ta nato raste na

račun naše duševne živosti. Tako ostanemo odrezani

od naše notranje resničnosti.

Tisti, ki preveč išče zunanje moči, se prav tako vdaja

Ahrimanu. Takšen človek se z njegovo pomočjo prebija

naprej in misli, da stvari vodi sam, v resnici pa je sam

tisti, ki je voden.

Ahriman iz nas naredi prepričane formaliste. Vse naj

bi bilo določeno po zunanjih principih. Človek postane

suženj svojih pravil in pusti, da ga le-te zvežejo. Ker

so ti principi zelo različni, se začne širiti atmosfera,

ki je zelo kritična in intelektualna. Natančnost ni več

sredstvo, ampak postane orožje, ki pobije vse duhovne

klice, ki nam kažejo pot naprej, nas pravzaprav porine

v luciferske sfere. Tam pa domuje oholo sanjarjenje –

daleč stran od vsakega razumnega mišljenja.

Lucifer želi preveč. Za njega je svet estetski problem. V

kolikor mu ne ugaja, se od njega raje poslovi, namesto

da bi ga poizkusil spremeniti. Na drugi stani pa za

Ahrimana svet predstavlja čisto mehaničen problem.

Zavoljo sveta trpi samo eno spremembo – četudi na

račun človeka. Svet kot problem našega duševnega

razvoja je tukaj z obeh strani nizkotno obravnavan,

razen če samoiniciativno zberemo dovolj moči za

ustrezno ravnanje. Zemeljskega se ne smemo ne otresti

in ga tudi ne poveličevati. Ponuja se nam kot naloga in

ne kot idila.

Če gledamo družbo globalno, potem je točka,

kjer nas Ahriman napada, gospodarstvo s svojim

avtomatiziranim uhojenim početjem. Lucifer pa to

enako počne na ravni države in njenih idealov, kjer se bo

še vedno govorilo in sanjarilo o svobodi in demokraciji,

pa čeprav bodo ljudje že skoraj popolnoma propadli.

Država želi biti sama sebi namen, kamor nas lahko nato

gospodarstvo vedno bolj tlači. Življenjsko praktična

duhovna kultura pa tukaj vedno potegne ta kratko.

Ahriman pozna ljudi samo kot ogromno množico

in jih kot takšne želi tudi nadzorovati. Lucifer želi

nadzorovati izbrano elito in jih obletava z vzvišenimi

občutki njihove vsečloveške misije. Tako potem sanjarijo

o tem, kar drugi izgubljajo s svojim trpljenjem.

Z Ahrimanom se pojavi nekakšna logika nehumanosti.

Ustvarja inteligenco brez jaz-a in to v popolnoma

neosebnem svetu. Tako se izogne tisti pozornosti,

katero Lucifer vedno bolj privablja k sebi.


22

š i r j e n j e

On stremi k temu, biti v središču in mami našo osebnost

k sebi, kljub vplivom preostalega človeštva. Pusti nas,

da se predajamo utopičnim mislim in dogodkom,

medtem ko Ahriman še bolj neizprosno zasleduje svoje

stvarne cilje.

Smo samo to, kar je nekdo drug – bi nam rad sugeriral

Ahriman. To vzbuja poželenje po nasprotnem,

luciferskem prišepetavanju: smo nekaj, kar drugi nikoli

ni. Iz tega součinkovanja se pokaže anti-kristusov ideal:

samega sebe poviševati – in drugega poniževati.

V tej razdvojenosti (diskrepanci) se lahko kot ljudje

razvijamo samo, če ne gledamo samo na svoje

subjektivne koristi oz. tehnične in organizacijske

koristi, ampak na to, v kakšnem razmerju se nahajajo

jaz-i in kako vplivajo drug na drugega. Ob tem je treba

znati tako odpuščati kot nositi so-odgovornost.

Ob Luciferju in Ahrimanu se obnašamo kot avtomati,

ki so bodisi prežeti z mlačnimi, milimi angelskimi

potezami ali s strastjo in hladnostjo. Luciferjev

pripadnik se že na zemlji počuti kot v nebesih. Sledi

nadčutni pameti in že se spotika ob naslednjo zemeljsko

oviro. Ahrimanov pripadnik vidi s svojim razumom, ki

je omejen z materialnostjo, samo zakon okrutnosti. Vsi

višji ideali se mu izmikajo. Uporablja grde in umazane

izraze, drugi (Luciferjev pripadnik) pa olepševalne in

življenju tuje.

Ob Luciferju ostanemo nekako otročji. Pusti nas v

odvisnosti, v kakršni se nahaja dojenček, ki še vedno

sesa materino mleko. Nismo odrasel zemeljski človek,

ampak se pretakamo po njegovem svetlobnem polju.

S starostjo postanemo vedno bolj odvisniki Ahrimana.

On nas priklene na trmoglavost, ki povzroča otrditev

telesa. Zelo pogosto lahko opazujemo, kako se luciferska

potreba po ustvarjanju sprevrže v ahrimansko jezo na

ustvarjanje. Če človek ne neguje zavestno otroških sil

nadzemeljskega nebesnega uma, ga te v vsakdanjem

življenju ne morejo dovolj dobro podpirati. Tako se

vedno bolj zateka k sredstvom, ki mu jih nudi hladen

preračunljiv razum. Iz notranje nuje skače v zunanjo.

Če je bil na začetku premalo poglobljen v snov, je zdaj

preveč. V obeh primerih pa izgubi svojo svobodno

moralnost.

Tako kot nas Ahriman dela malodušne proti

duhovnemu, tako nas Lucifer dela ošabne v našem

odnosu z ostalimi ljudmi. On pretirava v stvareh,

medtem ko se Ahrimanu ravno te stvari ne zdijo nič

kaj pomembne. Kadar z Ahrimanom mislimo slabo o

naših višjih sposobnostih, potem prav tako ne moremo

narediti dosti dobrega v odnosu z drugimi. Naš pogled

je v vsakem primeru moten; ali zaradi prevelike

domišljavosti ali pa zaradi raznih deformacij. Kjer se

predajamo luciferski domišljavosti, se ponavadi zelo

hitro pokaže, kako smo ahrimansko deformirani.

Ahriman nam podaja nekakšne splošno veljavne

dolžnosti, ki se jih morajo držati vsi, razen nas samih.

Takšno ravnanje se lahko opazi v diktatorskih državah,

ki so na zunaj povsem ahrimansko organizirane. Za

vodilne veljajo drugačne, bolj prijetne dolžnosti, torej

luciferske izjeme.

Absolutno pravilo se pokaže skupaj z Ahrimanom.

Lucifer pa zagovarja absolutne izjeme. Tukaj se lahko

bistvo zla jasno karakterizira: vsakič gre za prekoračitev

tega, kar ponavadi v zdravi meri sodi k življenju. Vedno

se pojavlja nekaj splošnega in nekaj posebnega, ampak

eno ne sme nikoli izključevati drugega. Vsak človek

potrebuje pravila – ampak tudi izjeme.

Ob zlu lahko tudi rastemo, in sicer tako, da se mu ne

podredimo ali se pustimo drugače zapeljati. Tako lahko

s pomočjo upora dosežemo globlje razumevanje teh

naših nasprotnikov. V tem se pokaže smisel.

Pri boju proti tem našim nasprotnikom ne gre za

intelektualno dejavnost, ampak za voljno dejanje.

Lucifer nas je pripeljal iz otroške, nezrele prapovezanosti

z duhovnim svetom. Kot posledico tega pa

nas je Ahrimam pripeljal v težo materije. Obema pa se

moramo zahvaliti za priložnost in moč svobode – ampak

samo, kadar smo sposobni samostojno naprej delati v

tej smeri. S pogledom na ločitev duš v preteklosti in na

duhovno odločitev v zemeljski sedanjosti sprejmemo

poziv in pogum za novo napredovanje. Iz dvojnosti

lahko naša duša pridobi tako trdnost kot gibljivost

(premičnost, mobilnost).

Nasprotniki so nepogrešljivi spremljevalci k svobodi.

Kar lahko pred njimi shranimo, očuvamo, to postane

naše bistvo. Torej jih potrebujemo za svojo lastno

samobitnost, za svoj lasten jaz. V spopadu z njimi

pridobimo nekaj, česar si sami ne bi mogli dati. Tako

delujejo nasprotniki kot božji duhovi, ki vlečejo svoje

niti v nasprotno smer (od božje). To pa ima veliko

opraviti z nastajanjem človeka kot svobodnega bitja.

Pravi spori z nasprotniki se dogajajo na duhovnoduševni

ravni. Če se s tem strinjamo, lahko tako

preprečimo veliko slabega v človeškem sobivanju.


o b z o r i j

Skozi notranje preizkušnje se ne pustimo več tako hitro

zapeljati nepoštenim sredstvom in nesocialnim ciljem.

S tem, ko smo bili predhodno preizkušeni v duhu, nas

neko početje, dejanje ne more več tako lahko vreči iz

tira.

Nasprotnikov ne bomo premagali, če se bomo z njimi

prepirali oz. se želeli z njihovo pomočjo osrečiti. Moramo

postati bolj preudarni in se močneje posvetiti Kristusu.

Že dejstvo da upoštevamo njegov sredinski (osrednji)

položaj, je neko dejanje. Svobodno pot k njemu pa lahko

najdemo, tako da smo trdni in se upiramo Luciferju in

Ahrimanu. Če se njima ne damo podjarmiti, nas bosta

vodila k Kristusu.

Bojevanje z nasprotniki nam podari duhovno varnost,

skozi katero lahko samostojno delujemo in pomagamo

pri nadaljnjem razvoju sveta. Prvič skozi preobrazbo

arimanskih prostorskih sil (moči), pri čemer nam

pomagajo plastične in slikarske umetnosti. Drugič

skozi oživitev časovnega toka ob pomoči glasbe in

poezije, s čimer bo luciferično odrešeno. Kar na zunaj

premagamo, to prikliče v nas nove duševne kvalitete.

In sadeži, ki smo jih pridobili z notranjimi boji, znova

silijo oblikovalsko navzven. In prva smer naj ne podleže

drugi. Bolje kot pazimo drug na drugega, prej bomo

prišli do medsebojnega stopnjevanja.

Iz bolečine teže in iz trpljenja izoliranosti pridobi

sobivanje novo lepoto. Ojača se volja v pravo zaupanje.

Duhovno, ki smo ga izbrali, zmoremo tudi jasneje

ohraniti. Zahvaljujoč vsem pridobljenim bojem z

nasprotnikom bomo lahko to tudi z večjo zavestjo in

dostojanstvom zastopali.

Duh lahko vedno prepoznamo po dejanjih v praksi.

Če smo pod vplivom naših nasprotnikov, potem

škodujemo sebi in drugim. Če pa se tega osvobodimo,

se lahko Kristusova substanca zlije v našo bit in s tem v

celotno skupnost.

prevedel Andrej Ornik

Gozdovi Slovenije

serija petih filmov TV SLO

bo predvajana ob torkih:

25.03., 01.04., 08.04., 15.04. in 22.04.

vsakič ob 17.30 uri na prvem programu

Sporočilo serije

Anton Komat

scenarist, redaktor in moderator

"Človeška civilizacija se je porodila, ko je padlo

prvo drevo in bo uničena, ko bo padlo zadnje",

nas uči modrost. Danes človek vse bolj posega po

drevesu Življenja, čeprav je bil prav zaradi svoje

skušnjave postati Bog, izgnan iz rajskega vrta.

Človek je ob drevesu spoznal dobro in zlo. Če

iščemo dobro v naravnem gozdu, bomo tam našli

slikarski atelje narave, kjer zremo prečudne podobe,

slišimo čudežne pravljice ali sanjamo arhetipski

svet pračloveka, ki še vedno spi v nas. Če delamo

zlo v industrijskem gozdu, potem smo dokončno

izbrisali starodavno zavezništvo človeka z drevesi.

Simbol te zaveze je drevo sveta, axis mundi, ki je

znamenje sožitja in ljubezni v arhetipu drevesa.

Les postane violina, če je ljubljen, ali pa odpadek

na smetišču, če je preziran. Vedno pa ostaja in

bo žarel v ognju domačega ognjišča, ob katerem

se je porodila človeška kultura. Beseda kultura

po svojem izvoru pomeni gojiti, negovati, ne pa

ropati in uničevati. Gozd ni le kubatura lesa, ki mu

trenutno vrednost določata trg in količina denarja.

Tisto, kar imenujemo drevo, je odvisno od našega

dojemanja narave in pozicije opazovalca v njej.

Duhovna tradicija človeštva ne ločuje človeka od

narave, saj je človek po svojem evolucijskem izvoru

bitje simbioze.

■ Tom Hejhal: Notre Dame de Paris

Gozd prav tako malo pripada gozdarju, trenutnemu

posestniku, kakor slikarju ali poetu, ker za druženje

z naravo ne potrebujemo ne znanstvenika, ne

lastnika, ne umetnika. Svoje življenje lahko rastemo

le v naročju narave, ne pa v okovih, ki smo si jih

sami skovali.

Življenje gozda nas uči, da je tudi najmanjše

sodelovanje bolj koristno od tekmovalnosti.

23


D

D

Sodobna civilizacija mora v imenu preživetja

človeške vrste končno že razumeti sporočila narave.

Trajnostna družba zadovoljuje svoje potrebe, ne da

bi škodovala prihodnjim generacijam.

V gozd gremo, da se spomnimo nečesa pozabljenega,

kar nam je bilo v otroštvu pomembno in sveto. Tam

srečujemo čudesa in se jim ne čudimo, morda v

gozdu postanemo otroci, ki verjamejo, da v vsaki

stvari prebiva duh in zato začutimo potrebo, da je

odčarani svet spet potrebno začarati. Če drugega

ne, v gozdu najdemo vsaj samoto in tišino, poslednji

dragoceni dobrini današnjega sveta. Sodobni čas

prinaša ponovno odkrivanje duhovnih vrednot

gozda. Ko vstopamo v to prakrajino človeškega

duha, se dotaknemo globin nezavednega, kjer nas

nihče ne bo našel, ampak moramo sami najti izhod

in pot. Na koncu poti bo iskalec našel iskano, samega

sebe. Idem cogniscit idem, pravi hermenevtično

načelo.

Društvo Ajda Gorenjska

Petek, 9 . maj med 15. in 18. uro

Praktično izobraževanje

Nabiranje in vloga baldrijana v biodinamiki. Mešanja baldrijana za

žita. Zakopavanje rogov s kremenom. Obujte se primerno za delo!

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 21. junij med 17. in 19. uro

Praktično izobraževanje

Okopavanje, zatiranje plevelov in glivičnih bolezni. Košnja trave,

sušenje. Odkopavanje in zakopavanje koprive. Izdelava kravjeka po

Mariji Thun. Mešanje gnoja iz roga proti suši.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Društvo Ajda Sostro

Sreda, 16. april ob 19. uri

predavanje/okrogla miza

Fanči Perdih: Povezava rastlin z zemljo - kako vse to deluje

Sreda, 21. maj ob 20. uri

predavnje, neodvisni raziskovalec-naravovarstvenik

Anton Komat: Pesticidi - ubijalci življenja II. del

Sreda, 18. junij ob 20. uri

predavanje/okrogla miza

Nikolčič Terezija: Zelišča za ljudi in živali in odgovori na vprašanja

Društvo Ajda Domžale

Četrtek, 10. april ob 19. uri

v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)

Predava Komat Anton, samostojni raziskovalec:

Konec sveta kot ga poznamo

Sobota, 12. april od 9. do 12. ure

v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)

Tečaj o biodinamiki 3 del. - Ritmi v biodinamiki

Sobota, 19. april od 9. do 12. ure

na sedežu društva Ajda Domžale Podrečje 10, Domžale

Tečaj o biodinamiki - praktično delo

Nedelja, 20. april ob 9. uri

zbor pri ribiški koči ob bajerju v Radomljah

Delavnica: Užitne divje rastline s kosilom iz nabranega

Cortese Dario, prispevek 10 €, inf. na tel. 051-330-242

Nedelja, 27. april ob 14. uri

na B-D kmetiji Videmšek v Dobu, Prešernova 26

Delavnica: Izkopavanje B-D preparatov in priprava

jelenovega mehurja

Četrtek, 8. maj ob 14. uri

v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)

Predava Sanja Lončar, vodja projekta Za zdravje narave in

človeka: Kako nam s hrano kradejo energijo

Sobota, 31. maj in nedelja, 1. junij

Sodelovanje na sejmu Altermed v Celju

organizacijo vodi Kosec Miha

Sobota, 7. junij

Ekskurzija v Avstrijo na biodinamično kmetijo

organizacijo vodi Kosec Miha

Četrtek, 12. junij ob 19. uri

v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)

Predava dr. Fištravec Andrej: Višji Jaz - priprava na posvetitev

24

More magazines by this user
Similar magazines