Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!
Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.
K <br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 LJUBLJANA-POLJE<br />
Tel: 059 040 328, faks: (01) 549 01 55<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Fanči Perdih, Eva Zupan,<br />
Aci Urbajs, Breda Medvešček,<br />
Brane Žilavec, Drago Purgaj,<br />
Andrej Ornik<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Žiga Vuk, Aci Urbajs,<br />
Breda Medvešček<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Joca Jamšek<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
TISK:<br />
Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.<br />
Ljubljanska cesta 56<br />
4240 Radovljica<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
direktorica Marina Nuvak<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 Ljubljana-Polje<br />
Tel.: 059 040 328<br />
LETNA NAROČNINA: 15 EUR<br />
NAKLADA: 850 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali<br />
posameznih delov je dovoljen le s pisnim<br />
dovoljenjem uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Kazalo 2<br />
Uvodnik 3<br />
Skrb za naravo 3<br />
Vinogradništvo 3<br />
Srečanje v gaju zdravih rastlin 5<br />
Kvalitetno seme -osnova za dober pridelek 7<br />
Ohranjanje naravnega ravnovesja 10<br />
Širjenje obzorij 13<br />
Ogljik v zemlji in v izmenjavi z okoljem 13<br />
Moralni tehnologiji prihodnosti nasproti 16<br />
Ustvarjanje skupnosti 20<br />
Dogajanje 23<br />
Gozdovi Slovenije 23<br />
Društva Ajda 24<br />
Dobitniki celoletne naročnine so:<br />
• Mihaela Zahrastnik, Hotemež 33, 1433 Radeče<br />
• Božena Čarič, Metelkova 80, 1108 Ljubljana<br />
• Vinko Debelak, Langusova 48a, 4240 Radovljica<br />
• Marija Smrekar, Vintarjevec 5, 1275 Šmartno pri Litiji<br />
• Srečko Čemažar, Bedenj 14, 8341 Adlešiči<br />
Nagrajencem čestitamo!<br />
Če je kateri od izžrebanih naročnino za to leto že poravnal, nam naj<br />
sporoči poljuben naslov, na katerega bi želel, da revijo pošiljamo!<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskem naslovu<br />
revija.svitanje@gmail.com<br />
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />
Letna naročnina je 15 EUR.<br />
POZOR!<br />
Iščemo nove sodelavce, ki nam bodo pomagali<br />
pridobivati sredstva iz evropskih skladov.
3<br />
UU <br />
<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Vinogradništvo<br />
Aci Urbajs<br />
Dragi prijatelji!<br />
<strong>Pomlad</strong> nas vsak dan znova<br />
razveseli z obilnim cvetjem, tudi<br />
vse topleje postaja, tako da je gibanje na prostem vedno bolj<br />
prijetno. Čas je za delo na zemlji in za prijetne družinske<br />
izlete v naravo.<br />
Čas pa je tudi za našo revijo, ki sedaj že četrto leto prihaja v<br />
vaše domove. Skupaj z našimi sodelavci smo znova pripravili<br />
obilo zanimivega branja. V tokratni številki boste izvedeli, kako<br />
vzpostaviti naravno ravnovesje za pridelavo zdrave hrane; kaj<br />
delajo v vinogradih pomladi in kaj pomeni, da je vino pametnejše od<br />
vinogradnika; čemu služi ogljik v zemlji, na kaj so ponosne članice<br />
Društva Ajda Goriška in še kaj. Če ste med tistimi, ki se strinjate<br />
z mislijo, da sedanji čas prinaša ponovno odkrivanje duhovnih<br />
vrednot gozda, boste veseli napovedi serije petih filmov na TV SLO<br />
– Gozdovi Slovenije. Seveda pa je v pomladni številki nepogrešljiva<br />
ponudba bioloških semen, ki je zelo pestra.<br />
V treh letih izdajanja revije smo naredili mnoge - za nekatere morda<br />
neopazne - spremembe, s katerimi smo se trudili najti pravo mero<br />
vsebinske zahtevnosti, ki bo zadovoljila čim večje število potreb<br />
in okusov. V zadnjem času pa smo načeli temo, ki v slovenskem<br />
okolju že tako buri duhove. Temu primerni so bili tudi odzivi naših<br />
bralcev. Tako nam je neki bralec poslal pismo, polno navdušenja<br />
nad člankoma, ki govorita o škodljivosti cepljenja, medtem ko<br />
je neka gospa - baje zaradi istih člankov - revijo demonstrativno<br />
odpovedala.<br />
Ni naš namen, da med bralci vzbujamo pretirane strasti. S takimi<br />
članki želimo le opozoriti, da obstajajo o določenih temah tudi<br />
drugačni, prav tako znanstveni dokazi, ki jih je vredno raziskati, če<br />
želimo svoje življenje voditi odgovorno in biti dejansko 'sami svoje<br />
sreče kovač'. Nekdo bo po skrbnem premisleku prišel do zaključka,<br />
da cepljenje ni nenevarno in se bo odgovorno odločil, da svojega<br />
otroka ne želi cepiti. Nekoga drugega bodo naši članki samo še<br />
dodatno prepričali, da je cepljenje za zdravje njegovega otroka<br />
nujno potrebno. In prav je tako. Vsakdo se bo odločil sam, njegova<br />
pravica pa je, da je seznanjem z možnimi stranskimi učinki.<br />
A cepljenje ni edina tema, o kateri bi radi v bodoče spregovorili.<br />
Zelo verjetno bo še marsikateri članek v vas sprožil pomisleke.<br />
Želeli bi, da bi bila naša revija prostor kulturne izmenjave mnenj<br />
in prepričanj ter od bralcev ne pričakujemo, da bodo na osnovi<br />
članka ali dveh popolnoma spremenili svoje mnenje. Želimo jih le<br />
vzpodbuditi k razmisleku.<br />
Pa lepo pozdravljeni. <br />
Čeprav sem mislil, da sem že vse povedal o<br />
vinogradništvu in vinarstvu v prejšnjih številkah<br />
Svitanja, me je Marina Nuvak spodbudila, da se<br />
lotim te teme nekako drugače - bolj elementarno.<br />
Moj prispevek bo razdeljen na vinogradništvo<br />
in vinarstvo za obdobje pomladi. Misli, ki se<br />
snujemo pri našem delu, pa bodo kot začimba v<br />
dobri kuhinji.<br />
Kdaj se začne pomlad v vinogradu? Nikakor ne<br />
gledam na koledar in čakam koledarske pomladi.<br />
Ko se sneg v vinogradu stali in postane prijetno<br />
toplo za prvi pomenek v naravi, se zaženem z novo<br />
energijo, še posebej, če je bila zima debela s snegom.<br />
Pozimi navijam za sneg. In po mojem prepričanju<br />
ga ni nikoli dovolj. Ko se moje 'bordarske' sledi<br />
stalijo v zelen regrat, vem, da prihaja čas pomladi.<br />
Včasih je to marca ali decembra. Zime so samosvoje<br />
gospe.<br />
Pravzaprav se zaženemo vsi; mama, ata, svečano<br />
pripomorejo tudi otroka in žena. Rezitev je prvo<br />
opravilo v vinogradu, ki traja tudi mesec in več. Saj<br />
ko končam vinograd, me že nestrpno čaka sadovnjak<br />
in tu so še lešniki, maline, robide ... Torej vse, kar<br />
je v Setvenem koledarju označeno s PLOD. Tako<br />
pri rezitvi ne morem slediti Setvenemu koledarju,<br />
ga pa upoštevam pri uporabi biodinamičnih<br />
pripravkov. Moje osnovno načelo je, da mora biti<br />
v vinogradu prijetno. Le tako v miru pogledamo<br />
sliko-sporočilo, ki mi jo pošilja trta. Njena krošnja,<br />
razraščenost mladik, mi sporoča, ali smo pravilno<br />
izbrali obliko v prejšnjem letu, če je bila naša nega<br />
zadostna. V krošnji preberem sporočilo o boleznih,<br />
ki so jo pestile. Šele nato izberemo mladiko, ki bo<br />
ponesla sloves trte v prihodnost. Če je vino v sodih<br />
pregosto, lahko še podaljšamo mladiko ali pa jo<br />
skrajšamo, če želimo, da bo vince slajše.<br />
Rezitev je torej planiranje za naprej, je del naše<br />
politike in našega znanja. Senzibilnost tukaj prinese<br />
največ. Nekako moreš začutiti, kako se bodo stvari<br />
odvile v nastajajočem letu. V mislih se zastavlja<br />
vprašanje, ali je trta dovolj močna za zastavljeno<br />
nalogo? Stari ljudski rek pravi: "S trto se moraš ob<br />
rezitvi pogovoriti, kaj hočeš od nje".
S <br />
S <br />
Čeprav je rezitev moje najljubše opravilo, se vseeno<br />
oddahnem, ko je končana. Kajti potem so vsa<br />
opravila precej krajša. Vez poganjkov (kar je pač<br />
ostalo od rezitve) je potrebno pritrditi na nosilno<br />
žico. To opravilo je zelo pomembno za oblikovanje<br />
krošnje trte. Saj sonce, svetloba in zrak morata<br />
prodreti v krošnjo. Le tako bodo tudi organska<br />
zaščitna sredstva varovala trto pred boleznijo. Vez<br />
opravimo z vrbovimi poganjki. Debelejše vrbove<br />
poganjke narežem in posušim za čaj, ki ga bom<br />
kuhal, ko bodo glivične bolezni najmočnejše.<br />
Vinograd po mulčenju<br />
V času velike noči prihaja čas, da se organsko<br />
vino končno rodi. Da se pretrga popkovina, ki je<br />
bila stkana med grozdjem, moštom, kvasovkami,<br />
encimi, glivami ... da se vino loči od droži. Sledi<br />
prvi pretok v steklenice ali v sod ali pa se ne zgodi<br />
nič. Saj moj mošt še vedno vre (fermentira).<br />
Kdaj ukrotiti ta divji okus mošta, je občutek, ki<br />
si ga vinar pridobi z leti. Ta prijem imenujejo v<br />
strokovnih krogih "šolanje vina". Ko mi je vinski<br />
poznavalec dejal, da je vino bolj pametno od mene,<br />
še z večjim veseljem puščam svobodo vinu, da se<br />
razvije, dozori, bogati ... umiri.<br />
Vez mladike -'šparona'<br />
Ko zemlja zadiši po pomladi, je čas, da uporabimo<br />
"gnoj iz roga", zapuščino R. Steinerja. S pripravkom<br />
spodbudimo izdih zemlje in zbudimo naravo iz<br />
zimskega spanja. Kmalu za tem sledi pripravek po<br />
"Mariji Thun", ki pospeši kompostiranje. Razbite<br />
rozge kmalu postanejo del humusne prevleke, ki<br />
kakor ozonski ščit v vesolju varujejo našo prst pred<br />
močo, sušo in tudi bolezni so potisnjene nekam v<br />
stran.<br />
Saj nas le svoboda in ustvarjalnost peljeta v<br />
spoznavanje novih svetov, naravnih zakonitosti<br />
vsega živega in sta nam v spodbudo,da vztrajamo!<br />
Da vztrajamo, kot je dejal naša starosta. <br />
Motno vino, ki se je pravkar natočilo iz drozge<br />
zmletih jagod in mošta, čeprav smo sredi marca<br />
4<br />
Kaj pa se dogaja v kleti? Vino zori na svojih drožeh<br />
(usedlinah iz odmrlih kvasovk) v lesenih sodih.<br />
Moštu ali vinu je prepuščeno, da se oblikuje po<br />
svoje, po volji, ki je zapisana nekje v vesolju.<br />
Vsaka drobnoživka, ki se je rodila na grozdju, ima<br />
nekaj povedati pri rojstvu vina. Vino se ne zbistri<br />
v celoti, kar pomeni, da naravni procesi zorenje<br />
potekajo. Vinske droži so po starem ljudskem<br />
izročilu "zdravstvena izkaznica". Če lepo dišijo in<br />
so pikaste na jeziku, prinašajo naravni razvoj vina,<br />
če pa smrdijo in so mirna, je bilo nekaj narobe že v<br />
vinogradu, takšna tudi niso v korist vinu.
5<br />
<br />
<br />
Srečanje v gaju<br />
zdravih rastlin<br />
Breda Medvešček<br />
"Od vedno sem si želela imeti kmetijo, delati z<br />
rastlinami in zemljo. Čeprav se nisem imela možnosti<br />
šolati za vrtnarko (to se mi je že v mladih letih zdel<br />
najimenitnejši poklic na svetu), ampak sem po sili<br />
razmer morala dokončati trgovsko šolo, nato pa se<br />
zaposliti v trgovini s kmetijskimi potrebščinami,<br />
misli na tisti prvi poklic nisem opustila. Po poroki sva<br />
z možem preiskala pol Primorske, da bi našla primerno<br />
posestvo. Sicer sva našla dve kmetiji v hribih, ki sta nama<br />
bili zelo všeč in bi z ekološkega vidika ustrezali, vendar<br />
se potem nisva odločila ne za eno ne za drugo, saj sva<br />
mislila na najine otroke, ki bi morali v tem primeru<br />
dnevno premagovati dolge in težavne poti do šole v<br />
dolini."<br />
Ustalili ste se torej v Solkanu, ki že od nekdaj<br />
velja za posebno zelenjadarsko območje sončne<br />
Goriške?<br />
Da, z možem sva pred 15 leti v Solkanu začela z<br />
rastlinjakom velikosti 8 m2. Vzgajala sva balkonsko<br />
cvetje, cvetje za gredice in za grobove. Postopno<br />
sva širila proizvodnjo, povečevala rastlinjake in<br />
uredila pridelovalne površine še na Vogrskem,<br />
nekaj kilometrov iz Nove Gorice. Sčasoma se nama<br />
je pri tem, po dokončani vrtnarski šoli, pridružila<br />
še hčerka Majda, po njej smo tudi poimenovali<br />
vrtnarijo - Majdin gaj.<br />
Majda je na vrtnarijo vpeljala še gojenje dišavnic<br />
in zelišč, takrat smo imeli še konvencionalen način<br />
pridelave. Pred 4 leti pa sem se začela zanimati<br />
za ekološko in biološko-dinamično pridelavo ter<br />
preusmerjati vrtnarijo v to smer. Gre za vzgojo<br />
sadik zelenjave, cvetlice namreč še vedno gojimo<br />
na konvencionalen način. Za vzgojo rastlin imamo<br />
skupaj 2500 m2 pokritih površin oz. zavarovanih<br />
prostorov in 2 ha nepokritih površin.<br />
Na 8. marec pred skoraj 20 leti se je Olgi Železnik<br />
začela uresničevati ena od velikih življenjskih želja.<br />
Tistega dne je gospa Olga na novogoriški tržnici<br />
prodala nekaj cvetov visokostebelnih tulipanov.<br />
To cvetje je vzgojila iz prgišča čebulic, ki jih je<br />
kot darilo dobila od znancev. S tem dejanjem<br />
se je simbolno in na zemeljski ravni začela<br />
njena poklicna pot. Olga je ljubezen do narave<br />
sicer prinesla že s seboj na svet, poleg tega pa je<br />
odraščala v idiličnem svetu kobariške kotline v<br />
vasici Kamno ob reki Soči in je to ljubezen tudi<br />
sama, tako kot smaragdna Gregorčičeva reka,<br />
črpala iz čarobne okoliške krajine.<br />
Zakaj ste se pravzaprav odločili za ekološko oz.<br />
biološko-dinamično pridelavo?<br />
Ekološko kmetovanje oz. vrtnarjenje sem<br />
spremljala že v devetdesetih, vendar takrat nisem<br />
imela možnosti, da bi pomislila na preusmeritev.<br />
Šele pred štirimi leti pa sem se včlanila v Društvo<br />
Ajda Goriška in od tedaj dalje se del naše vrtnarije<br />
postopoma preusmerja na ekološko in biološkodinamično<br />
vzgojo sadik. Pri takšni usmeritvi me<br />
podpirajo tudi družine. Imam namreč tri hčere<br />
in kar pet vnukov. Moram povedati, da je tudi<br />
hčerka Anita "od stroke", agronomka, imamo pa<br />
še Katarino, učiteljico. Po hudi moževi bolezni<br />
smo začeli biti vsi zelo pozorni na to, kako se<br />
prehranjujemo.
6<br />
s k r b z a<br />
Kljub dolgoletnim izkušnjam na področju vzgoje<br />
sadik zelenjave, se mi je zgodilo, da so zaradi<br />
bolezni propadle prav vse sadike paradižnika. Ko<br />
to pripovedujem, se na ta račun vedno pošalim,<br />
takrat pa mi ni bilo do smeha. Učenje na napakah<br />
resnično ni poceni oblika izobraževanja.<br />
Uporabe Steinerjeve metode na poljih in vrtovih<br />
smo se že nekako navadili, kako pa to poteka v<br />
rastlinjakih, ali gre pri tem za posebne postopke?<br />
Gre za uporabo enake metode in enakih postopkov,<br />
le da so prilagojeni vrsti pridelave. Naj naštejem le<br />
najosnovnejše in najvažnejše. Pri opravilih v zvezi<br />
z rastlinami se ravnam po načelih biodinamike<br />
z uporabo Setvenega priročnika za poljedelce,<br />
vrtičkarje in čebelarje avtorice Marie Tun in<br />
njenega sina Mathiasa: gnojim s kompostom, ki ga<br />
izdelujem s pomočjo kompostnih preparatov, za<br />
ukoreninjanje in utrjevanje zelenega dela rastlin<br />
ter vzpodbujanje rasti škropim s potrebnimi<br />
biodinamičnimi preparati, pri gojenju rastlin<br />
v plastenjakih uporabljam za varstvo rastlin in<br />
njihovo zdravo ter krepko rast več vrst čajev oz.<br />
pripravkov, s katerimi škropim zemljo oz. substrat<br />
za setev oz. sajenje, kasneje pa tudi rastline.<br />
Tudi pri delu je naše vodilo to, da kar ni dobro<br />
za naše domače obroke, to tudi za naše kupce ni.<br />
Pri ekološki, še bolj pa pri biodinamični pridelavi,<br />
mora biti človek predvsem pošten in dosleden tako<br />
do sebe kot do svojih strank.<br />
Je preusmeritev iz klasične pridelave na biološkodinamično<br />
težavna?<br />
Predvsem je potrebno spremeniti nekatere globoko<br />
ukoreninjene predstave v naših glavah. Zavedati<br />
se moramo, da ni nujno, da je najbolj zdravo tisto,<br />
kar je tudi najbolj lepo. Pri pridelavi hrane, pa tudi<br />
sicer, je potrebno z zemljo delati spoštljivo, saj nam<br />
narava prav na lasten krožnik postreže s tem, kar<br />
smo vanjo vložili. Moram priznati, da sem pri sebi<br />
te stvari razčistila dokaj hitro, nekoliko teže se je bilo<br />
odločiti o preusmeritvi zaradi ekonomskega vidika,<br />
ker je vrtnarija pravzaprav naš edini družinski<br />
dohodek. Zato smo se odločili za postopnost. Na<br />
začetku sem seveda tudi jaz naletela na težave.<br />
Kako pa je z nabavo semen za biološko-dinamično<br />
vzgojo?<br />
Večino semena za biološko-dinamično vzgojo<br />
pridelam sama, nekaj pa ga dobim pri članih<br />
Društva Ajda Goriška, oz. iz semenske banke<br />
tega društva. Moje sadike so vzgojene le iz semen<br />
slovenskih avtohtonih sort. S tem pripomorem<br />
k ohranjanju rastlinskega genskega materiala in<br />
biotske raznovrstnosti, predvsem pa sem na ta način<br />
prepričana, da razmnožujem resnično biološkodinamično<br />
vzgojeno seme, gre torej za sledljivost.<br />
V Sloveniji se je ponudba ekološko pridelanih<br />
semen sicer izboljšala, vendar je še vedno malo<br />
ponudnikov. Podjetje Amarant je dober zgled, kako<br />
je mogoče tudi s takšno pridelavo semena uspeti.<br />
Nekajkrat sem seme posamezne vrtnine kupila tudi<br />
pri tujih pridelovalcih v Avstriji in Italiji, vendar<br />
sem ugotovila, da rastline iz doma (v Sloveniji)<br />
pridelanega semena neprimerno bolje uspevajo,<br />
ker so prilagojene našim razmeram.<br />
Slišali smo za ogledni vrt pri Društvu Ajda<br />
Goriška. Bi nam kot članica društva lahko zaupali<br />
kaj o tem?<br />
Veste, na ogledni vrt sem skupaj s svojimi<br />
sodelavkami v društvu prav ponosna. Pravzaprav<br />
je ta naš projekt star komaj dve leti, vendar je postal
n a r a v o<br />
7<br />
že pravi poligon za učenje biološko-dinamične<br />
metode kmetovanja. Med drugim si je mogoče na<br />
njem ogledati pregleden primer vrtnega kolobarja,<br />
kar je zelo dobrodošlo, saj načrtovanje kolobarja<br />
vrtnarskim začetnikom navadno dela kar precej<br />
preglavic.<br />
Zemljišče za projekt nam je prijazno odstopila<br />
Biotehniška šola v Šempetru na svoji parceli ob<br />
šoli. Njeni dijaki nam pri nekaterih opravilih<br />
priskočijo na pomoč, posebno smo jih veseli pri<br />
strojni obdelavi tal. Čeprav prst še ne odgovarja<br />
vsem pogojem za optimalno pridelavo, pa smo z<br />
dodajanjem komposta in raznih drugih naravnih<br />
dodatkov zemljišče že dokaj izboljšali.<br />
Kakšne pa so Vaše želje v zvezi z vrtnarijo?<br />
Ostaniva raje kar pri v doglednem času uresničljivih<br />
željah. Letos, najpozneje pa drugo leto, želimo<br />
na naši vrtnariji postaviti poseben rastlinjak, ki<br />
bo namenjen samo biološko-dinamični pridelavi.<br />
Poleg tega nameravamo zasnovati ogledni vrt<br />
avtohtonih sort zelenjave in drugih vrtnin, na<br />
katerem bo mogoče spremljati rastline v vseh fazah<br />
rasti – vse od setve pa do zorenja. Nameravamo<br />
urediti še zeliščni vrt in zasnovati nasad matičnih<br />
rastlin avtohtonih sort za namen pridelave sadik in<br />
semen. Matični nasad avtohtonih sort bo povezan<br />
z banko semen. Prvoten namen vrta bo pridelava<br />
semen za lastno vzgojo sadik, viške semen pa bomo<br />
tržili.<br />
Veliko uspehov pri delu v vašem gaju, gospa<br />
Olga. <br />
Vrtnarija MAJDIN GAJ<br />
Majda Železnik s.p.<br />
Trg M. Plenčiča 19<br />
5250 Solkan<br />
- biološko-dinamično gojene sadike<br />
zelenjave in vrtnin<br />
- ekološko gojene sadike<br />
zelenjave in vrtnin<br />
- konvencionalno gojene sadike<br />
dišavnic in aromatičnih rastlin<br />
Ekološko gojene sadike so certificirane.<br />
mobitel: 041 200 502<br />
e-pošta: majda.zeleznik@amis.net<br />
Kvalitetno seme -<br />
osnova za dober pridelek<br />
Fanči Perdih<br />
Lansko jesen smo na Slovenskem dobili prva uradna<br />
in s predpisi skladna ekološka semena zelenjadnic<br />
ter zelišč. Poglejmo si, kakšne so prednosti<br />
ekoloških semen in spoznajmo povsem novo sorto<br />
pritlikavega ter s plodovi bogatega paradižnika.<br />
Ekološka pridelava temelji na naravni vzgoji rastlin.<br />
Ta ima osnovo v pravilnem kolobarju, organskem<br />
gnojenju in uporabi povsem ekoloških pripravkov za<br />
zaščito posevka, pomemben dejavnik za uspešnost<br />
ekološkega načina vrtnarjenja pa je tudi izbor na<br />
bolezni in škodljivce bolj odpornih sort. Ekološka<br />
pridelava semena je bila tako za razvojnike velik<br />
izziv. Poleg najrazličnejših dejavnikov so morali<br />
biti pozorni tudi na izbor sort, iz katerih želijo<br />
seme pridobiti. Te so morale biti prilagojene našim<br />
klimatskim razmeram in čim bolj odporne na bolezni<br />
in škodljivce.<br />
Ekološko seme - zakaj?<br />
Seme nosi s seboj informacijo o prednikih. V genski<br />
osnovi ima tako zapisane sortne lastnosti (obliko,<br />
barvo, okus, dobo rasti, ali je sorta rana ali pozna,<br />
odpornost na bolezni in škodljivce), poleg tega<br />
pa tudi, na kakšen način je bila vzgojena matična<br />
rastlina. Zgodovina prednika se tako prenaša na<br />
seme in določa, ali bosta za ohranjanje zdravja mlade<br />
rastlinice zadostovala organska prehrana in ekološka<br />
zaščita ali pa njena odpornost za take pristope ne<br />
bo primerna. Če torej izberemo ekološko pridelano<br />
seme, bodo naše rastline bolj zdrave, imeli pa bomo<br />
tudi več možnosti za povsem naraven način vzgoje.<br />
Ob razvoju ekološkega semena so se strokovnjaki<br />
posvetili sortam, ki so se v dolgoletnih izkušnjah<br />
izkazale kot najbolj odporne in zanesljive. Na pomoč<br />
so jim priskočili kmetje, ki rastline gojijo že vrsto let in<br />
jih razmnožujejo za lastne potrebe. Osnovno seme za<br />
semenski posevek so pridelali z odbiro po ekoloških<br />
načelih. Izbirali so dozorele plodove iz sredine<br />
rastline, od tretje do pete etaže. Pri visokorastočih<br />
sortah paradižnika so izbrali le rastline, ki v sezoni<br />
naredijo vsaj 7 etaž in so imele plodove na etažah<br />
enakomerno debele.
s k r b z a<br />
V štirih primerih rastline, primerne za odbor<br />
semena, še niso bile v registru sort, zato je bilo<br />
potrebno sprožiti njihov vpis v nacionalno sortno<br />
listo. Tako smo dobili povsem nove sorte med<br />
paradižniki, nizkim fižolom, čebulo in česnom.<br />
Spoznajmo eno med njimi.<br />
Zgoden in poln pritlikavec<br />
Paradižnik JANI PRITLIKAV zraste le do 80<br />
centimetrov visoko. Razrašča se grmičasto, zato<br />
stranskih poganjkov – zalistnikov - ne odstranjujemo.<br />
Je zelo zgoden, prvi plodovi dozorijo vsaj 14 dni<br />
prej kot pri ostalih sortah. Plod ima gosto temno<br />
rdeče meso in veliko semen.<br />
OGLASNO SPOROČILO<br />
PONUDBA SEMEN IZ SLOVENSKE EKOLOŠKE PRIDELAVE<br />
Enako kot ostale sorte paradižnika tudi to sorto<br />
marca sejemo v lončke ali zaprte grede, maja pa<br />
presadimo na prosto. Sadilna razdalja naj bo vsaj 25<br />
centimetrov v vrsti in 50 med vrstami (pri visokih<br />
sortah vsaj 50 x 100 centimetrov). Za oporo potrebuje<br />
približno meter visok količek. Ko se ukorenini,<br />
ga osujemo in okrog rastlin naredimo zastirko iz<br />
posušene trave ali slame, da kasneje spodnji plodovi<br />
ne ležijo na zemlji. Tega paradižnika ne pinciramo<br />
(odstranjujemo zalistnikov).<br />
Konec julija so grmiči paradižnika tako obloženi s<br />
plodovi, da so videti kot novoletna jelka. Na vsakem<br />
poganjku zori pet do sedem plodov v velikosti dva<br />
do sedem centimetrov premera. Pozorni moramo<br />
biti le, da listi ostanejo zdravi, saj je v tem času na<br />
rastlini več plodov kot listov.<br />
Za ohranjanje zdravja listov in plodov lahko<br />
uporabljate čaje iz rmana, kamilice in koprive, ali<br />
pa škropite z mešanico ½ mleka in ½ vode.<br />
Sorta je primerna za manjše vrtove. Enostavna je za<br />
pokrivanje, ker se ne razrašča v višino, lahko pa jo<br />
pridelujemo tudi na poljih. <br />
O ponudbi ekoloških semen z opisi sort in<br />
lokacijami ponudbe (trgovine, kjer je možno dobiti<br />
seme Amarant) si lahko preberete na spletni strani<br />
www.amarant.si.<br />
Ponudba semen pri naših kooperantih:<br />
1. Nikolčič Terezija (prodaja zelišč poleg vhoda v ribarnico)<br />
glavna Tržnica Ljubljana - vsak delavnik; tel. 041 842 811<br />
2. Jože Ledinek (prodaja na eko tržnicah in sejmih); tel. 041 753216<br />
Ponudba semen AMARANT v sledečih trgovinah:<br />
1. Trgovina JABLANA, Pokrita tržnica v BTC, Ljubljana;<br />
tel. 01 428 06 60, www.jablana.net, na zalogi tudi čebuljček<br />
2. Trgovina NONINA ŠPAJZA, Gradnikove brigade 6, 5000<br />
Nova Gorica; Trgovinica z bogato izbiro ekološke in naravne<br />
prehrane ter kozmetike, na zalogi tudi čebuljček<br />
Urnik: ponedeljek – petek: 9-13 in 15-18, sobota 9-12;<br />
tel. 05 333 07 10<br />
3. Trgovina SONČNICA, Obrtna ulica 26, Murska Sobota<br />
tel. 02 526 1639, na zalogi tudi čebuljček<br />
4. Trgovina DOBRA MISEL, Alpska cesta 42, Lesce, tel. 04 531 7373,<br />
Trgovina Dobra misel v Lescah je založena z zelo pestro izbiro<br />
ekoloških izdelkov. Tako pravijo kupci, ki zahajajo vanjo. In prav<br />
imajo, kajti preizkušeni nabor kvalitetnih izdelkov stalno dopolnjujemo<br />
z novimi, pa naj bodo to živila, kozmetika, čistila, tekstilni izdelki,<br />
pa tudi zanimive knjige in drugi uporabni predmeti. Na zalogi tudi<br />
čebuljček<br />
5. Cvetličarna BONSAI, Andrejka Jež s.p., Lapajnetova ul.2, Idrija<br />
tel. 05 377 3677, na zalogi tudi čebuljček<br />
Za dodatne informacije si lahko ogledate našo internetno stran www.amarant.si.<br />
Vprašanja in povpraševanja lahko pošljete na e-mail: info@amarant.si.<br />
8<br />
Dobitniki celoletne naročnine<br />
so objavljeni na strani 2.
n a r a v o<br />
6. Trgovina BIOVAN, Vanja Flucher s.p., Borštnikova 33A,<br />
MARIBOR<br />
Trgovina je odprta ponedeljek - petek od 9 do 19 in sobota<br />
od 9 do 13. tel. 040 810 048, www.biovan.si, na zalogi<br />
tudi čebuljček<br />
7. Trgovini ZAKLADI NARAVE, Vodnikova 187, 1000<br />
Ljubljana<br />
- poslovalnica v Poslovno trgovskem centru Koseze<br />
-Koseška tržnica v Ljubljani; tel. 01 51 994 33<br />
- poslovalnica v Trebnjem; www.zakladinarave.si<br />
8. Cvetličarna Silva, VCT Fric & Ramovš, Fric Silva s.p.<br />
– Sevnica; tel. 07 816 2760, na zalogi tudi čebuljček<br />
9. BIOtrgovina CEDRA, Kidričeva 2b, VELENJE;<br />
tel. 03 587 2130, na zalogi tudi čebuljček<br />
10. BIOBRAZDA trgovina-semenarna, Damjan Čamernik s.p.<br />
Pod Lovrencem 1, Dragomer - BREZOVICA;<br />
tel. 01 7565 196, www.biobrazda-sp.si<br />
11. Hotel IZVIR MANZATO, Rogaška Slatina;<br />
tel. 041 769 686, www.izvir.com na zalogi tudi čebuljček<br />
12. Prodajalna SEJALEC, Agro d.o.o.,<br />
Prešernov trg 10, NOVO MESTO;<br />
tel.07 3372 750, na zalogi tudi čebuljček<br />
13. Trgovina KLASJE, Gradišče 12, 6210 SEŽANA;<br />
tel. 05 734 1007 in 041 769 686, na zalogi tudi čebuljček<br />
14. TRGOVNIA SONČNICA, KOKRICA, Cesta na Brdo 47,<br />
KRANJ; tel. 04 204 7270, na zalogi tudi čebuljček<br />
Semena so pakirana v malem in delno tudi v velikem<br />
standardnem pakiranju. Cena je 1,20€ za malo standardno<br />
pakiranje in 2,40€ za veliko standardno pakiranje<br />
NAROČILNICA<br />
Naročam seme - posamezne vrečke (navedite številke in označite veliko ali malo standardno pakiranje)<br />
................................................................................................................................<br />
Dodatno naročam mapo dobavitelja: DA NE<br />
Dobava:<br />
1 2 .................................................... (obkrožite; pri 2 dopišite prireditev)<br />
Ime in priimek:<br />
Ulica, kraj:<br />
Pošta:<br />
Tel:
s k r b z a<br />
Ohranjanje naravnega<br />
ravnovesja in ureditev<br />
zatočišč<br />
Drago Purgaj, inž. kmet.<br />
Najpomembnejša naloga kmetijstva je pridelava<br />
zdrave hrane. Ta je mogoča na zdravih<br />
tleh in v pogojih naravnega ravnovesja. Z<br />
vzpostavljanjem naravnega ravnovesja se krepi<br />
moč samoregulacije, ki je potrebna za zdravo rast<br />
in razvoj rastlin. Simptomi porušenega ravnovesja<br />
so bolezni in škodljivci, ki so največkrat posledica<br />
nepremišljenega zatiranja organizmov. Zato<br />
lahko neravnovesje opredelimo tudi kot odpor<br />
organizmov proti temu, da bi bili izključeni iz<br />
naravnih procesov. Temelj ekološke pridelave<br />
torej ni v številu in količini zaščitnih sredstev, ki<br />
so na voljo ali v energiji potrebni za delo. Temelj<br />
ekološke pridelave je v naravni pestrosti.<br />
■ Johan W. M. Pap<br />
NAROČILO SEMENA skladno z dogovorom<br />
AMARANT – SVITANJE<br />
Rezervacija blaga bo glede na datum prejetega naročila na naslov dobavitelja Amarant.<br />
Naročilnico pošljite po pošti na spodnji naslov:<br />
ekološka semenska pridelava<br />
Fanči Perdih s.p.<br />
Golišče 3<br />
1281 Kresnice
n a r a v o<br />
11<br />
Rastline so nenehno izpostavljene neravnovesju. Pri<br />
tem ne gre zgolj za neravnovesja, ki jih povzročamo<br />
ljudje, pač pa tudi za povsem naravne dejavnike, kot<br />
so deževje, daljše sušno obdobje, mraz ipd. V biološkodinamični<br />
pridelavi ohranjamo naravno ravnovesje s<br />
sajenjem avtohtonih in odpornih vrst rastlin, z uporabo<br />
biološko-dinamičnih preparatov, z upoštevanjem<br />
kozmičnih ritmov itd. Zelo pomembna pa je tudi skrb<br />
za koristne rastlinske in živalske vrste z zagotavljanjem<br />
ustreznih zatočišč.<br />
Zatočišče (lat. refugium) imenujemo prostor, zavetje<br />
ali pribežališče, ki zagotavlja prisotnost ogroženih<br />
rastlinskih in živalskih vrst, da se slednje ne selijo na<br />
področja, kjer so zanje ugodnejši življenjski pogoji.<br />
Med pomembnejša zatočišča prištevamo:<br />
- ekstenzivne travnike ali prahe<br />
- žive meje<br />
- ozelenjene ograje<br />
- peščene kotanje<br />
- zatravljene vozne poti<br />
- zatravljene drevesne pasove<br />
- skalnjake<br />
- gnezdilnice<br />
- zatočišča za čmrlje<br />
- drogove za ujede<br />
- ekstenzivna drevesa<br />
- vodna zajetja ali ribnike<br />
Z vidika biološko dinamične pridelave in z njo<br />
povezane individualnosti kmetijskega gospodarstva,<br />
imenovanega tudi kmetijski organizem, predstavljajo<br />
gozdovi, žive meje in ozelenjene ograje, kožo oziroma<br />
opno gospodarstva. To je zelo pomemben vidik,<br />
predvsem tam, kjer sosednja zemljišča obdelujejo na<br />
konvencionalni način.<br />
Peščene kotanje so zatočišče mnogim živalskim in<br />
rastlinskim vrstam, npr. divjim osicam, koprivam idr.<br />
Lahko jim namenimo mesta, ki so zaradi prehodov<br />
preobremenjena ali se tudi sicer težje obraščajo. Skrbeti<br />
moramo za dovolj debelo plast peska ali drobljenega<br />
kamenja, ker se v nasprotnem primeru ozelenijo.<br />
Zatravljene vozne poti s številnimi rastlinskimi vrstami<br />
privabljajo opraševalce in omogočajo prehodnost.<br />
Prednost imajo nizko rastoče rastline, ki prenašajo<br />
sušo. Kosimo jih izmenično tako, da so vedno prisotne<br />
cvetoče trave in zelišča.<br />
Zatravljene drevesne pasove iimajo najraje divje osice,<br />
strigalice in polonice. Pri tem pa stalna zatravljenost<br />
drevesnih pasov ni priporočljiva. Spomladi od cvetenja<br />
do junijskega trebljenja plodičev, ko potrebujejo<br />
drevesa največ dušika, ohranjamo pas pod drevesi čist<br />
in nezatravljen, kasneje pa zatravljeni drevesni pasovi<br />
ugodno vplivajo na kakovost plodov.<br />
Ekstenzivni travnik je s svojo pestrostjo rastlinskih<br />
vrst odlično zatočišče številnih opraševalcev. V<br />
ekstenzivne travnike lahko spremenimo robove vrtov,<br />
brežine idr., pri tem pa morajo biti pasovi dovolj široki,<br />
sicer izgubijo učinek ekstenzivne površine. Kosimo jih<br />
dvakrat letno, prvo košnjo pa opravimo po 15. juniju.<br />
Alternativa ekstenzivnemu travniku je praha, zasejana<br />
s cvetočimi zelišči. V obeh primerih je potrebna kontrola<br />
voluharja.<br />
Žive meje varujejo nasade pred vetrovi in erozijo ter so<br />
-tako kot ekstenzivne površine - priljubljeno zatočišče<br />
številnih opraševalcev, tudi ptic, ježev idr. V žive meje<br />
lahko zasadimo gozdne sadeže, kot so borovnice ipd.<br />
Žive meje je potrebno obrezovati, kajti premočno<br />
razraščene lahko ovirajo potreben pretok zraka in<br />
podaljšujejo sušenje listov in krošenj. Tudi pri živih<br />
mejah je potrebna kontrola voluharja.<br />
Ozelenjene ograje imajo podoben učinek kot žive meje.<br />
Pomemben je tudi njihov estetski vidik, saj so okolju<br />
prijaznejše kot ograjni stebri in žična pletiva.<br />
Skalnjaki so v poletnem času odlično zatočišče<br />
podlasicam, ki so pomemben plenilec voluharja,<br />
v zimskem obdobju pa služijo za prezimovanje<br />
polonicam, pajkovcem idr.
12<br />
s k r b z a<br />
Za izdelavo skalnjakov je najprimernejše naravno<br />
kamenje. Locirani morajo biti tako, da nudijo varno<br />
zatočišče. Podlasicam je potrebna bližina pitne vode,<br />
sicer se le redko naselijo.<br />
Gnezdilnice nadomeščajo naravna dupla. Neprimerno<br />
izdelane in nameščene gnezdilnice so past za ptice,<br />
zato se je potrebno njihovi izdelavi skrbno posvetiti.<br />
Pretehtati moramo, katere ptice potrebujejo večjo skrb<br />
in kakšna je možnost njihovega sobivanja. Prav tako<br />
je pomembno njihovo število. Zadostno število sinic<br />
varuje sadno drevje celo pred vranami, ki kljuvajo<br />
plodove v času zorenja. Hkrati pa ima lahko preveliko<br />
število sinic težave s prehranjevanjem, zato gnezdijo le<br />
enkrat namesto dvakrat letno. V poletnem času tako<br />
prihaja do velike prisotnosti ličink, ki jih ptice sicer<br />
uplenijo, če imajo tudi poletni rod.<br />
V sadovnjakih namenimo večino gnezdilnic čopasti<br />
in veliki sinici, sledita pa lesna sova in zelena žolna.<br />
Lesna sova, ki so ji najljubša hrana voluharji, poleg<br />
gnezdilnice zahteva še ureditev gnezda, sicer le redko<br />
ohrani kakšno jajce. Zeleni žolni, ki se hrani z lesnimi<br />
hrošči, pa se bolj posvečamo preko zime tako, da jo<br />
krmimo.<br />
Zatočišča za čmrlje zagotavljajo, da imamo v<br />
nasadu dovolj opraševalcev tudi takrat, kadar nizke<br />
temperature ne dopuščajo, da bi to delo opravile druge<br />
žuželke, denimo čebele. To je še posebej pomembno pri<br />
jablani. V rastlinskem svetu se namreč nekatere rastline<br />
oprašijo tako, da preide pelod s prašnikov na brazdo<br />
istega cveta, to je tako imenovana samooprašitev ali<br />
avtogamija, znana pri večini breskev. Pri jablani pa<br />
moška spolna celica ne more oploditi jajčeca istega<br />
cveta, niti ne more pelod neke sorte oploditi cvetov<br />
iste sorte, čeprav so le ti na drugem drevesu. Tak<br />
pojav imenujemo alogamija. Zato ostajajo jablane<br />
neoprašene. Takšna drevesa predstavljajo problem, ne<br />
le zaradi izgube pridelka, pač pa tudi zaradi izmenične<br />
rodnosti oz. alternance.<br />
Čebele najraje letajo v dneh, ko je temperatura višja od<br />
18 °C. Včasih pa smo priča skoraj zimskim razmeram<br />
še v času cvetenja. Tedaj so čmrlji izjemno koristni.<br />
Prvi čmrlji letajo že pri 8 °C, pri tem pa jih ne ovirata<br />
niti megla ali rahlo rosenje.<br />
Družina čmrljev ima do desetkrat manj osebkov kot<br />
čebelja, hkrati pa lahko čmrlji prenesejo desetkrat<br />
več peloda kot čebele. Tudi rastlin, ki jih obiskujejo,<br />
ne menjajo, ampak se držijo ene vrste. Čmrlji so kljub<br />
svoji pojavi odlični letalci in obletijo do 3x več cvetov<br />
kot čebele. Zatočišča za čmrlje so lahko škatlasti panji,<br />
ki jih namestimo ob robu sadovnjaka podobno kot<br />
čebelje panje, ali v zemljo vkopane lončene posode, v<br />
katerih si ustvarijo gnezda.<br />
Drogovi za ujede so namenjeni kanjam in lesnim<br />
sovam. Obe vrsti se hranita z voluharji. Drogovi<br />
se med seboj razlikujejo po višini, obliki in mestu<br />
postavitve. Drogovi za kanje so visoki od 4 do 5<br />
metrov. Drogovi za sove so lahko nižji, praviloma ne<br />
segajo preko drevesnih krošenj.<br />
Ekstenzivna drevesa so koristen rezervat številnih<br />
žuželk. Opravljajo vlogo opraševalca in so sploh<br />
pomemben del krajine. Potrebno jih je vzdrževati,<br />
kajti drevesa, ki niso vitalna, naselijo škodljivci, kot<br />
so lesni hrošči, npr. svetli likar (Scolytus mali) idr.<br />
Ekstenzivna drevesa nudijo bivališče tudi metuljem<br />
jabolčnega zavijača (Cydia pomonella), zato jih je<br />
potrebno tozadevno vključiti v program zaščite.<br />
Vodna zajetja ali ribniki služijo kot rezervoarji vode<br />
za namakanje ali oroševanje in so hkrati pomemben<br />
habitat številnih živalskih vrst, kot so ribe, dvoživke<br />
in ptice. V biološko dinamični-metodi poudarjamo<br />
pomen vodnih površin v odnosu do gliv, ki prispeva<br />
k lažjemu obvladovanju glivičnih bolezni. Zato<br />
je pomembno, da ima vodna površina zadostno<br />
površino in ustrezno lego.<br />
Namestitvi zatočišč posvečamo v ekološki stroki in<br />
praksi veliko pozornosti. V naravi je vsak prostor<br />
nekoliko drugačen, zato glede obsega ali števila<br />
zatočišč ni splošno veljavnih meril. Načrtovanje<br />
temelji na individualnem pristopu, uspešnost pa<br />
je odvisna od obsega znanj, izkušenj in opazovanj<br />
načrtovalca. Zatočišča načrtujemo tako, da je njihov<br />
obseg in število mogoče spreminjati oziroma jih<br />
premeščati glede na potrebe v različnih obdobjih.<br />
Zaradi precejšnjega števila zatočišč le-ta načrtujemo<br />
racionalno, saj v nasprotnem primeru ovirajo<br />
obdelavo. O optimalni razporeditvi govorimo takrat,<br />
kadar je doseženo naravno ravnovesje. <br />
www.kmetija-demeter.net<br />
kmetija.demeter@gmail.com
13<br />
ŠO <br />
Ogljik v zemlji in v<br />
izmenjavi z okoljem<br />
Artur Granstedt<br />
predavanje na srečanju strokovne skupine<br />
v Dornachu, februarja 2007<br />
Ogljik – element<br />
S pomočjo fotosinteze zbira rastlina iz atmosfere<br />
ogljik (0,035%), za oblikovanje 45% trdne snovi<br />
v svojih tkivih. Lahko ga najdemo v zmeseh s<br />
sladkorjem (ogljikovi hidrati), iz velike količine se<br />
tvori celuloza, ki je tako močne zgradbe, da je iz nje<br />
mogoče graditi stavbe.<br />
Ogljik, dobljen iz atmosfere in ogljikove zmesi,<br />
je vir energije za večino živih organizmov in<br />
istočasno tudi glavna sestavina organske snovi in<br />
tkiv. V organskem življenju v atmosferi, rastlinstvu<br />
in tvorjenju zemlje se dogaja eno kroženje ogljika,<br />
drugo pa se dogaja med atmosfero, vodnim<br />
sistemom in karbonati v kamenju.<br />
Da je ogljik lahko postal osnovni element žive<br />
organske snovi, je bil potreben obstoj tudi drugih<br />
snovi, ki so bistvene za živa bitja – dušik, kisik, vodik,<br />
žveplo in fosfor. Dodatno so tu še minerali, kot so<br />
kalij, magnezij, železo in drugi, ki imajo različne<br />
bistvene vloge. Ogljik je tisti, ki prinaša strukturo<br />
za vse organske snovi, dušik pa je dodatna snov,<br />
potrebna za izgradnjo proteinov, ki so odgovorni za<br />
same življenjske procese.<br />
Ogljik in dušik – izmenjava med zrakom in<br />
življenjem na zemlji<br />
Ogljik, povezan s kisikom in posredno celo z<br />
dušikom, pride v rastlino neposredno iz zraka,<br />
medtem ko pridejo drugi minerali vanjo iz<br />
zemlje. Ogljika je v zraku zelo malo, dušik pa je<br />
prevladujoči element. Oba skupaj pa sta osnova za<br />
vse, kar je živo. Rastline vsrkajo ogljikov dioksid<br />
skozi listne reže (stomata), zelo majhne - razpokam<br />
podobne - odprtine, ki se ponavadi nahajajo na<br />
spodnji strani listov in gradijo ogljikove hidrate<br />
skozi fotosintezo. Dušik pride iz zraka v glavnem<br />
s pomočjo mikroorganizmov in postane bistven<br />
del proteinske snovi in zelenega klorofila, ki<br />
vsrkava sončno svetlobo in na ta način omogoča<br />
fotosintezo.<br />
Fotosinteza je definirana kot proces, s katerim<br />
zelene rastline s pomočjo klorofila uporabljajo<br />
sončno energijo, da lahko razdružijo vodo in<br />
spremenijo ogljikov dioksid v stabilne organske<br />
snovi, v glavnem ogljikove hidrate, ki so bogati<br />
z energijo. To dogajanje, fotosinteza, se dogaja v<br />
celicah, ki se imenujejo kloroplast. Potek dogajanja<br />
se običajno poenostavljeno zapiše s formulo: 6CO2<br />
+ 12H2O = C6H12O6 + 6O2 + 6H2O.<br />
Danes je mogoče v zemlji najti velike količine<br />
ogljika, ki je bil v obliki okamnelega ogljika ujet pred<br />
mnogimi leti iz atmosfere. Te zaloge premoga, plina<br />
in nae izvirajo iz zemeljske prazgodovine, ko je<br />
bila raven ogljikovega dioksida v zraku precej višja,<br />
na planetu pa je bila prisotna izjemna rastlinska rast.<br />
V tem času se je v zraku povečala količina kisika, ki<br />
je potreben za dihanje živali in ljudi. Pomemben del<br />
zemeljskih zalog ogljika izvira iz ogljikove dobe,<br />
nastal naj bi pred 260-290 milijoni let. Prvotno so se<br />
organske snovi nahajale na različnih krajih, pokrite<br />
z usedlinskimi in vulkanskimi kameninami na<br />
zemlji in na morskem dnu.<br />
Pri sintetiziranju mase vsakega mola (282M)<br />
glukoze (C6H2O6) se ujame in iz svetlobe kemično<br />
veže 686 kilokalorij (2.87MJ).<br />
Fotosinteza je kot prvo svetlobni proces. Svetloba sama se<br />
ujame v klorofil zelenih listov v tanko površino življenja.
š i r j e n j e<br />
Rastline na zemlji vsako leto s fotosintezo vežejo<br />
količino ogljika, ki predstavlja šestino celotne<br />
količine ogljika iz atmosfere, v obliki ogljikovega<br />
dioksida (120 milijonov ton od celotnih 760<br />
milijonov ton ogljika). Hkrati rastline v atmosfero<br />
spuščajo kisik. Za to, da celica lahko živi, potrebuje<br />
nenehno dovajanje energije.<br />
V procesu fotosinteze se v rastlini gradijo energetsko<br />
bogati ogljikovi hidrati, ki se kasneje razgradijo v<br />
procesih, ki zahtevajo energijo, kot je npr. sinteza,<br />
gradnja pomembnih beljakovin, ki jih rastlina<br />
potrebuje za življenjske funkcije celic in tudi za<br />
klorofil, ki je bistven za fotosintezo. Če sledimo<br />
prehrambeni verigi in vsem raznolikim cikličnim<br />
preobrazbam energije, lahko vidimo, da je v živi celici<br />
rastline, v celotni rastlini in v celotnem rastlinstvu,<br />
vse soodvisno. Rastline oddajajo energetsko<br />
bogate snovi, ki so vir energije in prehrane za<br />
mikroorganizme v zemlji ob koreninah (koreninska<br />
plast – rizosfera), ki pa dovajajo minerale, ki jih<br />
vsrkajo rastline. Energetsko potratna vezava<br />
dušika iz zraka, ki jo izvajajo kolonije bakterij v<br />
koreninskih gomoljih stročnic, zahteva energetsko<br />
bogate snovi iz sladkorja, ki jih stročnice iz listov,<br />
kjer se dogaja fotosinteza, premestijo v korenine.<br />
Vezanje dušika in fotosinteza sta osnova za enega<br />
izmed najpomembnejših medsebojno odvisnih<br />
življenjskih procesov.<br />
Rastlina proizvaja organske snovi. Organski substrat<br />
in produkti, ki nastajajo ob tem procesu, prav tako<br />
predstavljajo osnovo za izgradnjo in oblikovanje<br />
drugih organizmov in njihove organske snovi.<br />
Prav tako kot živali – od največjih pa do najmanjših,<br />
celo mikroorganizmov, smo tudi ljudje porabniki v<br />
začetnih in kasnejših fazah te prehrambene verige.<br />
Celotno rastlinstvo je direktno ali pa posredno<br />
preko živalskih iztrebkov osnova za oblikovanje in<br />
shranjevanje ogljika v zemlji.<br />
Količina organskega ogljika v rastlinstvu in v<br />
zemlji, v tonah/ha (World Resources Institute, 2000).<br />
Svetloba in toplota<br />
Fotosinteza je v svojem prvem koraku svetlobni<br />
proces, to je svetloba sama, ki jo je ujel klorofil<br />
zelenega lista. Lahko poskusimo in pokažemo, kako<br />
svetlobna energija razdvoji, razcepi vodo lista v<br />
kisik in vodik. Morda se bomo iz kakšne šolske ure<br />
kemije spomnili, kako smo razcepili vodo in kako<br />
je vodikov plin brbotal pri katodi in kisik pri anodi.<br />
V listu se to dogaja znotraj žive celice, s soncem<br />
kot virom energije. Naslednji korak v fotosintezi se<br />
imenuje proces teme, ko aktivni vodik veže ogljikov<br />
dioksid, ki je asimiliran iz zraka. Na tej točki se tvori<br />
energijsko polni sladkor - glukoza. Sestavljena je iz<br />
ogljika (C), kisika (O) in vodika (H) in kot kemijska<br />
sestavina se to zapiše C6H12O6. Dihanje je proces,<br />
ki je obraten fotosintezi. Tukaj je energija, vgrajena<br />
v ogljikove hidrate, na razpolago rastlini, pri čemer<br />
se sproščajo toplota, ogljikov dioksid in voda. Na<br />
začetku rastoče seme izkorišča shranjeno sončno<br />
energijo. Ko se oblikujejo prvi zeleni listi, se začne<br />
fotosinteza. Na tako imenovani "kompenzacijski<br />
točki" pridobiva rastlina več energije, kot jo porablja.<br />
Zdaj se lahko začne proizvodnja biomase.<br />
Naslednji proces dihanja ali respiracije je proces<br />
toplote. Običajno se to razlaga tako, da se energija,<br />
ki je pridobljena iz svetlobe, sprošča v obliki toplote<br />
pri vseh procesih, ki se odvijajo v organizmu.<br />
14
o b z o r i j<br />
Energija, ki je bila pridobljena iz svetlobe, se<br />
ponovno sprošča v atmosfero v obliki ogljikovega<br />
dioksida. Svetloba, ki je bila ujeta in ki poganja<br />
zemljin ekosistem, je ponovno spuščena v zunanji<br />
prostor kot toplota.<br />
Na severu vsaka pomlad prinese s sabo rast nove<br />
organske snovi. Brstenje in zelenjenje začneta iz<br />
atmosfere vezati ogljikov dioksid. To se odraža<br />
v spustu Keelingove krivulje. Jeseni s koncem<br />
fotosinteze zaradi procesa razpadanja prevladuje<br />
proizvodnja ogljikovega dioksida in Keelingova<br />
krivulja se spet dviguje. Skupaj s temi spremembami,<br />
ki jih prinesejo letni časi, je prisoten še trend<br />
zmanjšanja ogljikovega dioksida v atmosferi zaradi<br />
razpada fosilnih goriv in globalnega zmanjšanja<br />
organske snovi v obliki vegetacije in humusa.<br />
Sinteza in razkroj nad in pod površino tal<br />
ter razmerje v letnih časih<br />
Nad tlemi lahko opazujemo dva osnovna procesa<br />
fotosinteze pri živih rastlinah in dihanje, ki se dogaja<br />
v rastlini sami in preko razkroja rastline s pomočjo<br />
višjih in/ali nižjih živali ter mikroorganizmov.<br />
Globalna perspektiva. Svetloba, ki prihaja na zemljo, je<br />
spremenjena skozi sintezo, razkroj, asimilacijo ogljika,<br />
izgorevanje v različnih živih organizmih in je ponovno<br />
spuščena kot toplota v okolico.<br />
Izmenjava sinteze in razkroja med tlemi,<br />
rastlino ter atmosfero v letnem ciklusu<br />
Skozi različna obdobja v letu prevladujejo različni<br />
procesi. To je še posebej očitno na severni polobli<br />
planeta, kjer prevladuje precejšnja sezonska<br />
vegetacija. Spomladi se pokrajina ogrne v zeleno<br />
in razvoj listov na listnatih drevesih popolnoma<br />
spremeni sliko pokrajine. Te letne spremembe so<br />
očitne na spodnji sliki.<br />
V letu 1950 je klimatolog Charles Keeling splezal<br />
na vrh gore Mauna Loa na Havajih in začel meriti<br />
koncentracijo ogljikovega dioksida v atmosferi. Tako<br />
imenovana Keelingova krivulja kaže, kako naš planet diha.<br />
Sezonske variacije, ki so odvisne od količine vegetacije in<br />
življenjskega dihanja, kakor tudi od dolgoročnega trenda<br />
rasti odstotkov ogljikovega dioksida, lahko vidite tukaj.<br />
Energija fotosinteze (sončna svetloba) + 6CO2 +<br />
12H2O -> C6H12O6 + 6O2 + 6H2O (redukcija<br />
ogljika); Respiracija: C6H12O6 (organska snov) +<br />
6O2 + 6H2O -> 6CO2 + 12H2O + energija (oksidacija<br />
ogljika).<br />
Po istem principu, kot se je spomladi in poleti<br />
dogajala gradnja rastlinske biomase, jeseni vse<br />
postopno ovene in umre. Drevesa izgubijo liste, trava<br />
in rastlinje se posušijo in mrtva organska snov se<br />
zbira na tleh. Divje živali pojedo nekaj te vegetacije,<br />
prav tako kot to počno naše domače, vendar gre na<br />
koncu vse iz kraljestva rastlin v tla, ki tako dobijo<br />
hrano za vse manjše organizme, za tako imenovane<br />
razkrojevalce. Celoten svet živih organizmov, ki so<br />
v tleh, vključno z malimi insekti, črvi, bakterijami<br />
in glivami, diha in izgoreva organsko snov. Razkroj<br />
ostankov pridelkov se delno dogaja pod površino<br />
tal. Toda celotna količina biomase ni razkrojena<br />
brez ostankov. Kot se vidi na spodnji sliki, je,<br />
glede na študijo izotopa ogljika C14, samo 60-70%<br />
razkrojene biomase izgubljene v obliki ogljikovega<br />
dioksida, zaradi različnih tipov biomase vraščene v<br />
tla, kot so to korenine trave, detelje in žitna slama<br />
(Persson, 1987).<br />
V tem zapletenem sistemu igrajo prav posebno<br />
vlogo deževniki, saj so aktivni tako v razkroju<br />
rastlin kot v procesih izgradnje tal.<br />
15
š i r j e n j e<br />
16<br />
Mineralizacija materiala označenega z izotopom (Persson<br />
, J. 1987) - Približno dve tretjini izvorno sintetizirane<br />
biomase rastline je razkrojeno v ogljikov dioksid, vodo in<br />
mineralne hranilne snovi kot so raztopljeni dušik, fosfat in<br />
ostali raztopljeni elementi; ena tretjina rastlinske biomase<br />
z njenim asimiliranim ogljikom pa je pretvorjena v novi<br />
humus, ki bo na razpolago novi zemeljski vegetaciji.<br />
Zbirajo steljo s površine tal in jo mešajo z ostalimi<br />
sestavinami tal. Prenašajo ogromne količine organske<br />
snovi po svojih tunelih, kjer postane delno razkrojena<br />
organska snov bolj dostopna talnim mikroorganizmom<br />
za nadaljnjo pretvorbo. Njihovi izločki so sestavljeni iz<br />
raztopljenih hranil, ki so na razpolago rastlinam, in iz<br />
predelanih, pretvorjenih ter stabiliziranih snovi tal. V<br />
tleh se odvija veliko srečanje med organskim življenjem<br />
in mineralnim svetom - pri tem igrajo deževniki<br />
glavno vlogo. Biomasa rastline je vgrajena v mineralna<br />
tla kot humus. Del razkroja, ki se dogaja v tleh, bi se<br />
lahko dogajal tudi v prebavnem traktu višjih živali.<br />
Vsekakor pa se ta razkroj nadaljuje in se dokonča, ko<br />
so ostanki živali; gnoj, vgrajeni v tla in postanejo del<br />
metabolizma tal.<br />
Pri raziskovanju se srečamo s težavo pri popolnem<br />
razumevanju procesa ustvarjanja humusa in samega<br />
humusa kot takega. Težko razkrojljiva organska snov,<br />
produkti, proizvedeni skozi različne korake v procesu<br />
razgradnje, in snovi, ustvarjene s strani organizmov<br />
v tleh, proizvajajo nove, zelo velike molekule. Zdi<br />
se, da delčki nakopičene stelje (tista, ki ima lignin),<br />
pretvorjena organska snov in snovi, ki so jih proizvedli<br />
zemeljski organizmi v teku razkroja, med seboj kemično<br />
reagirajo. Temne organske molekule, ki nastanejo<br />
na normalen način, so blago kisle in imajo različno<br />
molekulsko težo in obliko. Imenujejo se humusne snovi<br />
ali humus. Ta snov je bolj odporna na nove napade<br />
mikroorganizmov kot sveža stelja. V ilovnatih tleh se<br />
ustvarijo zelo stabilne glineno-mineralno-humusne<br />
tvorbe.<br />
Nadaljevali bomo z razpravo o ogljiku, ki temelji na<br />
primeru nekega kraja na Švedskem. <br />
prevedla Neva Zupan<br />
Moralni tehnologiji<br />
prihodnosti nasproti –<br />
nekatere ovire na poti<br />
Brane Žilavec<br />
Vse, kar na poti duhovne znanosti srečujemo, je na nek način<br />
notranje povezano. Če bomo te notranje povezave spoznali,<br />
bomo zmožni duhovno znanost videti na pravi način. Jasno<br />
nam bo, da pripada današnjemu času in da mora danes<br />
dobiti pravi vpliv na vse sfere praktičnega življenja. To pa<br />
seveda pomeni, da mora biti zanjo celotno življenje izredno<br />
pomembno.<br />
Rudolf Steiner<br />
Ko so Elohimi – duhovi oblikovanja 1 – ustvaril današnjo<br />
zemljo z vsemi njenimi kraljestvi, so človeštvu dali vlogo<br />
njenega varuha. Rekli so: "Bodite plodni, namnožite se<br />
in napolnite zemljo ter jo kultivirajte: gospodarite nad<br />
morjem in ribami, nad bitji v zraku in nad vsem živim,<br />
kar živi na zemlji". 2 Če si ogledamo trenutno stanje na<br />
našem modrem planetu Gei, lahko jasno vidimo vse<br />
posledice našega brezobzirnega izkoriščanja naravnih<br />
virov, in ko vidimo, kaj smo storili, nam je lahko globoko<br />
neprijetno. Človeštvo še ni dokazalo, da bi bilo zmožno<br />
vladati vsem živim bitjem, ne da bi izkoristilo svojo<br />
premoč nad njimi. Namesto skromnega, pravičnega in<br />
poštenega sobivanja vladamo z napuhom, sebičnostjo<br />
in pohlepom.<br />
Ni prvič v zgodovini zemlje, da je človek zlorabil moč,<br />
ki mu jo je dal duhovni svet. Rudolf Steiner opisuje,<br />
kako so bili v času stare Atlantide ljudje "... zmožni<br />
ravnati z nekaterimi notranjimi silami narave in jih<br />
nadzirati – na primer s silami rastlinskih semen; z<br />
njimi so poganjali prevozna sredstva, tako kot danes s<br />
silami premoga vozimo vozila". 3 Toda ko so prebivalci<br />
Atlantide zlorabili te sile – ko "so prevagali ravnotežje<br />
stvarstva ... (ker) so zemlji odvzeli življenjske sile<br />
in izčrpali vse življenjskega tokove, je to povzročilo<br />
erupcijo, izbruhnilo je neurje, strašno, nepopravljivo in<br />
preplavilo jih je ... Vse religije svarijo s to zgodbo". 4<br />
Živimo v času, ko se vsak dan soočamo s posledicami<br />
zlorabe naravnih energij. Klimatske spremembe,<br />
globalno segrevanje, okoljsko onesnaževanje itd., vse<br />
to nas neprestano opominja, da moramo spremeniti<br />
način življenja, da se moramo iz uničevalcev zemlje<br />
spremeniti v 'dobre pastirje' vsega živega.
o b z o r i j<br />
Ta sprememba pa seveda ni mogoča, če si ne postavimo<br />
vprašanja o globalni rabi energije. Tisti, ki verjame, da<br />
je prevladujoča tržna ekonomija učinkovita, se globoko<br />
moti. Mnogi glasovi kažejo ravno obratno: moderna<br />
globalna ekonomija je 'zmaj' z neomejeno potrošniško<br />
mrzlico (z drugimi besedami: bolj jo hranimo, več<br />
potrebuje). Navidezno učinkovitost ji daje črpanje<br />
naravnih virov. Ameriški znanstvenik Jeremy Riin<br />
je izračunal, da moderno industrijsko poljedelstvo<br />
v procesu kmetovanja v 1 kalorijo hranilne energije<br />
vloži 10 kalorij energije. V najprimitivnejših oblikah<br />
kmetovanja je obratno: vsaka vložena kalorija proizvede<br />
10 kalorij hranilne vrednosti.<br />
Združene države Amerike so največji porabnik<br />
energije na svetu. Če bi vse delo, ki ga naredijo stroji,<br />
morali naenkrat nadomestiti s človeškim delom, bi<br />
vsak Američan potreboval okoli 200 sužnjev, da bi<br />
mogel obdržati svoj način življenja. Iz navedenega je<br />
razvidno, da globalne revščine ni mogoče rešiti brez<br />
drastičnih sprememb v porazdeljevanju naravnih virov<br />
in dobičkov, ki jih človekovo delo ustvarja – drugače<br />
rečeno, brez drastičnih sprememb v načinu življenja<br />
najbogatejših dežel na svetu.<br />
Če nas je duhovni svet podprl z novimi neomejenimi<br />
viri energije za prihodnost – hladna fuzija na primer<br />
–, bi to lahko pomenilo neke vrste odobravanje našega<br />
slabega vzdrževanja zemlje. Podprlo bi nadaljnji obstoj<br />
starih struktur moči, neprestanih bojev za prevlado<br />
nad drugimi in boja za obstoj. Problem očitno ni le v<br />
viru energije – kot bomo kasneje videli, ima tip energije<br />
veliko večji vpliv na družbo, kot bi si človek mislil<br />
–, najprej si moramo postaviti vprašanje o kakovosti<br />
naših odnosov: do drugih, do nam podrejenih naravnih<br />
kraljestev in do duhovnih hierarhij nad nami. V bistvu<br />
je to vprašanje morale/etike.<br />
V preteklosti so že bile iznajdene določene naprave, ki<br />
so očitno delovale s pomočjo nefizičnih oblik energije.<br />
Eno takih je iznašel Wilhelm Reich, ki je uporabil tako<br />
imenovano orgonsko energijo. 5 Težava pa je v tem,<br />
da nobena teh tehničnih iznajdb ni uspela postati del<br />
našega vsakdana. Zgodba je vedno enaka: ko neka<br />
nova tehnologija deluje, jo prevzamejo in uničijo tisti,<br />
ki iz uporabe fizičnih virov energije tega planeta kujejo<br />
velike dobičke.<br />
Lahko bi rekli, da je to, da obstajajo stare strukture<br />
moči, ki nam ves čas preprečujejo vstop v novo ero<br />
'eterske tehnologije' – tehnologije, ki dela direktno s<br />
silami življenja, resen problem. Res je: obstoj takega<br />
upora postaja danes vedno bolj očiten. Zato se moramo<br />
naprej vprašati, kako ta upor premagati.<br />
Okoli leta 1920 se je Enrenfried Pfeiffer obrnil na<br />
Rudolfa Steinerja z naslednjim vprašanjem: "Z uporabo<br />
fizične energije drvi današnja civilizacija v razkroj ...<br />
saj uporaba teh energij neizpodbitno vodi v razkroj;<br />
ali ne bo torej potrebno v tehnologijo vnesti energijo<br />
življenja, novo energijo, ki bi sama nosila zakon<br />
prenove, življenja in ki bo v človeku naravno vzbujala<br />
takšna vprašanja, čustva, impulze volje, da ... bi se<br />
lahko naučil uravnotežiti ... graditi, sintetizirati, rasti, se<br />
razvijati?". 6 Steinerjev odgovor je bil, da "lahko takšne<br />
energije proučujemo pri metamorfozah nekaterih<br />
substanc v človekovem telesu ... ta energija je tisto,<br />
kar na splošno označimo kot eterske sile oblikovanja,<br />
etersko telo, toplotni eter, svetlobni eter itd." Nadalje<br />
je pojasnil, da nam duhovni svet še ne dovoli, da bi te<br />
eterske energije odkrili in uporabili. Pokazal je na dva<br />
pogoja, pod katerima bi bilo to dovoljeno. "En pogoj,<br />
potreben, da te energije ne bi zlorabili, je, da pride do<br />
družbene ureditve, povezane z idejo tridelnosti, vsaj<br />
na manjšem področju na zemlji; uvesti je potrebno<br />
družbeni red, ki je v soglasju z duhovnim. Duhovni<br />
svet ne bo dovolil, da bi te eterske energije odkrili, če<br />
ne bo vzpostavljen tak družbeni red." 8
š i r j e n j e<br />
Drugi pogoj je "...da se morajo na zemlji inkarnirati<br />
določeni duhovni voditelji, da bodo prevzeli vodenje<br />
človeštva; ti voditelji bodo verjetno zelo težko našli<br />
primerno telo ... če se ne bo razširila waldorfska<br />
pedagogika". 9<br />
Kar se tiče drugega pogoja, lahko samo upamo, da bo<br />
naraščanje števila waldorfskih šol v današnjem času<br />
zadostno. V nizu predavanj 'Karmične zveze' je to<br />
vprašanje nekoliko bolj osvetlil. "Prav tako kot je malo<br />
verjetno, da se poklicani v danih okoliščinah na zemlji,<br />
ko potrebuje kruh, nahrani s koščkom ledu, prav tako<br />
malo je verjetno, da se starodavna modrost manifestira<br />
v takšni obliki, kot si jo predstavljamo, v telesu, ki je<br />
bilo do svojega 17., 18. leta deležno izobraževanja – v<br />
današnjem pomenu besede ... sam se moram zahvaliti<br />
dejstvu, da pri 12 letih še vedno nisem dobro pisal, s<br />
čimer sem se izognil mnogim oviram. Kajti zmožnost<br />
takšnega načina pisanja, kot se od otroka pričakuje<br />
danes, v človeku uniči nekatere kvalitete." 10<br />
Kar se prvega pogoja tiče, moramo najprej bolje<br />
razumeti to, kako bo mogoče 'odkriti' nove vire energije.<br />
Izkušnje nam kažejo, da posameznik – ali celo manjša<br />
skupina ljudi – ni dovolj močna, da bi svoja odkritja<br />
udejanila v praksi. Samo z močjo skupnosti – katere<br />
velikost ni jasno definirana, jasno pa je, da bi morala<br />
biti dokaj velika – bi lahko premagali močan upor<br />
vladajočih sil današnjega časa. "Ljudje, ki sodelujejo<br />
v bratovščini, so čarovniki, ker v svoj krog pritegnejo<br />
višja bitja ... Kadar se darujemo neki bratovščini, je to<br />
dajanje zlitje s celoto, je kalitev, krepitev naših organov<br />
... To bo skrivnost napredka človeštva v prihodnosti:<br />
delovanje v skupnostih." 11<br />
Človek lahko le ugiba, zakaj tukaj na zahodu, kjer je<br />
toliko finančnih in človeških virov, obstaja tako majhno<br />
število skupnosti, ki bi resno delale na uvedbi tridelne<br />
družbe. Članek Uda Hermannstorfer-ja "Družbena in<br />
duhovna prenova v neodvisnih organizacijah", objavljen<br />
v New View-u 12 , obravnava nekatere pomembne<br />
aspekte tega vprašanja. Med drugim pokaže na dejstvo,<br />
da so nove skupnosti skupnosti, v katere se vključijo<br />
posamezniki po svoji lastni volji. V takih skupnostih<br />
vlada napetost med posameznikom in skupnostjo<br />
kot celoto. Tej razdvojenosti se ne moremo izogniti.<br />
Je del naše narave. Znotraj sebe imamo družabne in<br />
nedružabne sile. V nas so sile, ki vodijo v egoizem –<br />
če bi se človek skušal znebiti teh sil, bi zanikal svojo<br />
osebnost –, vendar imamo v sebi tudi sile, ki vodijo v<br />
bratstva. Lahko se bojujemo in padamo iz ekstrema<br />
v ekstrem ali pa si rečemo: "Potrebujem skupnost, da<br />
uravnoteži enostranskost moje osebnosti. Kajti vse svoje<br />
talente in spretnosti dolgujem svoji enostranskosti,<br />
svojemu egoizmu. Toda ti isti talenti in spretnosti so<br />
sredstva, preko katerih lahko sile zdravljenja stečejo<br />
v skupnost. Po drugi strani pa me lahko sposobnosti<br />
drugih, če se jim pridružim v skupnosti, organizirani<br />
po načelu tridelnosti, pozdravijo." Takšne misli lahko<br />
dajo več motivacije za oblikovanje novih skupnosti ali<br />
preoblikujejo stare.<br />
Uvedba tridelnosti v skupnosti pa zahteva več kot<br />
le takšen cilj. "Če imamo samo cilj, se ne zgodi nič;<br />
če želimo, da se nekaj zgodi, moramo nekaj narediti.<br />
To privede do skupnosti akcije, dejanja ... Nekoč se je<br />
človek v skupnost rodil. Danes pa skupnost od nas<br />
zahteva, da delujemo". 13 Prav zaradi tega potrebujemo<br />
resnično predanost in voljo, da se spremenimo. Pot teče<br />
od razmišljanja, preko čutenja v dejanje. V tem procesu<br />
smo prišli do točke, ko se soočamo s premagovanjem<br />
starih navad. Vsi vemo, kako težko jih je spremeniti. Za<br />
to je potrebna močna volja, kajti navade so vgnezdene<br />
globoko v nas. Ko je Ehrenfried Pfeiffer vprašal Rudolfa<br />
Steinerja, zakaj je med člani duhovnih gibanj tako malo<br />
dejanj, je dobil nepričakovan odgovor:
o b z o r i j<br />
19<br />
"To je problem prehranjevanja. Prehrana, ki jo<br />
imamo danes, ne daje moči, ki je potrebna za<br />
manifestacijo duha v fizičnem življenju. Nič več ni<br />
mogoče zgraditi mostu od mišljenja preko volje do<br />
dejanja. Hranilne rastline ne vsebujejo več tistih sil,<br />
ki jih ljudje ze to potrebujejo". 14<br />
To je bilo izrečeno pred približno 80 leti. Danes,<br />
po desetletjih razvoja modernega industrijskega<br />
poljedelstva, pa je še dosti slabše. Kvaliteta hrane<br />
je nazadovala do ekstremne stopnje. To lahko<br />
potrdim s svojo lastno izkušnjo. Pred sedmimi leti<br />
sem zapustil Slovenijo po tem, ko sem desetletje<br />
dolgo delal na razvoju organskega poljedelstva in<br />
promociji zdrave hrane. V tem obdobju sem imel<br />
mnoge priložnosti, da jem pridelke tradicionalnega<br />
kmetovanja, ki ga ni pokvaril moderni vpliv in so<br />
bogatega okusa ter zelo hranljivi. Poleg tega smo<br />
imeli svojo lastno pekarno, ki nas je oskrbovala s<br />
kruhom in drobnim pecivom visoke kakovosti.<br />
Tako sem v sebi razvijal posebno senzitivnost<br />
za kvaliteto in vitalne sile v hrani. Ko sem prvič<br />
odpotoval iz Slovenije na zahod in prispel najprej<br />
na Nizozemsko, preden sem nato prišel živet<br />
v Anglijo, me je šokiralo pomanjkanje okusa<br />
in nekvalitetnost konvencionalne hrane. Celo<br />
organska in biodinamična hrana ni bila vedno tako<br />
kvalitetna, kot bi človek pričakoval. Kmalu mi je bilo<br />
jasno, da bi se brez organskega in biodinamičnega<br />
poljedelstva na zahodu bil preprosto prisiljen vrniti v<br />
Slovenijo, saj sem čutil, da pomanjkanje življenjskih<br />
sil v konvencionalni prehrani ne bi zadostilo<br />
potrebam mojega telesa. Po mojem mnenju je bila<br />
šokantna razlika v kvaliteti vitalnih, življenjskih sil<br />
– eterskih sil – v rastlinah povezana z dejstvom, da<br />
je bila Slovenija kulturno, politično in geografsko<br />
(pokrajina je v glavnem precej hribovita) varovana<br />
pred popolno uvedbo vseh 'prednosti' modernega<br />
industrijskega poljedelstva.<br />
Če želimo resnično napredovati od uporabe<br />
fizičnih energij z vsemi njihovimi destruktivnimi<br />
posledicami k uporabi eterskih energij in moralnih<br />
mehanizmov bodočnosti, moramo jemati vse sfere<br />
življenja izjemno resno, vključno s prehrano. Toda<br />
problem danes ni le v hrani, ki jo jemo, ampak<br />
tudi v pomanjkanju pravega vedenja o tem.<br />
Predvsem moramo vzeti vprašanje prehrane bolj<br />
resno. Kajti "ta problem mora biti razrešen prej,<br />
preden bo človek zmogel duhovno delovati na<br />
eterske impulze, da jih preobrazi v dejanje ... če<br />
določene sile v človekovi prehrani niso sproščene<br />
za duhovno, potem bodo človeku prihajale na<br />
misel namesto moralnih misli nemoralne. Moralne<br />
misli je mogoče uravnavati in vzpodbujati tako,<br />
da se sprostijo sile svetlobe v toplotno-zračnih<br />
organizmih, zvočne sile kemičnega etra v tekočem<br />
organizmu, življenjske sile v trdnem organizmu. Te<br />
sile v človeku so osvobojene s pomočjo primerne,<br />
uravnotežene prehrane. V sodobni degenerirani<br />
prehrani človeka pa niso več osvobojene.". 15<br />
Steiner v svojem predavanju Krščanska skrivnost 16<br />
razloži izreden pomen teh moralnih sil. "Starodavni<br />
duhovni modreci so imeli najbolj vzvišeno znanje<br />
... Toda eno, česar starodavna poganska kultura ni<br />
poznala, je zmaga nad fizičnim svetom. Njihovo<br />
orodje, kakor tudi vsa kultura, je bilo izjemno<br />
primitivno ... Da se je človek lahko naučil vladati<br />
zemlji, je moral biti omejen na fizični element.<br />
Moral je postati močan in posvetiti je moral nižje<br />
razvito človeško bitje ... Danes smo prišli na fizično<br />
raven v vseh svojih ukrepih. In če vzporedno s<br />
kulturo na fizični ravni ne gre tudi moralna kultura,<br />
potem delujejo fizični dosežki destruktivno. Preko<br />
razvoja morale bo človek postal zmožen generirati<br />
popolnoma drugačne sile od tistih, ki so sedaj<br />
prisotne na fizični ravni ...
20<br />
š i r j e n j e<br />
Ustvarjanje skupnosti<br />
iz Anton Kimpfler:<br />
Das Ereignis der Gemeinschaft<br />
VI. poglavje: Postati človek z nasprotnikom<br />
- zopernikom<br />
V prihodnosti bomo imeli stroje, ki se bodo premikal<br />
le tedaj, ko bodo nastopile sile ljudi, ki so moralni ...<br />
Zgolj mehanski mehanizmi se morajo preoblikovati<br />
v moralne mehanizme."<br />
Ne želim trditi, da so na poti k dobi eterskih<br />
tehnologij le tiste ovire, ki sem jih omenil v svojem<br />
članku. Zelo verjetno so še mnoge druge. Toda če<br />
v sebi ne ojačamo najprej moralnih sil – s pomočjo<br />
pravilne prehrane in v družbenih odnosih – z<br />
uvedbo tridelnega družbenega organizma, potem<br />
ne moremo pričakovati, da nam bo dana zmožnost<br />
nadzora in ravnanja s silami drevesa življenja<br />
samega. <br />
Viri:<br />
1. V originalni hebrejski verziji Biblije so zemljo ustvarili Elohimi, duhovna<br />
bitja, ki jih Rudolf Steiner imenuje duhovi oblike.<br />
2. Sveto pismo, Genesis, 1:28.<br />
3. Rudolf Steiner, Intimni vidiki reinkarnacije, Munchen, 7. marec 1909.<br />
4. Neznani avtor: glej zabeležko 15 na strani 349 v knjigi The Temple Legend,<br />
Rudolf Sateiner), Rudolf Steiner Press, 1997<br />
5. glej dodatek II v knjigi The Tree of Life and the Holy Grail, Sylvia Francke,<br />
Thomas Cawthorne, Temple Lodge, 1996.<br />
6. Dr. Ehrenfried Pfeiffer, Subnature and Supernature in the Physiology of<br />
Plant an Man, The True Basis of Nutrition, Mercury Press, 1981<br />
7. na isti strani<br />
8. na isti strani<br />
9. na isti strani<br />
10. Rudolf Steiner, Karmic Relationships, Volume I (Lecture 12), Rudolf Steiner<br />
Press, 1972<br />
11. Rudolf Steiner, Brotherhood and the Struggle fot Existence, Berlin, 23<br />
November 1905.<br />
12. New View, 2. četrtletje, pomlad 2005<br />
13. na isti strani<br />
14. glej dodatek C v knjigi Poljedelstvo, Rudolf Steiner, Bio-Dynamic Farming<br />
and žgardening Association, 1993<br />
15. Dr. Ehrenfried Pfeiffer, Subnature and Supernature in the Physiology of<br />
Plant an Man, The True Basis of Nutrition, Mercury Press, 1981<br />
16. Rudolf Steiner, The Christian Mystery, Vologne, 12 Februar 1906.<br />
prevedla Marina Nuvak<br />
Pri poizkusu določevanja poti, po kateri človeštvo<br />
koraka naprej, pride na plano veliko zla, ki se skriva<br />
v nas. In tega zla nikakor ne bomo premagali, če ga<br />
ne bomo poimenovali po njegovem pravem imenu.<br />
Kdor hoče biti realist, ta mora resno jemati tudi tista<br />
bitja, ki delujejo na luciferski in ahrimanski način. To<br />
velja za vsako posameznikovo duhovno prizadevanje,<br />
še bolj pa za soočanja v skupini. Teh demonskih sil se<br />
moramo zavedati, da tako nimajo vedno lažjega dela<br />
z nami.<br />
S tem ko postane naš jaz duhovno dovzetnejši, se<br />
pojavi nevarnost, da ga preplavijo vplivi, ki jih ni<br />
mogoče nadzirati. Nevarnost je še posebej velika<br />
takrat, ko teh vplivov ne želimo opaziti. Zaradi tega<br />
je zelo pomembna duhovna priprava. Bolj kot je jasna<br />
naša slika o Luciferju in Ahrimanu, bolj se bomo lahko<br />
osvobodili njunega vpliva. Njuna moč bi bila največja,<br />
če o vsem tem ne bi prav nič vedeli.<br />
Duhovna znanost nam pomaga, da se ob delovanju<br />
naših nasprotnikov prebudimo. To sicer ne nadomesti<br />
srečanja z Luciferjem in Ahrimanom; pomaga pa nam<br />
najti pravi odnos do njiju. Če pa o tem špekuliramo,<br />
bomo zelo hitro speljani na krivo pot. Odločujoča je<br />
miselna budnost. Z njo si zgradimo moralno zaščito za<br />
našo dušo, ki jo tako varujemo pred zlorabo.<br />
Ponavadi so nasprotniki tisti, ki preprečujejo skupno<br />
delovanje ljudi, ki se v duhovnem smislu medsebojno<br />
ujemajo. Med posameznike se vrinejo prevare in<br />
mračne misli, in to na zelo neopazen način. Spake, ki<br />
izhajajo iz naše dvojne narave (dvojnik, senca v nas) in<br />
izvirajo iz naših slabosti in enostranskosti, morajo biti<br />
najprej prepoznane, drugače praktično delovanje ni<br />
smiselno. V nasprotnem primeru venomer prihaja do<br />
nesporazumov in prepirov.<br />
Aktivna in dejavna duhovna skupnost se lahko ustvari<br />
takrat, ko se tem našim nasprotnikom ne bojimo<br />
postaviti po robu.
o b z o r i j<br />
21<br />
Drugače zaradi njihovih napadov ne moremo<br />
vzpostaviti vezi z drugim človekom. Če pa se zavedamo<br />
Luciferja in Ahrimana, nam ta zavest omogoča, da<br />
bolje spoznamo in zaznamo sočlovekov jaz. Lahko<br />
spoznamo, kaj vse moramo narediti oz. opustiti, da bi<br />
lahko našli pot do tega sočloveka.<br />
■ Ulrik De Wachter: Two Court Fools<br />
Ahriman ne priznava človekove resnice. Naše poštene<br />
interese žene v materialni pohlep. Lucifer pa nas sili v<br />
napačne sklepe. Z njim bežimo od vsega, kar se nam<br />
zdi težko, in se obdajamo z nekakšnim navideznim<br />
bleskom. Ahriman zavaja k nečloveški moči, Lucifer k<br />
nepotrebni šibkosti. Prav to, s čimer se prvi ne strinja,<br />
drugi pozdravlja.<br />
V našem vsakdanjiku lahko opažamo vse več<br />
ahrimanskih potez. Daje nam veliko premoč na<br />
tehničnem področju, kateri pa smo na koncu tudi<br />
sami podvrženi. Tako imenovani prosti čas pomeni<br />
dandanes beg v lucifersko razvedrilo, s pomočjo<br />
katerega naj bi pozabili in odjadrali stran od zunanjih<br />
pritiskov in prisil. Notranja nemoč se nato hitro pokaže<br />
v še večji meri. Tako znova pademo iz duševnega v<br />
materialno podjarmljenje. Lucifer pospeši to, kjer nas<br />
hoče Ahriman zadržati priklenjene. Ker naša duša<br />
ni več eno s svetom, jo Ahriman s še večjo lahkoto<br />
nadzira.<br />
Ena izmed velikih mikavnih vab je dandanes laž.<br />
Vanjo se lahko ujamemo in zavijemo kot v zapredek.<br />
To uporablja Ahriman in nas hoče prepričati, da si<br />
z resnicoljubnostjo samo škodimo. Pravzaprav pa<br />
škodimo samo tistim zemeljskim omejitvam, v katerih<br />
se takrat nahajamo. In Ahriman hoče, da v le-teh<br />
ostanemo tudi ujeti. Tako imamo z neresnico sicer za<br />
sabo Ahrimanovo moč, ampak preostali duševen svet<br />
proti nam. Od njega nas loči Ahriman, ki hoče odrezati<br />
vse zemeljsko od preostalega kozmosa. Njegovo<br />
sredstvo pri tem je predvsem laž.<br />
Ahriman nam hoče sporočiti, da na zemlji obstaja nuja<br />
po neodkritosrčnosti. To mu uspe, če prikrije naše višje<br />
sposobnosti in jih posesa v intelekt. Ta nato raste na<br />
račun naše duševne živosti. Tako ostanemo odrezani<br />
od naše notranje resničnosti.<br />
Tisti, ki preveč išče zunanje moči, se prav tako vdaja<br />
Ahrimanu. Takšen človek se z njegovo pomočjo prebija<br />
naprej in misli, da stvari vodi sam, v resnici pa je sam<br />
tisti, ki je voden.<br />
Ahriman iz nas naredi prepričane formaliste. Vse naj<br />
bi bilo določeno po zunanjih principih. Človek postane<br />
suženj svojih pravil in pusti, da ga le-te zvežejo. Ker<br />
so ti principi zelo različni, se začne širiti atmosfera,<br />
ki je zelo kritična in intelektualna. Natančnost ni več<br />
sredstvo, ampak postane orožje, ki pobije vse duhovne<br />
klice, ki nam kažejo pot naprej, nas pravzaprav porine<br />
v luciferske sfere. Tam pa domuje oholo sanjarjenje –<br />
daleč stran od vsakega razumnega mišljenja.<br />
Lucifer želi preveč. Za njega je svet estetski problem. V<br />
kolikor mu ne ugaja, se od njega raje poslovi, namesto<br />
da bi ga poizkusil spremeniti. Na drugi stani pa za<br />
Ahrimana svet predstavlja čisto mehaničen problem.<br />
Zavoljo sveta trpi samo eno spremembo – četudi na<br />
račun človeka. Svet kot problem našega duševnega<br />
razvoja je tukaj z obeh strani nizkotno obravnavan,<br />
razen če samoiniciativno zberemo dovolj moči za<br />
ustrezno ravnanje. Zemeljskega se ne smemo ne otresti<br />
in ga tudi ne poveličevati. Ponuja se nam kot naloga in<br />
ne kot idila.<br />
Če gledamo družbo globalno, potem je točka,<br />
kjer nas Ahriman napada, gospodarstvo s svojim<br />
avtomatiziranim uhojenim početjem. Lucifer pa to<br />
enako počne na ravni države in njenih idealov, kjer se bo<br />
še vedno govorilo in sanjarilo o svobodi in demokraciji,<br />
pa čeprav bodo ljudje že skoraj popolnoma propadli.<br />
Država želi biti sama sebi namen, kamor nas lahko nato<br />
gospodarstvo vedno bolj tlači. Življenjsko praktična<br />
duhovna kultura pa tukaj vedno potegne ta kratko.<br />
Ahriman pozna ljudi samo kot ogromno množico<br />
in jih kot takšne želi tudi nadzorovati. Lucifer želi<br />
nadzorovati izbrano elito in jih obletava z vzvišenimi<br />
občutki njihove vsečloveške misije. Tako potem sanjarijo<br />
o tem, kar drugi izgubljajo s svojim trpljenjem.<br />
Z Ahrimanom se pojavi nekakšna logika nehumanosti.<br />
Ustvarja inteligenco brez jaz-a in to v popolnoma<br />
neosebnem svetu. Tako se izogne tisti pozornosti,<br />
katero Lucifer vedno bolj privablja k sebi.
22<br />
š i r j e n j e<br />
On stremi k temu, biti v središču in mami našo osebnost<br />
k sebi, kljub vplivom preostalega človeštva. Pusti nas,<br />
da se predajamo utopičnim mislim in dogodkom,<br />
medtem ko Ahriman še bolj neizprosno zasleduje svoje<br />
stvarne cilje.<br />
Smo samo to, kar je nekdo drug – bi nam rad sugeriral<br />
Ahriman. To vzbuja poželenje po nasprotnem,<br />
luciferskem prišepetavanju: smo nekaj, kar drugi nikoli<br />
ni. Iz tega součinkovanja se pokaže anti-kristusov ideal:<br />
samega sebe poviševati – in drugega poniževati.<br />
V tej razdvojenosti (diskrepanci) se lahko kot ljudje<br />
razvijamo samo, če ne gledamo samo na svoje<br />
subjektivne koristi oz. tehnične in organizacijske<br />
koristi, ampak na to, v kakšnem razmerju se nahajajo<br />
jaz-i in kako vplivajo drug na drugega. Ob tem je treba<br />
znati tako odpuščati kot nositi so-odgovornost.<br />
Ob Luciferju in Ahrimanu se obnašamo kot avtomati,<br />
ki so bodisi prežeti z mlačnimi, milimi angelskimi<br />
potezami ali s strastjo in hladnostjo. Luciferjev<br />
pripadnik se že na zemlji počuti kot v nebesih. Sledi<br />
nadčutni pameti in že se spotika ob naslednjo zemeljsko<br />
oviro. Ahrimanov pripadnik vidi s svojim razumom, ki<br />
je omejen z materialnostjo, samo zakon okrutnosti. Vsi<br />
višji ideali se mu izmikajo. Uporablja grde in umazane<br />
izraze, drugi (Luciferjev pripadnik) pa olepševalne in<br />
življenju tuje.<br />
Ob Luciferju ostanemo nekako otročji. Pusti nas v<br />
odvisnosti, v kakršni se nahaja dojenček, ki še vedno<br />
sesa materino mleko. Nismo odrasel zemeljski človek,<br />
ampak se pretakamo po njegovem svetlobnem polju.<br />
S starostjo postanemo vedno bolj odvisniki Ahrimana.<br />
On nas priklene na trmoglavost, ki povzroča otrditev<br />
telesa. Zelo pogosto lahko opazujemo, kako se luciferska<br />
potreba po ustvarjanju sprevrže v ahrimansko jezo na<br />
ustvarjanje. Če človek ne neguje zavestno otroških sil<br />
nadzemeljskega nebesnega uma, ga te v vsakdanjem<br />
življenju ne morejo dovolj dobro podpirati. Tako se<br />
vedno bolj zateka k sredstvom, ki mu jih nudi hladen<br />
preračunljiv razum. Iz notranje nuje skače v zunanjo.<br />
Če je bil na začetku premalo poglobljen v snov, je zdaj<br />
preveč. V obeh primerih pa izgubi svojo svobodno<br />
moralnost.<br />
Tako kot nas Ahriman dela malodušne proti<br />
duhovnemu, tako nas Lucifer dela ošabne v našem<br />
odnosu z ostalimi ljudmi. On pretirava v stvareh,<br />
medtem ko se Ahrimanu ravno te stvari ne zdijo nič<br />
kaj pomembne. Kadar z Ahrimanom mislimo slabo o<br />
naših višjih sposobnostih, potem prav tako ne moremo<br />
narediti dosti dobrega v odnosu z drugimi. Naš pogled<br />
je v vsakem primeru moten; ali zaradi prevelike<br />
domišljavosti ali pa zaradi raznih deformacij. Kjer se<br />
predajamo luciferski domišljavosti, se ponavadi zelo<br />
hitro pokaže, kako smo ahrimansko deformirani.<br />
Ahriman nam podaja nekakšne splošno veljavne<br />
dolžnosti, ki se jih morajo držati vsi, razen nas samih.<br />
Takšno ravnanje se lahko opazi v diktatorskih državah,<br />
ki so na zunaj povsem ahrimansko organizirane. Za<br />
vodilne veljajo drugačne, bolj prijetne dolžnosti, torej<br />
luciferske izjeme.<br />
Absolutno pravilo se pokaže skupaj z Ahrimanom.<br />
Lucifer pa zagovarja absolutne izjeme. Tukaj se lahko<br />
bistvo zla jasno karakterizira: vsakič gre za prekoračitev<br />
tega, kar ponavadi v zdravi meri sodi k življenju. Vedno<br />
se pojavlja nekaj splošnega in nekaj posebnega, ampak<br />
eno ne sme nikoli izključevati drugega. Vsak človek<br />
potrebuje pravila – ampak tudi izjeme.<br />
Ob zlu lahko tudi rastemo, in sicer tako, da se mu ne<br />
podredimo ali se pustimo drugače zapeljati. Tako lahko<br />
s pomočjo upora dosežemo globlje razumevanje teh<br />
naših nasprotnikov. V tem se pokaže smisel.<br />
Pri boju proti tem našim nasprotnikom ne gre za<br />
intelektualno dejavnost, ampak za voljno dejanje.<br />
Lucifer nas je pripeljal iz otroške, nezrele prapovezanosti<br />
z duhovnim svetom. Kot posledico tega pa<br />
nas je Ahrimam pripeljal v težo materije. Obema pa se<br />
moramo zahvaliti za priložnost in moč svobode – ampak<br />
samo, kadar smo sposobni samostojno naprej delati v<br />
tej smeri. S pogledom na ločitev duš v preteklosti in na<br />
duhovno odločitev v zemeljski sedanjosti sprejmemo<br />
poziv in pogum za novo napredovanje. Iz dvojnosti<br />
lahko naša duša pridobi tako trdnost kot gibljivost<br />
(premičnost, mobilnost).<br />
Nasprotniki so nepogrešljivi spremljevalci k svobodi.<br />
Kar lahko pred njimi shranimo, očuvamo, to postane<br />
naše bistvo. Torej jih potrebujemo za svojo lastno<br />
samobitnost, za svoj lasten jaz. V spopadu z njimi<br />
pridobimo nekaj, česar si sami ne bi mogli dati. Tako<br />
delujejo nasprotniki kot božji duhovi, ki vlečejo svoje<br />
niti v nasprotno smer (od božje). To pa ima veliko<br />
opraviti z nastajanjem človeka kot svobodnega bitja.<br />
Pravi spori z nasprotniki se dogajajo na duhovnoduševni<br />
ravni. Če se s tem strinjamo, lahko tako<br />
preprečimo veliko slabega v človeškem sobivanju.
o b z o r i j<br />
Skozi notranje preizkušnje se ne pustimo več tako hitro<br />
zapeljati nepoštenim sredstvom in nesocialnim ciljem.<br />
S tem, ko smo bili predhodno preizkušeni v duhu, nas<br />
neko početje, dejanje ne more več tako lahko vreči iz<br />
tira.<br />
Nasprotnikov ne bomo premagali, če se bomo z njimi<br />
prepirali oz. se želeli z njihovo pomočjo osrečiti. Moramo<br />
postati bolj preudarni in se močneje posvetiti Kristusu.<br />
Že dejstvo da upoštevamo njegov sredinski (osrednji)<br />
položaj, je neko dejanje. Svobodno pot k njemu pa lahko<br />
najdemo, tako da smo trdni in se upiramo Luciferju in<br />
Ahrimanu. Če se njima ne damo podjarmiti, nas bosta<br />
vodila k Kristusu.<br />
Bojevanje z nasprotniki nam podari duhovno varnost,<br />
skozi katero lahko samostojno delujemo in pomagamo<br />
pri nadaljnjem razvoju sveta. Prvič skozi preobrazbo<br />
arimanskih prostorskih sil (moči), pri čemer nam<br />
pomagajo plastične in slikarske umetnosti. Drugič<br />
skozi oživitev časovnega toka ob pomoči glasbe in<br />
poezije, s čimer bo luciferično odrešeno. Kar na zunaj<br />
premagamo, to prikliče v nas nove duševne kvalitete.<br />
In sadeži, ki smo jih pridobili z notranjimi boji, znova<br />
silijo oblikovalsko navzven. In prva smer naj ne podleže<br />
drugi. Bolje kot pazimo drug na drugega, prej bomo<br />
prišli do medsebojnega stopnjevanja.<br />
Iz bolečine teže in iz trpljenja izoliranosti pridobi<br />
sobivanje novo lepoto. Ojača se volja v pravo zaupanje.<br />
Duhovno, ki smo ga izbrali, zmoremo tudi jasneje<br />
ohraniti. Zahvaljujoč vsem pridobljenim bojem z<br />
nasprotnikom bomo lahko to tudi z večjo zavestjo in<br />
dostojanstvom zastopali.<br />
Duh lahko vedno prepoznamo po dejanjih v praksi.<br />
Če smo pod vplivom naših nasprotnikov, potem<br />
škodujemo sebi in drugim. Če pa se tega osvobodimo,<br />
se lahko Kristusova substanca zlije v našo bit in s tem v<br />
celotno skupnost. <br />
prevedel Andrej Ornik<br />
Gozdovi Slovenije<br />
serija petih filmov TV SLO<br />
bo predvajana ob torkih:<br />
25.03., 01.04., 08.04., 15.04. in 22.04.<br />
vsakič ob 17.30 uri na prvem programu<br />
Sporočilo serije<br />
Anton Komat<br />
scenarist, redaktor in moderator<br />
"Človeška civilizacija se je porodila, ko je padlo<br />
prvo drevo in bo uničena, ko bo padlo zadnje",<br />
nas uči modrost. Danes človek vse bolj posega po<br />
drevesu Življenja, čeprav je bil prav zaradi svoje<br />
skušnjave postati Bog, izgnan iz rajskega vrta.<br />
Človek je ob drevesu spoznal dobro in zlo. Če<br />
iščemo dobro v naravnem gozdu, bomo tam našli<br />
slikarski atelje narave, kjer zremo prečudne podobe,<br />
slišimo čudežne pravljice ali sanjamo arhetipski<br />
svet pračloveka, ki še vedno spi v nas. Če delamo<br />
zlo v industrijskem gozdu, potem smo dokončno<br />
izbrisali starodavno zavezništvo človeka z drevesi.<br />
Simbol te zaveze je drevo sveta, axis mundi, ki je<br />
znamenje sožitja in ljubezni v arhetipu drevesa.<br />
Les postane violina, če je ljubljen, ali pa odpadek<br />
na smetišču, če je preziran. Vedno pa ostaja in<br />
bo žarel v ognju domačega ognjišča, ob katerem<br />
se je porodila človeška kultura. Beseda kultura<br />
po svojem izvoru pomeni gojiti, negovati, ne pa<br />
ropati in uničevati. Gozd ni le kubatura lesa, ki mu<br />
trenutno vrednost določata trg in količina denarja.<br />
Tisto, kar imenujemo drevo, je odvisno od našega<br />
dojemanja narave in pozicije opazovalca v njej.<br />
Duhovna tradicija človeštva ne ločuje človeka od<br />
narave, saj je človek po svojem evolucijskem izvoru<br />
bitje simbioze.<br />
■ Tom Hejhal: Notre Dame de Paris<br />
Gozd prav tako malo pripada gozdarju, trenutnemu<br />
posestniku, kakor slikarju ali poetu, ker za druženje<br />
z naravo ne potrebujemo ne znanstvenika, ne<br />
lastnika, ne umetnika. Svoje življenje lahko rastemo<br />
le v naročju narave, ne pa v okovih, ki smo si jih<br />
sami skovali.<br />
Življenje gozda nas uči, da je tudi najmanjše<br />
sodelovanje bolj koristno od tekmovalnosti.<br />
23
D <br />
D <br />
Sodobna civilizacija mora v imenu preživetja<br />
človeške vrste končno že razumeti sporočila narave.<br />
Trajnostna družba zadovoljuje svoje potrebe, ne da<br />
bi škodovala prihodnjim generacijam.<br />
V gozd gremo, da se spomnimo nečesa pozabljenega,<br />
kar nam je bilo v otroštvu pomembno in sveto. Tam<br />
srečujemo čudesa in se jim ne čudimo, morda v<br />
gozdu postanemo otroci, ki verjamejo, da v vsaki<br />
stvari prebiva duh in zato začutimo potrebo, da je<br />
odčarani svet spet potrebno začarati. Če drugega<br />
ne, v gozdu najdemo vsaj samoto in tišino, poslednji<br />
dragoceni dobrini današnjega sveta. Sodobni čas<br />
prinaša ponovno odkrivanje duhovnih vrednot<br />
gozda. Ko vstopamo v to prakrajino človeškega<br />
duha, se dotaknemo globin nezavednega, kjer nas<br />
nihče ne bo našel, ampak moramo sami najti izhod<br />
in pot. Na koncu poti bo iskalec našel iskano, samega<br />
sebe. Idem cogniscit idem, pravi hermenevtično<br />
načelo. <br />
Društvo Ajda Gorenjska<br />
Petek, 9 . maj med 15. in 18. uro<br />
Praktično izobraževanje<br />
Nabiranje in vloga baldrijana v biodinamiki. Mešanja baldrijana za<br />
žita. Zakopavanje rogov s kremenom. Obujte se primerno za delo!<br />
V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Sobota, 21. junij med 17. in 19. uro<br />
Praktično izobraževanje<br />
Okopavanje, zatiranje plevelov in glivičnih bolezni. Košnja trave,<br />
sušenje. Odkopavanje in zakopavanje koprive. Izdelava kravjeka po<br />
Mariji Thun. Mešanje gnoja iz roga proti suši.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Društvo Ajda Sostro<br />
Sreda, 16. april ob 19. uri<br />
predavanje/okrogla miza<br />
Fanči Perdih: Povezava rastlin z zemljo - kako vse to deluje<br />
Sreda, 21. maj ob 20. uri<br />
predavnje, neodvisni raziskovalec-naravovarstvenik<br />
Anton Komat: Pesticidi - ubijalci življenja II. del<br />
Sreda, 18. junij ob 20. uri<br />
predavanje/okrogla miza<br />
Nikolčič Terezija: Zelišča za ljudi in živali in odgovori na vprašanja<br />
Društvo Ajda Domžale<br />
Četrtek, 10. april ob 19. uri<br />
v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)<br />
Predava Komat Anton, samostojni raziskovalec:<br />
Konec sveta kot ga poznamo<br />
Sobota, 12. april od 9. do 12. ure<br />
v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)<br />
Tečaj o biodinamiki 3 del. - Ritmi v biodinamiki<br />
Sobota, 19. april od 9. do 12. ure<br />
na sedežu društva Ajda Domžale Podrečje 10, Domžale<br />
Tečaj o biodinamiki - praktično delo<br />
Nedelja, 20. april ob 9. uri<br />
zbor pri ribiški koči ob bajerju v Radomljah<br />
Delavnica: Užitne divje rastline s kosilom iz nabranega<br />
Cortese Dario, prispevek 10 €, inf. na tel. 051-330-242<br />
Nedelja, 27. april ob 14. uri<br />
na B-D kmetiji Videmšek v Dobu, Prešernova 26<br />
Delavnica: Izkopavanje B-D preparatov in priprava<br />
jelenovega mehurja<br />
Četrtek, 8. maj ob 14. uri<br />
v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)<br />
Predava Sanja Lončar, vodja projekta Za zdravje narave in<br />
človeka: Kako nam s hrano kradejo energijo<br />
Sobota, 31. maj in nedelja, 1. junij<br />
Sodelovanje na sejmu Altermed v Celju<br />
organizacijo vodi Kosec Miha<br />
Sobota, 7. junij<br />
Ekskurzija v Avstrijo na biodinamično kmetijo<br />
organizacijo vodi Kosec Miha<br />
Četrtek, 12. junij ob 19. uri<br />
v Domžalskem domu (stara knjižnica – nasproti Metalke)<br />
Predava dr. Fištravec Andrej: Višji Jaz - priprava na posvetitev<br />
24
Change language