You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kazalo<br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 LJUBLJANA-POLJE<br />
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Aci Urbajs, Fanči Perdih,<br />
Eva Zupan, Breda Medvešček,<br />
Marko Pogačnik, Terezija Nikolčič<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Fanči Perdih, Aci Urbajs,<br />
Petra Melik, Skupina VITAAA<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Joca Jamšek<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik,<br />
Tatjana Kamenšek Klopčič<br />
Kazalo 2<br />
Uvodnik 3<br />
Vinogradniška praksa - živali na kmetiji 3<br />
Skrb za naravo 4<br />
Nasvet za boljši pridelek - fižol 4<br />
Dobrih energij ni nikoli preveč 6<br />
Zdravilne rastline 7<br />
Širjenje obzorij 9<br />
Primer b/d raziskovalne kmetije v Järni 9<br />
Hologram Evrope 13<br />
Zemlja izgublja svoj oklep 16<br />
Stvarjenje in evolucija 19<br />
TISK:<br />
Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.<br />
Ljubljanska cesta 56<br />
4240 Radovljica<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 Ljubljana-Polje<br />
Davčna št. 94313008<br />
TR: 02031-0254286474<br />
Tel: 01 549 01 55<br />
revija.svitanje@gmail.com<br />
LETNA NAROČNINA: 15 EUR<br />
NAKLADA: 850 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali<br />
posameznih delov je dovoljen le s pisnim<br />
dovoljenjem uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Zelo bomo veseli vsake vaše<br />
dodatne finančne podpore!<br />
Naš transakcijski račun:<br />
02031- 0254286474<br />
pripis: DONACIJA<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskem naslovu<br />
revija.svitanje@gmail.com<br />
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />
Letna naročnina je 15 EUR.<br />
POZOR!<br />
Iščemo nove sodelavce, ki nam bodo pomagali<br />
pridobivati sredstva iz evropskih skladov.
3<br />
Uvodnik<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Dragi bralci!<br />
No, pa nam je uspelo. Žal je<br />
včasih pač tako, da ne gre in ne<br />
gre. In potrebna je velika mera potrpežljivosti, da zmore<br />
človek v miru počakati. Ko je čas pravi, se stvari začno<br />
postavljati na svoja mesta in revija je tukaj!<br />
Žal nekateri naši sodelavci tokrat niso utegnili pripraviti<br />
svojih prispevkov, saj jih je delo na njihovih kmetijah - zaradi<br />
preobilice dežja v prvi polovici junija - preveč zaposlilo. Smo<br />
pa veseli, da je kljub vsemu med nami spet naš vinogradnik<br />
Aci. S svojo ljubeznijo do vinograda in do dela v njem nam<br />
prinese svežega vetra in nam da misliti.<br />
Zelo lepo je videti tudi val navdušenja, s katerim se v društvu<br />
Ajda Goriška lotevajo novih projektov, ki bodo gotovo<br />
zanimivi tudi za druga društva po Sloveniji. Prispevek<br />
naše stalne sodelavke Fanči, ki se je pogumno lotila zelo<br />
pomembnega dela - semenarstva, je tokrat sicer bolj kratek, a<br />
nam prinaša pomembne nasvete za delo na zemlji.<br />
In potem so tukaj še nasveti gospe Nikolčič. Tudi njeno delo je<br />
zelo pomembno, saj skrbi, da prihajajo zelišča, ki jih prodaja<br />
na Ljubljanski tržnici, z ekološko neoporečnih površin.<br />
Ljudem pomaga, da si marsikatero zdravstveno težavo<br />
lajšajo z naravnimi zdravili, hkrati pa med nami ozavešča,<br />
kako pomemben del našega žitja so travniki, polni rožic. Leti<br />
imajo še eno, za človeštvo zelo pomembno vlogo: na njih<br />
se pasejo čebele. O teh pa smo v zadnjem času lahko prebrali<br />
mnogo zelo alarmantnih in strah zbujajočih vesti.<br />
Besedo vest smo žal iz našega besednjaka že skoraj povsem<br />
izločili. Pa bi morali ob marsikateri vesti, ki ji danes tako<br />
lagodno rečemo novica, morda le potrkati na svojo vest.<br />
Potem morda čebele ne bi doživele takšnega množičnega<br />
umiranja. In kaj to dejstvo pomeni za preživetje človeka na<br />
tem čudovitem planetu Zemlja? O tem bomo v naši reviji še<br />
pisali. <br />
Vinogradniška praksa<br />
- živali na kmetiji<br />
Aci Urbajs<br />
Težko se spravljam k pisanju tegale članka.<br />
Razbolel hrbet in utrujene noge povedo vse.<br />
Preveč dežja v juniju. Peronospora ogroža moj<br />
pridelek že dober mesec. Ritem škropljenja je na<br />
teden. Poleg tega je treba urediti trto, ki se bujno<br />
šopiri. In trava kar kipi iz razmočene zemlje.<br />
Še ponoči me preganjajo sanje o beli plesni na<br />
grozdih. In gospa urednica pravi,da naj še pišem<br />
o tem. "Hvala Bogu, da obstaja svobodna volja!"<br />
Zato današnjo temo malo spreminjam in pišem o<br />
živalih. Konec aprila smo na naše pašnike in tudi v<br />
vinograd spustili par konjičkov. S tem dogodkom<br />
smo postali "pravi" biodinamični kmetje,<br />
vinogradniki in sadjarji. Seveda smo bili tudi prej<br />
pravi, saj smo delali po smernicah<br />
Demeter. Toda misel, da nam manjkajo živali, je bila<br />
vsako leto večja. Začetek zgodbe sem nekako uvrstil<br />
s predavanjem Dr. Seelbacha na biodinamični<br />
kmetiji na Koroškem. Tema Individualnost kmetije<br />
in pomen živali pri tem me nikakor ni pustila<br />
hladnega. Saj pri živalih ne gre samo za njihovo<br />
uporabno vrednost, da nam popasejo travinje,<br />
dajo mleko, nam pomagajo pri opravilih, oskrbijo<br />
z gnojem… Njegova misel se je pletla v zgodbo, da<br />
nam živali dajejo neke prikrite spodbude, da skupaj<br />
urejamo kulturno krajino, saj živali razumejo<br />
spodbude etrov. Kot primer je navedel ptiča - šojo.<br />
Jeseni so te ptice na severu Nemčije zakopavale<br />
želod v zemljo, in to po urejenem konceptu. Biologi,<br />
ki so opazovali ta pojav, so mislili, da si ptice delajo<br />
zalogo hrane za dolge zime. Toda šoje se pozimi<br />
umaknejo v toplejše kraje in ne rabijo zalog, torej<br />
so pogozdovale. Določene dežele v Nemčiji imajo<br />
pogoj, da brez živali ni biološko-dinamične<br />
prakse.<br />
K tej zgodbi bi dodal še eksperiment, ki so ga<br />
opravili s konjem The clever Hans (pametni<br />
Hans). Ta konj je z udarci nog reševal seštevke<br />
enostavnih števil. Ko je komisija izločila iz prostora<br />
njegovega trenerja, je še naprej računal. Ko pa so<br />
izločili publiko, konj ni več računal. Poslanstvo<br />
konja - živali je, da razveseljuje ljudi.
Skrb z<br />
Skrb za narav<br />
Konjička sta na našo kmetijo prinesla vidne<br />
spremembe. Več vrst ptičev na pašniku je<br />
spodbudilo ujedo, da bolj skrbno opazuje, kaj se<br />
dogaja. Raste tudi gnojni kup, ki se spreminja<br />
v kompost. Rman, ki sem ga imel izbranega za<br />
poletno žetev za izdelavo kompostnega pripravka,<br />
sta konja popasla. Ko sem pripravljal koprive za<br />
kompostni pripravek, je radovedni konjiček popasel<br />
še te. Seveda, dodal sem še kamilice; drevesno lubje<br />
kar sama jesta … Skrbno sem zbral konjske fige in<br />
jih umešal v gnoj. Hej, pomagala sta mi pri izdelavi<br />
kompostnih pripravkov.<br />
Prinesla sta tudi prikrite spremembe. S svojo igro<br />
in veselim hrzanjem sta prinesla dinamiko na<br />
kmetijo. Ljudje se ustavljajo in opazujejo njuno igro<br />
in neizmerno radovednost. Toda tudi žalost in jezo,<br />
ko sta polomila hruško in jo z vejami vred predelala<br />
v gnoj. Tragi-komika.<br />
Nekega jutra je sedemletna Tina opazila,da je<br />
travnik čisto drugačen brez konj. Takrat me je<br />
prešla misel g.Seelbacha, da le skupaj z živalmi<br />
oblikujemo svojo individualno kmetijo.<br />
Nasvet za boljši<br />
pridelek - fižol<br />
Fanči Perdih, dipl.ing.agr<br />
Ena izmed zelo priljubljenih vrtnin na naših<br />
vrtovih je tudi fižol. Lahko izbiramo med nizko,<br />
srednje in visoko rastočimi sortami, med sortami,<br />
ki so samo za stročje, za stročje in zrnje ter samo<br />
za zrnje.<br />
Fižol prepeličar<br />
4<br />
Ko sem bral misel priznanega vinogradnika in<br />
vinarja s Štajerske, da si vinogradnik ne sme<br />
privoščiti, da mu na kmetiji smrdi po živalih in<br />
gnoju, češ da stranke prihajajo iz mesta in jih to<br />
moti, so me pomirile misli na vinogradnike iz<br />
Provanse, ki prav tako pasejo svoje krave in ovce po<br />
vinogradih in pašnikih in tako združujemo kmečko<br />
tradicijo z vinogradništvom. Naša vina pa dišijo<br />
malo drugače, po pravih rožah, medu, bezgu, senu<br />
... <br />
V manjših vrtovih ponavadi sadimo nizko rastoče<br />
sorte, ker manj senčijo ostale površine. Na vrtovih<br />
oz. njivah, kjer imamo probleme z divjadjo, pa<br />
posadimo k vsaki prekli poleg navadnega fižola<br />
še zrno laškega fižola (nekateri ga imenujejo tudi<br />
turški fižol). To je fižol, ki ima grobe poganjke in<br />
liste, zato jih srne ne marajo.<br />
Fižol lahko sadimo tudi v kombinaciji s koruzo,<br />
saj se tako dopolnjujeta (fižol veže v zemlji dušik<br />
in preskrbi hrano za koruzo, ki je "požrešna" glede<br />
hranil, koruza pa daje fižolu oporo.
5<br />
oa nar<br />
Če želimo imeti stročji fižol skozi celo poletje,<br />
priporočam sledečo obdelavo (predvsem<br />
pomembno pri nizkem fižolu, ki naenkrat<br />
nastavi stroke): Fižol sejemo na dan za plod, nato<br />
obdelujemo (okopavanje, obiranje) na dan za cvet.<br />
Tako bodo naše rastline zelo bogato cvetele in<br />
formirale stroke, po obiranju pa ponovno formirajo<br />
nastavek za cvetenje.<br />
Če stroke oberemo na dan za cvet, bodo ostali več<br />
dni sveži tudi v hladilniku /če jih oberemo na dan<br />
za plod, bodo tudi po obiranju zoreli in po 2-3 dneh<br />
v hladilniku ali shrambi postanejo žilavi in nitkasti.<br />
Ravno tako rastline, ki jih oberemo na plod, težijo k<br />
zorenju preostalih strokov in semen in ponavadi ne<br />
razvijejo novih zasnov za cvetenje, zato moramo za<br />
kasnejši pridelek na novo sejati rastline.<br />
Fižol v kombinaciji s koruzo<br />
Če kombiniramo, je potrebno izbirati visoko<br />
rastoče sorte koruze, ki imajo močna stebla za setev<br />
v kombinaciji z visoko rastočim fižolom, ali pa se<br />
odločamo za nižje sorte koruze (1,8-2m) in srednje<br />
rastoče oz. pol visoke sorte fižola (cca 1-1,5m višine),<br />
na manjših vrtovih pa lahko kombiniramo tudi z<br />
nizkim fižolom .<br />
Fižola ne obdelujemo na dan za list, ker s tem<br />
spodbudimo razvoj bolezni.<br />
V postopku vpisa v sortno listo imamo novo sorto –<br />
prepeličar tomačevski, saj ga kmetice iz Tomačevega<br />
gojijo že več kot 40 let za lastno uporabo in prodajo<br />
na Ljubljanski tržnici.<br />
To je nizka sorta, ki ima ploščate zelene stroke ter<br />
rjavo pisano zrnje. Uporaben je za stročje in zrnje.<br />
Je bujno rastoč in naredi močne grmičke, zato ga<br />
sejemo v vrsto na 10-15 cm 1 zrno. <br />
Koristna informacija:<br />
Predstavitev (razstava in predavanje) sort iz naše<br />
pridelave bo v okviru prireditev EKOTEDNA<br />
v Ljubljani (8.-12.9.08), 13.9.08 pa se bodo na<br />
EKOPRAZNIKU predstavili tudi naši pridelovalci<br />
semen, kot tudi kompletna ponudba dobavitelja<br />
AMARANT.<br />
Vabljeni!
6<br />
skrb za<br />
Dobrih energij ni<br />
nikoli preveč<br />
Breda Medvešček<br />
Eno od najpomembnejših opravil biodinamika<br />
je škropljenje z različnimi biološko-dinamičnimi<br />
pripravki, ki vplivajo na krepko ukoreninjanje, v<br />
ostalih fazah rasti pa rastlino okrepijo, uravnajo<br />
njene življenjske procese. Z načrtno uporabo<br />
teh pripravkov pa ne prispevamo le k zdravju<br />
rastline, ampak lahko dosežemo kontrolirano rast<br />
njenega posameznega dela - korenine, listov, cveta<br />
ali plodu, odvisno pač od tega, za kakšen namen<br />
rastlino gojimo. Biološko-dinamično gojene rastline<br />
vsebujejo vse potrebno za zdravo življenje ljudi<br />
in živali, ki se z njimi prehranjujejo, so pa tudi<br />
bolj odporne na bolezni in škodljivce od drugače<br />
gojenih. S škropljenjem pripravkov ohranjamo tudi<br />
rodovitnost zemlje in zmanjšujemo škodljive vplive<br />
različnih onesnaženj.<br />
Pripravka gnoj iz roga in kremen iz roga sta v<br />
biodinamiki najbolj cenjena in ju najpogosteje<br />
uporabljamo za škropljenje. Priprava škropiva<br />
seveda zahteva nekaj znanja, predvsem pa časa,<br />
saj je potrebno vsako od teh dveh škropiv pred<br />
uporabo celo uro po posebnem postopku mešati –<br />
dinamizirati. Dinamizirajo se tudi nekateri drugi<br />
pripravki za škropljenje, na primer t.i. pripravek<br />
po Mariji Thun, vendar v teh primerih priprava<br />
škropiva terja nekaj manj časa. Čas priprave škropiv<br />
pa ni edini težje obvladljiv dejavnik. Pri velikih<br />
pridelovalcih gre tudi za velike količine škropiva,<br />
kar pomeni, da je ročni način mešanja tudi fizično<br />
zahteven.<br />
Znano je, da je biološko-dinamični način obdelave<br />
zemlje in gojenja rastlin izmed vseh načinov<br />
kmetovanja naravi najbolj prijazen, tako pridelana<br />
hrana pa ni samo prehranski artikel, ampak hkrati<br />
tudi zdravilo za telo in duha sodobnega človeka.<br />
Tisti, ki se ukvarjamo z biološko-dinamično<br />
pridelavo, vemo, da zahteva ta veliko truda<br />
in brezkompromisnega upoštevanja naravnih<br />
zakonitosti, kar pa v kombinaciji z vremenskimi<br />
razmerami in ostalimi pogoji kmetovanja lahko<br />
zelo oteži potrebna opravila.<br />
Biodinamiki iz Društva Ajda Goriška so zaradi<br />
neugodnih vremenskih razmer v zadnjih letih,<br />
predvsem zaradi sušnih poletij in zelo močnega<br />
vpliva ozona, v letošnji pomladi pa zaradi dolgega<br />
deževnega obdobja, morali škropiti še večkrat<br />
kot običajno. Ideja o tem, da bi si olajšali mešanje<br />
škropiv, je dozorevala kar nekaj let, kresala so se<br />
mnenja in pomisleki o "strojnem mešanju", saj se<br />
je v Sloveniji biološko-dinamične pripravke doslej<br />
mešalo ročno s preprostimi mešalnimi pripomočki.<br />
Ogled mešalne naprave za biološko-dinamične<br />
pripravke pri avstrijski semenarski strokovnjakinji<br />
Emmelmannovi in obiski pri italijanskih<br />
biodinamikih pa so vzpodbudili nekaj članov<br />
v društvu, ki so skupaj z zunanjimi sodelavci<br />
projektirali in izdelali posebno napravo, kar je<br />
trajalo kar nekaj časa. Poskusno obratovanje t.i.<br />
"naprave za avtomatsko ritmično mešanje biološkodinamičnih<br />
pripravkov" se je začelo v letošnjem<br />
aprilu na vrtnariji Olge Železnik na Vogrskem.
naravo<br />
7<br />
V tej napravi je mogoče naenkrat zamešati 160<br />
litrov pripravka. Izvedba mešalnika omogoča<br />
časovno nastavljiv avtomatski vklop in izklop,<br />
kar je zelo dobrodošlo predvsem pri mešanju<br />
pripravka kremena iz roga, ki ga je treba obvezno<br />
škropiti že pred sončnim vzhodom in zato seveda<br />
začeti z mešanjem že v ranih jutranjih urah. Vedeti<br />
moramo, da je uporabnost biološko-dinamičnih<br />
škropiv časovno omejena na zgolj nekaj ur, zato jih<br />
nikakor ni mogoče zamešati "na zalogo" takrat, ko<br />
nam to v vseh pogledih najbolj ustreza.<br />
Zdravilne rastline<br />
Jabolčna meta<br />
Mentha suaveolens<br />
Terezija Nikolčič<br />
S skupno pripravo škropiv je po mnenju predsednice<br />
društva Franke Ozbič delo goriških biodinamikov<br />
postalo še bolj kvalitetno, saj zgledi vlečejo, skupnih<br />
moči in dobrih energij pa tudi ni nikoli preveč.<br />
Gospa Ozbičeva pove: "Uspelo nam je zagotoviti<br />
strokovno natančno in redno škropljenje<br />
pripravkov. Škropljenje je opravljeno v<br />
predpisanih časovnih presledkih, seveda v skladu<br />
z vsakokratnimi vremenskimi razmerami. Takšen<br />
način organiziranja med člane prinaša več delovne<br />
discipline, ta pa je pri izvajanju biološko-dinamične<br />
metode nujna. V vodstvu goriške Ajde načrtujemo,<br />
da bomo po poskusni obratovalni dobi sedanjega<br />
centra vzpostavili še druge podobne centre za<br />
pripravo biodinamičnih škropiv na našem območju.<br />
Naše društvo namreč združuje biodinamike z<br />
geografsko dokaj obširnega območja Goriške,<br />
Vipavske in Krasa.<br />
Veseli me, da je naša mešalna naprava vedno<br />
bolj tudi nekakšen združevalni pripomoček za<br />
prijateljske energije v društvu, saj se zaradi mešanja<br />
in prevzema pripravkov srečujemo<br />
člani pogosteje, kot smo se doslej. Tako si lahko tudi<br />
sprotno izmenjujemo delovne izkušnje in skupno<br />
razrešimo ali vsaj omilimo marsikatero od težav,<br />
ki jih v letošnjih skorajda ekstremnih vremenskih<br />
pogojih pri kmetovanju in vrtičkarstvu ni tako<br />
malo," z zanosom in hkrati iskrico hudomušnosti<br />
zaključi pogovor gospa Ozbičeva. <br />
Več informacij o poskusnem mešanju pripravkov in<br />
mešalni napravi dobite na tel. št.:<br />
- 041 987 146 Franka Ozbič, univ. dipl. ing.<br />
agronomije, predsednica Društva Ajda Goriška<br />
- 041 200 502 Majda Železnik, Vrtnarija<br />
Majdin gaj, Solkan<br />
Eno od mnogih različic met najdemo na pustih<br />
krajih, kjer ima rada polsenco. Zraste do 80 cm. Njen<br />
vijolični cvet je klasast. Steblo je štirirobno in vsa<br />
rastlina je posejana s sivimi dlačicami. Nabiramo<br />
celo rastlino brez korenin pred cvetenjem. Jabolčno<br />
meto mešamo z drugimi čaji za boj proti prehladu<br />
in pomirjanje želodca.<br />
Priprava: 1 žlička mešanice za 3 dl vrele vode.<br />
V pokriti posodi naj stoji poparek 10 do 15<br />
minut.<br />
Jabolčno meto uprabljamo tudi v kulinariki kot<br />
začimbo za krvavice. Dobite jo lahko na ljubljanski<br />
osrednji tržnici.<br />
Kraški šatraj<br />
Sature montana<br />
Raste na Primorskem, na višje ležečih krajih. Rad<br />
ima puste kraje s kamnito podlago. Obstaja pa tudi<br />
gojen v vrtu. Kraški šatraj je trajnica. Kot grmiček<br />
zraste do višine 30 cm. Cvetovi so beli in lepo dišijo.<br />
celo rastlino brez korenin nabiramo v času cvetenja.<br />
Odganja črevesne vetrove. Deluje proti driski,<br />
žene na vodo, krepi živce, blaži suh kašelj in krepi<br />
spolno moč pri moških, ker naj bi bil v ljudskem<br />
zdravilstvu afrodiziak.<br />
Priprava: 1 žlička mešanice kraškega šatraja na<br />
skodelico vrele vode. V pokriti posodi naj<br />
poparek stoji 10 do 15 minut.<br />
Kraški šatraj je poznan tudi kot začimba za mesne<br />
jedi.
8<br />
skrb za<br />
Mačja meta<br />
Mepeta cataria<br />
Čaj z okusom limone pomirja in sprošča živce.<br />
Zvečer prinese mirno spanje. Preprečuje napade<br />
migrene in glavobola. Nosečnicam preprečuje<br />
slabost in bruhanje. Uporablja pa se tudi za kopeli.<br />
Je gojena rastlina, redkeje jo najdemo podivjano ob<br />
grobljah in krajih, ki jih je človek zapustil. Zraste do<br />
60 cm, je enoletnica, redkeje trajnica. Nabiramo celo<br />
rastlino brez korenin, in sicer julija. Nekoč je bila<br />
mnogo bolj cenjena kot zdravilno zelišče. Danes je<br />
manj znana. Deluje proti krčem, odganja črevesne<br />
vetrove, ugodno deluje na želodec. Pospešuje<br />
znojenje, izzove menstruacijo. Preprečuje beli tok<br />
in vnetje rodil. Pri kopanju jo lahko uporabimo za<br />
sprostitveno kopel.<br />
Priprava: za čaj vzamemo 2 mali žlički mešanice<br />
na skodelico vrele vode. V pokriti posodi naj<br />
stoji poparek 10 do15 minut.<br />
V kulinariki jo uporabljamo kot sestavino melisinega<br />
kruha, potice, bovle.<br />
Oslad<br />
Filipendula ulmaria<br />
Priprava: za čaj uporabimo 1 žličko na skodelico<br />
vrele vode. V pokriti posodi naj stoji 10 do<br />
15 minut.<br />
V kulinariki jo uporabljamo kot začimbo in za<br />
aperitive. Uporablja pa se tudi kot dišavnica za<br />
izdelavo parfumov.<br />
Melisa<br />
Melissa officinalis<br />
Raste le gojena na naših vrtovih. Nabiramo celo<br />
raslino brez korenin pred cvetenjem. To je zelnata<br />
trajnica, doma iz Sredozemlja in Prednje Azije.<br />
Ima rad vlažna tla. Raste po vsej Sloveniji. Zraste<br />
do metra in pol visoko z rumenimi cvetovi. V času<br />
cvetenja - junija meseca - nabiramo cvetove posebej<br />
ali skupaj z zelenim delom rastline. Odlično se<br />
obnese pri revmi in putiki. Pri želodčnem vrenju<br />
izloča kislino. Odvaja vodo iz ledvic in mehurja.<br />
Znižuje telesno temperaturo, preprečuje napade<br />
migrene in glavobola. Pomaga pri vodenici in<br />
celulitu, tudi pri čiru na želodcu in dvanajsterniku.<br />
Čisti kri. Primeren je za okrepčilne kopeli.<br />
Priprava: 1 žlička na 3 dl vrele vode. V pokriti<br />
posodi naj stoji 10 do 15 minut.
Širjenje Obzo<br />
Primer biodinamične<br />
raziskovalne kmetije v<br />
Järni<br />
Artur Granstedt<br />
Umestitev in zemljevid biodinamične<br />
raziskovalne kmetije v Järni<br />
Celotno organsko snov zemlje (SOM = soil organic<br />
matter) lahko, če pogledamo graf B, razdelimo v<br />
1. korenine,<br />
2. žive organizme,<br />
3. surova mešana snov (v glavnem je mrtva,<br />
sestavljena iz bolj ali manj razgrajenega<br />
rastlinstva) in<br />
4. humusna snov (preobražena in stabilizirana<br />
organska snov).<br />
Živi organizmi, glej graf C, se delijo v<br />
1. makro favna,<br />
2. bakterije, aktinomicete,<br />
3. glive in alge.<br />
Zgodovina narave<br />
Biodinamični raziskovalni inštitut v Järni na<br />
Švedskem leži znotraj porečja reke Mälaren, samo<br />
malce južneje od mesta, kjer se Mälaren izlije v<br />
Baltsko morje. Na tem inštitutu raziskujejo,<br />
kako se razvijajo tla, izvajajo pa se tudi raziskave<br />
biodinamičnega, ekološkega in reciklirajočega<br />
kmetijstva.<br />
V glinasto ilovnati zemlji skillebylske<br />
eksperimentalne kmetije v Järni je vsebnost humusa<br />
v vrhnji plasti zemlje posameznih njiv 2,5-3 %. To<br />
pomeni, da je celotna zaloga humusa približno<br />
70-80 ton na hektar v vrhnji plasti zemlje. Celotna<br />
zaloga ogljika je 40 000-50 000 kg na hektar. Ta<br />
ogljik je nastal približno v 5000 letih iz rastlinja in je<br />
shranjen kot humus v zemlji (graf A).<br />
Graf A-C: Izračun količine organske snovi zemlje<br />
(SOM), žive in mrtve organske snovi in skupin<br />
živih organizmov v 1 ha trdne suhe vrhnje plasti<br />
zemlje (0-20 cm) na kmetiji v Skillebyju<br />
9
10<br />
širjenje<br />
Ob ogljiku, ki je v SOM, imamo tu tudi približno<br />
5000 kg dušika in približno 2000 kg fosforja na<br />
hektar ter vodik, kisik in žveplo; glavne osnovne<br />
sestavine, ki so tudi pred kratkim prišle iz rastlin in<br />
so izvor organske snovi.<br />
Oris, ki prikazuje tipe vrhnjih plasti zemlje na<br />
področjih osrednje Švedske in usedlin, ki jih puščajo<br />
vode ledeniških rek. Topografija, vsebnost ilovice in<br />
izvor osnovnega skalovja so pomembni za vsebnost<br />
ogljika v zemlji ter za vsebnost humusa in rodovitne<br />
lastnosti zemlje<br />
Zemljevid poenostavljene črte visoke obale (HK),<br />
področij nad HK in pod HK; črna barva označuje<br />
lokalna ledeniška jezera<br />
Zemlja ima naravno predzgodovino in tudi neko<br />
zgodbo, povezano z zadnjim obdelovanjem. Na<br />
humus in sestavo tal vplivajo vegetacija, prodiranje<br />
korenin, dejavnost živih organizmov nad in v tleh<br />
in vzajemno delovanje le-teh z mineralnimi solmi<br />
ali hladnim kamenjem v različnih vremenskih<br />
pogojih. V severni Evropi je bila zadnja ledena doba<br />
pred 10 000 leti, po tem pa so bila ta velikanska<br />
področja pokrita z morjem. Zemlja na severu je<br />
mlada in lastnosti, ki jih ima za obdelovanje, so<br />
posledica geoloških (velikost delcev in mineralna<br />
sestava), topografskih in vremenskih (temperatura<br />
in padavine) pogojev in biološke aktivnosti. Vsi ti<br />
dejavniki pa se v času spreminjajo. Naravna tvorba<br />
zemlje se je tukaj začela pred 3000 do 6000 leti, ko<br />
se je iz morja dvignilo kopno. Tedanje najvišje točke<br />
sedaj ležijo 20-40 metrov nad vodno površino. Na<br />
Švedskem je večina plodne zemlje tam, kjer lahko<br />
najdemo usedlinske tipe prsti iz usedlin pod<br />
nivojem visoke obale. Najbolj naravno rodovitna<br />
je prst, kjer osnovne kisle predele prsti uravnoveša<br />
apnenec.<br />
Zemlja se še naprej dviguje po 3 mm letno, kar je<br />
posledica velikega pritiska s strani ledu med ledeno<br />
dobo. Kot rezultat tega je lepo vidno dogajanje<br />
razvoja zemlje na bližnji morski obali, ki je valovi<br />
ne morejo več doseči. Na teh mestih se dogaja prva<br />
tvorba humusa v tesni povezavi z mineralnimi in<br />
vremenskimi procesi, razvijanje različnih rastlinskih<br />
vegetacij in povečevanje življenja v zemlji. Povečana<br />
vegetacija nad obalno črto postopoma tvori humus.<br />
Tukaj lahko najdemo prve pionirske rastline. Lee<br />
imajo sposobnost, da osvobajajo minerale iz<br />
peska in raztresenih delčkov ilovice, ki so včasih<br />
ležali na dnu morja. Naša zemlja je v velikem delu<br />
sestavljena iz teh delčkov ilovice iz ledenega morja,<br />
ki prihaja iz višjih predelov hribov. Ostanki rastlin<br />
zagotavljajo osnovo za tvorbo humusa.<br />
Danes se v tem delu Švedske zemlja še vedno<br />
dviguje približno 3 mm na leto in je mogoče<br />
opazovati tvorbo zemlje na robu morja, kamor<br />
valovi ne sežejo več
obzorij<br />
11<br />
Razkroj organske biomase in tvorbo humusa v<br />
zemlji lahko prikažemo v naslednjih korakih:<br />
- razkroj odpadlih vlažnih listov in rastlinskih<br />
ostankov s pomočjo alg, gliv in bakterij;<br />
- razdrobitev razkrojenih listov in ostankov<br />
rastlin s pomočjo ličink insektov, skakačev in<br />
črvov;<br />
- delno razkrojeni listi in ostanki rastlin, ki so<br />
jih pojedli črvi, se zmešajo s prstjo in izločijo<br />
kot zdrobljena združena snov;<br />
- intenziven razkroj snovi na osnovne<br />
komponente, kot so aminokisline, ogljikovi<br />
hidrati, maščobe in kemični elementi, s<br />
pomočjo aktivnosti mikroorganizmov;<br />
- mineralizacija prsti je posebej intenzivna<br />
v področju rizosfere, ker je spodbujena z<br />
izločki korenin (sodelovanje z bakterijami in<br />
protozoji);<br />
- huminska sinteza z vključitvijo prostih<br />
razkrojenih komponent k novim utrjenim<br />
ogljikovim strukturam;<br />
- tvorba mineralno (ilovnato) humusne snovi.<br />
V kapilarni prsti se dogaja zelo pomemben tok<br />
hranilnih snovi navzgor, ko se v prsti voda dviguje.<br />
Spodnja slika (Humus) kaže, kje se je izoblikovala<br />
najboljša rjava prst, ki ima zelo dobre hranilne<br />
lastnosti. Rjava prst je ponavadi na boljših pašnikih<br />
in v listnatih gozdovih. Zaradi vpliva bakterij<br />
in živalskega življenja v zemlji se razkroj pod<br />
rastlinsko preprogo dogaja tako hitro, da se ne<br />
tvori plast nerazkrojenega humusa. Namesto tega<br />
se razvije črna humuzna prst, ki se počasi združi<br />
s plastmi mineralne prsti. Od teh vrst prsti se<br />
ponavadi za obdelovanje uporablja rjava prst. Čista<br />
humuzna prst se ponavadi razvije v močvirjih in je,<br />
kar se tiče prsti, nekakšna vmesna stopnja. Če se jih<br />
obdeluje, s časom izginejo. Kvaliteta humuzne prsti<br />
je odvisna od tega, kakšna je osnovna mineralna<br />
prst, na kateri leži in to ali izvira iz hranilno bogate<br />
ali hranilno revne šotne prsti.<br />
Humus - železo v podzolu (prikaz iz arhiva prsti)<br />
Opazovanje tega, kje je bila morska meja pred<br />
5000 leti, in razprava o zemeljskih tvorbah, ki so<br />
posledica le-tega, kmetija Skilleby, 2006<br />
Na Švedskem prevladujeta dve vrsti prsti, rjava<br />
prst in podzol, odvisno od predpogojev v naravi.<br />
Lastnosti obeh so posledica vlažne klime, kjer je<br />
padavin več kot izhlapevanja. To pomeni, da se<br />
iz vrhnjih delov zemlje ves čas izpirajo in lužijo<br />
hranljive soli. Vegetacija pa poskrbi za obraten<br />
proces, ker prenaša hranljive snovi navzgor iz<br />
globljih plasti zemlje in jih vrača na površino<br />
v obliki stelje. Zaradi tega so rastline, ki imajo<br />
globoke korenine, kot npr. rdeča detelja in lucerna,<br />
tako pomembne in jih je dobro vključiti v kolobar.<br />
Slike kažejo tipe prerezov na Švedskem. Najvišja<br />
organska plast zemlje (O horizont) je sestavljena<br />
v glavnem iz stelje iz listov in iz humusa. Plast<br />
A horizonta se imenuje vrhnja plast zemlje in<br />
jo najdemo pod O horizontom. Eluvialna plast<br />
E horizonta je svetlejše barve, v glavnem jo<br />
sestavljata pesek in mulj. B horizont je sloj zemlje<br />
tik pod površjem in vsebuje ilovico ter usedline<br />
mineralov (kot so npr. železo, aluminijevi oksidi in<br />
kalcijev karbonat), ki jih dobi iz zgornjih plasti, ko<br />
vodne kaplje, polne mineralov, oblikujejo zgornje<br />
plasti prsti. Plast pod B horizontom se imenuje<br />
C horizont in je sestavljena iz razpadle trdne<br />
podlage. Rastlinske korenine ne prodrejo v to plast,<br />
zelo malo organske snovi lahko najdemo tukaj.<br />
Nadaljujoča se poroznost v podzolu pripelje do
12<br />
širjenje<br />
značilne plasti, E horizonta, ki je pobeljena. Rjava<br />
prst je posledica močnejšega obratnega procesa<br />
s povečevanjem osnovnih hranilnih elementov,<br />
ki pridejo iz vegetacije in hitrega razkroja le-te na<br />
površju zemlje.<br />
Če oskrba z organsko snovjo ni dovolj velika,<br />
potem plodnost zemlje še naprej upada. Zmožnost<br />
zemlje, da zadržuje vodo in hranilne snovi, upade<br />
in zemlja ne učinkuje več kot živ biološki sistem.<br />
V obdobju, ko zemlja ni zaščitena z vegetacijo, je<br />
izpostavljena vetru in vodni eroziji. Na občutljivih<br />
mestih tako odnese opazno količino zemeljskega<br />
humusa. Poleg tega pa se na poljih, ki jih namakajo,<br />
v primeru premajhne količine namakalne vode<br />
nabira sol. Na suhih travnatih površinah sveta se<br />
pojavi prevelika popasenost, posledica te pa je še<br />
nadaljnja degradacija že tako nizko produktivne<br />
zemlje.<br />
Človeške kmetijske aktivnosti so v zgodovini<br />
spremenile obdelovalno zemljo. Načini, ki še<br />
danes najbolj uničujejo naravne danosti, so tisti,<br />
ki požgejo rastlinstvo in potem ne nadomestijo<br />
upada humusa. To se je zgodilo na kmetijah v<br />
Evropi. Polja, ki so jih uporabljali za prehrambene<br />
pridelke poleg kmetijskega centra in so stoletja<br />
dobivala živalska gnojila, so v glavnem v boljšem<br />
stanju, kar se tiče hranilnih snovi, kot tradicionalni<br />
travniki, namenjeni za seno, ki so jih kosili, ne da bi<br />
jih gnojili. Na koncu 17. stoletja (in v drugih delih<br />
Evrope še prej) je bil propad prsti takšen, da je<br />
postala pridelava zadostnih količin hrane, da bi se<br />
prehranilo prebivalstvo, težavna.<br />
Zemljevid pogostosti rjave prsti na Švedskem<br />
Obdelovana zemlja<br />
Osiromašenje humusnih rezerv in plodnosti v<br />
obdelovani zemlji<br />
Obdelovanja in izboljševanja kakovosti prsti<br />
se pogosto ne smatra za medsebojno združljivi<br />
dejavnosti. Pogosto obdelava pomeni zmanjšanje<br />
humusa in plodnosti, ki so jo zgradili naravni<br />
procesi. Z oranjem in obdelovanjem se ogljik in<br />
zemeljski humus razporejata po vsej zgornji plasti<br />
zemlje, se pa tudi hitreje razkrojita.<br />
Kjer sekajo drevesa in jih zažigajo ter so tla zorana,<br />
se pri tem ogljik, ki je spravljen v gozdovih in v<br />
zemlji, sprosti v atmosfero. Ocenjujejo, da je količina<br />
tega sproščenega ogljika približno 1,6 Gt C/leto, kar<br />
je približno 20-25% vseh letnih emisij CO2-ja, ki<br />
jih povzroči človek. Prehod od travniških površin<br />
k področjem, obdelanim z žiti ali na področja, kjer<br />
obdelujejo v vrstah, kmalu povzroči upad količine<br />
humusa. Pri poljih, ki jih obdelujejo v vrstah, je ta<br />
upad celo večji.<br />
Pomen vpeljave stročnic, ki prinašajo dušik<br />
v Evropo in nordijske dežele za naraščanje<br />
Raziskave kažejo, da vsebnost humusa vidno upada<br />
že po prvih desetih letih obdelave (Schlesinger,<br />
1986). Zaradi manjše tvorbe proda in višje ravni<br />
razkroja lahko obdelovanje zmanjša organski ogljik<br />
v prvih parih desetletjih za 20-30%
obzorij<br />
13<br />
kmetijskega pridelka med 18. in 19. stoletjem, je<br />
dobro dokumentiran (Kjaergaard, 1994; Granstedt,<br />
1998). Na vsaki kmetiji je bilo nujno uravnovesiti<br />
število živali in količino krme, ki je bila na razpolago.<br />
Še posebej pomembno je bilo uravnovesiti količino<br />
tiste krme, ki je bila pridelana in shranjena za zimo.<br />
Hranilne snovi, kot sta fosfor in apno, sta najbolj<br />
omejujoča dejavnika za produktivnost. Zaradi tega<br />
razloga je prihajalo do velike količine recikliranja<br />
tako znotraj kmetijskega sistema kot tudi znotraj<br />
družbe (človeška poraba). Velik delež travnikov<br />
v kolobarju in tvorba velike količine biomase, ki<br />
temelji na dušikovih stročnicah, je bil tako zelo<br />
pomemben ukrep za ohranitev visoke vsebnosti<br />
humusa in s tem za fizično organsko plodnost<br />
zemlje.<br />
Naraščanje prebivalstva na Švedskem z 2 na 7<br />
milijonov od leta 1800 do 1950 v glavnem temelji<br />
na mednarodni pridelavi hrane z uporabo švedskih<br />
naravnih virov. To naraščanje se je zgodilo še pred<br />
vpeljavo umetnih gnojil in uvoženih krmilnih<br />
koncentratov. Krmljenje konjev (približno 300 000<br />
konjev) se je izvajalo s pomočjo mednarodnih virov.<br />
Enak razvoj so dokumentirali tudi na Finskem<br />
(Granstedt, 1999) in v drugih nordijskih deželah.<br />
Hologram Evrope<br />
Geopunkturni krog<br />
Marko Pogačnik<br />
predsednik Društva za sožitje človeka,<br />
narave in prostora VITAAA Ljubljana<br />
Mestna občina Ljubljana se je odločila, da sprejme<br />
in podpre realizacijo projekta HOLOGRAM<br />
EVROPE, ki smo uresničili v času slovenskega<br />
predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi<br />
polovici leta <strong>2008</strong>.<br />
HOLOGRAM EVROPE je kompozicija 27 kamnitih<br />
stebrov predstavljajočih 27 članic Evropske unije<br />
in 7 dodatnih stebrov posvečenih deželam in<br />
pokrajinam zunaj Unije, ki pa so pomembne za<br />
evropsko celoto. (Norveška, Islandija, Švica, Turčija,<br />
Severna Afrika, Balkan, Ruska planota).<br />
Namen holograma je ustvariti arhetipski vzorec<br />
Evrope in odkriti vlogo, ki jo posamezne dežele<br />
Evrope igrajo v njeni celoti.<br />
To povezovanje poljedelstva in živinoreje je danes<br />
prekinjeno zaradi pomoči, povečane uporabe<br />
umetnih gnojil na specializiranih obdelovalnih<br />
površinah in zaradi uvožene krme na živalskih<br />
kmetijah.<br />
Štiriplastni krog bo ostal na svojem mestu v Ljubljani<br />
tudi po tem, ko bo slovensko predsedovanje Uniji<br />
zaključeno. Nas Evropejce bo spominjal na naše<br />
globlje korenine in na namen našega skupnega<br />
doma.<br />
Pri konvencionalnem obdelovanju zemlje se<br />
je upad rodovitnosti zemlje v nekem obdobju<br />
nadomeščal s povečevanjem dodajanja kemijskih<br />
sredstev. Toda ko se tudi zemeljske fizične lastnosti<br />
izrodijo, in ko se zmanjša humus ter zmožnost<br />
prsti, da zadržuje vodo, potem tudi te kratkoročne<br />
rešitve ne pomagajo več. Osiromašenje zemlje, ki je<br />
posledica nepravilnih obdelovalnih metod, se vidi<br />
tudi v naših severnih predelih, četudi se ta proces<br />
ne dogaja tako hitro kot v področjih s toplejšo<br />
klimo. Na kmetijah v osrednji Švedski, kjer nimajo<br />
živinoreje in pašnikov, so se obdelovalne lastnosti<br />
prsti zelo poslabšale. To se še posebej dogaja v<br />
primeru muljaste zemlje, kjer zmanjšanje vsebnosti<br />
humusa povzroči uničenje zemeljske strukture in<br />
zemeljske skorje. Seveda iz drugih koncev sveta<br />
prihajajo še bolj zaskrbljujoča poročila, še posebej<br />
od tam, kjer so klimatski pogoji bolj suhi. <br />
prevedla Eva Zupan
širjenje<br />
Verjamemo, da je proces stvarjenja združene in med<br />
seboj povezane Evrope potrebno voditi na različnih<br />
ravneh bivanja. Umetniško delo kot je HOLOGRAM<br />
EVROPE je sposobno delovanja na globljih plasteh<br />
bivanja in zavesti. S tem lahko politiki pomaga<br />
pri naporih povezanih s stvarjenjem celovite<br />
skupnosti evropskih dežel in narodov. Ekološko<br />
in geomantično naravnano umetniško ustvarjanje,<br />
kakršnega razvija Skupina VITAAA, ve, kako se<br />
dotakniti nevidnih procesov integracije, delujočih<br />
na vitalno-energijskih, čustvenih in duhovnih<br />
ravneh, kar lahko bistveno pomaga pri ozemljitvi<br />
in uspešnosti integracijskih procesov v Evropi.<br />
Pri tem je potrebno poudariti, da Sloveniji njena<br />
lega v celoti evropske celine omogoča, da razvije<br />
povezovalno vlogo v evropski celoti. Prvič,<br />
Slovenija je edina dežela v Evropi, kjer se stikajo<br />
tri velike evropske jezikovne skupine, germanska,<br />
romanska in slovanska. Drugič, Slovenija leži na<br />
vitalno-energijski hrbtenici Evrope, ki poteka med<br />
Kreto in Islandijo. Njena lega znotraj energijskega<br />
tkiva Evrope Sloveniji omogoča, da lahko deluje<br />
kot navzkrižni povezovalni člen tudi potem, ko je<br />
svojo nalogo predsedovanja Uniji že zaključila.<br />
Orodje, ki ga uporabljamo pri našem ekološkem in<br />
umetniškem delovanju imenujemo "litopunktura".<br />
Gre za metodo akupunkture Zemlje, ki jo je v<br />
zadnjih 25 letih razvil Marko Pogačnik, ustvarjalec<br />
koncepta za HOLOGRAM EVROPE. Na osnovi<br />
sodelovanja z vitalnimi silami in inteligenco danega<br />
kraja (v tem primeru organizma Evrope), se da<br />
sprostiti pozitivne in ustvarjalne impulze, v svojem<br />
delovanju natanko usmerjene s pomočjo tako<br />
imenovanih "kozmogramov", neke vrste znamenj,<br />
vklesanih na kamnitih stebrih.<br />
Delovno skupino HOLOGRAMA EVROPE sestavlja<br />
26 članic in članov Skupine VITAAA, ki so zaključili<br />
dve letno šolanje iz geomantije in litopunkture<br />
in 8 gostov iz različnih evropskih dežel (iz Italije,<br />
Hrvaške, Avstrije, Češke in Nemčije), delujočih na<br />
istem področju. Vsak od udeleženk/udeležencev je<br />
oblikoval in izklesal kozmogram za določeno deželo<br />
in še dodatne kozmograme, posvečene geološkim<br />
in geomantičnim kvalitetam Evrope kot celote.<br />
Ustvarjalni proces HOLOGRAMA EVROPE se je<br />
začel pozimi <strong>2008</strong> s srečanji Skupine VITAAA, na<br />
katerih je bil pripravljen načrt za realizacijo dela,<br />
zaključil pa se je 30.6. z odprtjem "razstavnega<br />
prostora" v parku Tivoli, kjer so potekale tudi<br />
delavnice klesanja litopunkturnih stebrov.<br />
Tri vprašanja Marku Pogačniku<br />
Navadno govorimo le o odnosu med človekom<br />
in Kristusovim impulzom. Vi pa poudarjate tudi<br />
pomen Kristusovega impulza za Zemljo?<br />
Res je, da je Kristus deloval skozi človeško telo,<br />
ampak ne smete pozabiti, da je človeško telo<br />
nerazdružljivi del Zemlje. Potem, ko se človek<br />
utelesi, postane del večdimenzionalnega vesolja<br />
Zemlje. Duhovne, inteligenčne, čustvene, vitalnoenergijske<br />
in materialne razsežnosti, značilne za<br />
človeka, so hkrati tudi razsežnosti Zemlje.<br />
Tako se je zgodilo, da se Kristusov impulz svobode<br />
in ljubezni ni ustavil pri človeku, temveč je zazvenel<br />
tudi znotraj Zemlje. Zemlja pa je ogromno telo in<br />
široka zavest. Trajalo je dve tisočletji, preden je<br />
impulz dosegel srčiko Zemlje. Ampak pri človeku<br />
stvar ni dosti drugačna: tudi pri nas je trajalo skoraj<br />
dve tisočletji, da smo Kristusovo sporočilo začeli<br />
14
obzorij<br />
dojemati kot to, kar ono v resnici je: kot vzgojo<br />
našega srca in odnosa do vsega bivajočega. Začeli<br />
smo razumeti, da nas njegov impulz uči, kako<br />
se odreči dominantni vlogi razumske zavesti in<br />
kako živeti in ustvarjati na osnovi srčne (celostne)<br />
zavesti.<br />
Pri Zemlji pa se reakcija na Kristusov impulz med<br />
drugim kaže v obliki transformacij elementarnega<br />
sveta, kot jo doživljamo v zadnjih desetih letih.<br />
Elementarna bitja, ki utelešajo zavest Zemlje, niso<br />
več zaprta v svoj lastni svet. Postajajo ljubeča bitja,<br />
se obračajo navzven, postajajo nosilci sporočil<br />
Zemljine duše. Želijo komunicirati z nami ljudmi.<br />
Pogosto govorite o "modelu Noetove barke"?<br />
O modelu "Noetove barke" govorim v povezavi s<br />
tako imenovanimi Zemeljskimi spremembami in<br />
pregrevanjem Zemlje. Biblijsko zgodbo o Noetovi<br />
barki razumem kot pripoved o tem, kako zna Zemlja<br />
rešiti probleme, kakršne ji povzroča naša odtujena<br />
civilizacija. Zemlja v takem trenutku krize začne<br />
razvijati novo eterično telo in postopoma preseli<br />
vse oblike življenja na to novo osnovo bivanja. Na<br />
ta način jih reši pogube. Novo eterično telo razvija<br />
tako, da razgrajuje starega. Zato smo dandanes<br />
pogosto priča nenavadnim katastrofam. Staro telo<br />
Zemlje zgublja svojo trdnost. Čas je, da se uglasimo<br />
z novim. V mitu o vesoljnem potopu je Noetova<br />
barka simbol novega eteričnega telesa Zemlje.<br />
Vendar prehod od starega sveta k novemu ni tako<br />
preprost za ljudi, ker smo bitja svobodne volje. Le če<br />
je v človeku dovolj želje po preobrazbi in ponovni<br />
vrnitvi k bistvu bivanja, si odpre dostop do Noetove<br />
barke. Mesto v Noetovi barki ni noben privilegij,<br />
a se moramo zanj odločiti sami in ga izoblikovati<br />
znotraj sebe, svoje zavesti in svojega ustvarjanja.<br />
Kako naj človek deluje pri svoji osebni preobrazbi<br />
v času velikih sprememb?<br />
Najprej je pomembno ohranjati avtonomnost<br />
svojega bitja. Ne prepuščajmo se fascinaciji nad<br />
modernim svetom. Ampak tudi zapirati se v svoj<br />
"boljši" svet ni smiselno, ker potem ne sodelujemo<br />
pri preobrazbi odtujenih plasti resničnosti. Vedno<br />
znova je treba najti trenutke, ko se lahko povežemo<br />
z bistvom bivajočega.<br />
w<br />
Nadalje bi bilo nujno razvijati svojo osebno<br />
občutljivost. Vsak človek je sposoben dojemanja<br />
nevidnih svetov, le prebuditi moramo naše<br />
sposobnosti. Znajti se v tkivu eteričnih razsežnosti<br />
prostora je kvaliteta, odločilna za naše preživetje<br />
v bodočnosti. Le če znamo življenje začutiti na<br />
nevidnih ravneh, mu lahko sledimo na poti<br />
njegovih preobrazb. Na tretjem mestu bi rad omenil<br />
skupinsko kreativnost za dobro drugih, narave,<br />
Zemlje. Skozi skupinsko kreativnost te vrste se tke<br />
nova civilizacija na Zemlji. <br />
iz intervjuja za Žabec,<br />
glasilo Waldorfske šole v Trstu, marec <strong>2008</strong>
širjenje<br />
Zemlja izgublja svoj<br />
oklep – mi izgubljamo<br />
svoje zdravje<br />
V zadnjih 70 letih je bila raven sončevega<br />
delovanja izjemno visoka – podobno intenzivnost<br />
je bilo mogoče zaznati pred 6000 leti. Hkrati je<br />
zemeljsko magnetno polje, naš edini oklep pred<br />
ostrino sončevega sevanja, svojo moč zmanjšalo<br />
za petino.<br />
Stoletne statistike so zaznale negativne učinke<br />
sončevega sevanja in pokazale, da solarni ekstremi<br />
zaradi posledičnega znižanja imunskega sistema<br />
pri ljudeh vedno sovpadajo s povečanjem števila<br />
samomorov, živčnih zlomov, usodnih nesreč,<br />
virusnih epidemij ter v novejšem času, rakavih<br />
obolenj.<br />
Sončevo energijo proizvajajo jedrske reakcije, ki se<br />
pojavljajo globoko pod skorjo sonca pri temperaturi<br />
15 milijonov °C. V osnovi je moč sončevega<br />
magnetnega polja le dvakrat večja od zemljinega,<br />
vendar se le-ta na manjših področjih lahko do<br />
3000-krat poveča. To lahko povzroči spektakularne<br />
erupcije, ki jih imenujemo sončevi izbruhi in<br />
protuberance. Sončevi izbruhi so najbolj siloviti<br />
izbruhi sevanja v sončevem sistemu. Protuberance<br />
pa, čeprav manj silovite, vsebujejo ogromne količine<br />
materije; samo en izstrelek lahko izbljuva v vesolje<br />
18 miliard ton snovi.<br />
Povprečna količina elektromagnetnega sevanja s<br />
sonca, ki doseže rob zemeljske atmosfere – poznana<br />
kot solarna konstanta – je približno 1,270 W/m2<br />
(vatov na kvadratni meter). Spekter sončnega<br />
sevanja vključuje številne frekvence in tokove: UV<br />
(ultravijolične), radijske valove, rentgenske žarke,<br />
ostre Y žarke, prosto nabite atomske delce itd. Večino<br />
teh žarkov ustavi zemeljska atmosfera, vendar pa<br />
imajo prosto nabiti atomski delci, posebno protoni,<br />
dovolj hitrosti in energije, da lahko prodrejo skozi<br />
atmosfero, dosežejo našo biosfero in pretrgajo<br />
določene kemične vezi, vključno s tistimi v našem<br />
telesnem tkivu. To trganje kemičnih vezi se imenuje<br />
'ionizacija'. Najbolj običajen vzrok za zemeljsko<br />
ionizacijsko sevanje so atomske eksplozije, katerih<br />
sevanje povzroči globoke opekline in uniči krvne<br />
in kostne celice. Na srečo nas zemeljsko magnetno<br />
polje še vedno ščiti pred večino sončevih škodljivih<br />
nuklearnih vplivov.
obzorij<br />
17<br />
Ugotovljeno je bilo, da so astronavti med daljšim<br />
bivanjem v vesolju, izven zemeljske zaščite, kljub s<br />
titanijem zaščiteni vesoljski ladji zaradi sončevega<br />
sevanja izgubili do 80% kostne mase. (Pomislimo na<br />
povečanje števila osteoporoze v zadnjem času, za<br />
katero še nimamo ustreznega pojasnila). Obstajajo<br />
tudi nizke sončne spekterske frekvence – na primer<br />
spekter vidne luči. Tukaj je energija fotona pod<br />
nivojem motnje in ne ionizira. Pa vendar tudi<br />
tista elektromagnetna sredstva, ki ne ionizirajo,<br />
povzročajo biološke efekte.<br />
Geofiziki so zadnjih 10 let napovedovali 'skakanje'<br />
zemeljskega elektromagnetnega polja, ki je<br />
po mnenju nekaterih že v zamudi in ga lahko<br />
pričakujemo vsak čas. Ne skrbi jih samo to<br />
spreminjanje smeri polja. Njihova glavna skrb je,<br />
da zemeljsko magnetno polje izgublja svojo moč. V<br />
eri dinozavrov je bilo polje ocenjeno na 2,5 Gaussa<br />
– petkrat močnejše kot sedaj. To kaže, da se je<br />
človeštvo razvijalo v času dosti višjega zaščitnega<br />
magnetnega okolja.<br />
Kako je človek povezan z magnetizmom?<br />
Znanstvenica Mary-Sue Hailburton je v Pure<br />
Energy Systems News pripomnila, da so: »pred več<br />
tisoč leti Kitajci s svojim odkritjem bio-električnih<br />
energijskih tokov, poznanih kot 'meridiani',<br />
spoznali, da magnetizem pospešuje živahnost v<br />
biološkem življenju. Pri zdravljenju so uporabljali<br />
magnetne kamne.<br />
Danes je že splošno sprejeto dejstvo, da je izginotje<br />
gigantskih reptilov povzročila katastrofa. Niso<br />
se ponovno razvili v bolj znosnih dimenzijah.<br />
Drugi ogromni sesalci so v novejših časih prav<br />
tako skrivnostno izginili; mastodonti in mamuti,<br />
na primer, bi se visoko vzpenjali nad modernimi<br />
sloni. Ni ostalo mnogo velikih živali. Ali bi lahko<br />
bile manjše povprečne dimenzije modernih živali<br />
posledica postopnega upadanja zemeljskega<br />
magnetizma? Dr. Dean Bonlie, ki na Capital<br />
University v Washingtonu poučuje magnetne<br />
postopke, je zaključil, da ta elektromagnetni pojav<br />
s sonca povzroča slabljenje 'zaščitne energije' okoli<br />
naših teles in povzroča 'sindrom magnetnega<br />
pomanjkanja', kar povzroča biološki stres.<br />
Alarmantno, toda nadaljnje raziskave NASE so<br />
pokazale, da je zemljino elektromagnetno polje v<br />
zadnjem stoletju zelo hitro upadalo (za 0,5 Gaussa),<br />
medtem ko je sonce sedaj doseglo največjo moč<br />
v zadnjih 8000 letih! Za nas je to tako, kot bi med<br />
tajfunom hodili naokoli, naš dežnik pa bi polomil<br />
prvi sunek vetra.<br />
Sedaj vemo, da so mnoge organske spremembe<br />
v delovanju tako mikro kot makro zemeljskih<br />
bioloških sistemov odvisne od kompleksnega<br />
vpliva zemeljskega fizičnega in kemičnega okolja.<br />
Danes vsak sončev izbruh zaradi elektromagnetnih<br />
vplivov povzroči povprečno 4000 smrtnih<br />
primerov.
18<br />
širjenje<br />
Sonce je najbolj vpliven mediator zemeljskega<br />
življenja, vključno z epidemijami, virusi in<br />
bakterijami, ki hitro mutirajo, ko se prilagajajo<br />
novim frekvencam radiacije. Žal pa izgleda, da<br />
ljudje nimamo dovolj časa, da bi razvili imunost<br />
proti novim navalom epidemij. Zato je posebno<br />
pomembno, da izboljšamo svoj imunsaki sistem, na<br />
katerega deluje sončna radiacija. Zmožni moramo<br />
biti spreminjati našo osebno biološko energijo,<br />
da bo odgovarjala novemu elektromagnetnemu<br />
okolju.<br />
so pri površini kože in reagirajo na stanje glavnih<br />
organov – drugačne lastnosti kot preostali del<br />
telesa. Nadaljnje študije so pokazale, da rahle<br />
električne meritve teh točk pokažejo energetski<br />
nivo (elektromagnetno stanje) vsakega meridiana<br />
na človekovem telesu in s tem v trenutku dajo<br />
diagnozo. Naše trenutno razumevanje meridianov<br />
je, da je to v osnovi periferni živčni sistem, ki deluje<br />
kot neke vrste refleksologija.<br />
Elektromagnetno testiranje je ključ do podatkov, ki<br />
se zadržujejo znotraj tipičnih točk. Na primer, kadar<br />
so jetra 'preobremenjena' ali je preobremenjena<br />
in v neravnovesju veriga med seboj povezanih<br />
organov, lahko to odkrijemo z merjenjem elektičnih<br />
parametrov odgovarjajočih točk. Ta metoda nam<br />
lahko sporoči in nas opozori na resne težave,<br />
preden je prepozno (na primer rak ali srčni napad).<br />
Z merjenjem fizičnih lastnosti teh točk lahko hitro<br />
izdelamo bioenergetski graf, z analizo katerega<br />
lahko ugotovimo, zakaj se pojavlja bolečina ali<br />
slabo počutje, zakaj se je začelo zdravje slabšati.<br />
Pravočasna elektropunktura je bolj preventivna kot<br />
kurativna medicina.<br />
Eden načinov, kako to doseči, je moderna oblika<br />
elektropunkture, ki je osnovana na pradavni kitajski<br />
akupunkturi, in ki nam omogoča, da natančno<br />
izmerimo energijo vseh meridianov glavnih telesnih<br />
organov: pljuča, krvnega sistema, srca, tankega<br />
črevesa, limfnih in nadledvičnih žlez, debelega<br />
črevesa, pankreasa, vranice, jeter, ledvic, mehurja<br />
in reprodukcijskih organov, žolčnika in želodca.<br />
S pomočjo takega zdravljenja lahko organom, ki<br />
imajo pomankanje, dodamo potrebno energijo.<br />
Ko telo uravnotežimo z osebnim pristopom, lahko<br />
na varen način dosežemo prenovo imunskega<br />
sistema.<br />
V preteklosti je bilo testiranih izredno veliko število<br />
akupukturnih točk, pri čemer je bila uporabljena<br />
vrsta teorij merjenja. V poznih štiridesetih letih<br />
prejšnjega stoletja so odkrili, da imajo 'tipične<br />
točke' – majhna skupina simetričnih parov točk, ki<br />
Elektropunkturno zdravljenje je elektromagnetno<br />
stimuliranje aktivnih točk na telesu pri zelo<br />
nizkih frekvencah, brez igel. Seveda se je razvilo<br />
iz tradicionalne akupunkture in jo, prav tako kot<br />
akupunkturo, izvajajo specialisti. Stimuliranje<br />
aktivnih točk povzroči reakcijo ciljanega organa ali<br />
sistema v telesu preko delovanja simpatičnega in<br />
parasimpatičnega živčnega sistema, s čimer priskrbi<br />
potrebno energijo za uravnoteženje organov. Ko<br />
vsi organi ponovno dosežejo elektromagnetno<br />
ravnovesje, se telo in imunski sistem okrepita in<br />
laže prenašata bolezen.<br />
Naslednji vrhunec znotraj trenutnega maksimalno<br />
nevarnega obdobja pričakujemo proti koncu leta<br />
2011, ko bi lahko prišlo do novih nepričakovanih<br />
izbruhov virusnih infekcij in ko lahko pričakujemo<br />
nove obilke mutacij virusov AIDS, SARS, ptičje<br />
gripe, virusnega meningitisa itd. Očitno moramo<br />
prepoznati šibke točke v svojem imunskem sistemu<br />
in ga okrepiti. Če bomo to naredili, ptičja gripa ali<br />
drugi virusi morda ne bodo prerasli v epidemijo in<br />
še naprej bomo lahko hvaležni, da nas sonce ogreva,<br />
nam daje vitamin D in nam omogoča udobno<br />
življenje. <br />
prevedla in povzela Marina Nuvak
obzorij<br />
19<br />
Stvarjenje in evolucija<br />
Paul Carline<br />
Je to morda tisto, kar nakazuje stavek v Genezi:<br />
"In bog je videl, da je bilo to dobro." Stvarjenje nikoli<br />
ni mogoče ex nihilo – iz ničesar. Le trdovraten<br />
materializem se trudi (nepošteno) oblatiti idejo<br />
stvarjenja tako, da vztraja, da ta pomeni 'iz ničesar'.<br />
Izkušnje pa nam, 'kot iz neznanega' (vsaj ne iz česa<br />
vidnega ali oprijemljivega), vedno znova prinašajo<br />
popolnoma nove ideje in spoznanja, vključno s<br />
tistimi Nobelovih nagrajencev, ki vse spodbijajo<br />
materializem.<br />
S pomočjo iznajdb smo ljudje precejšen del fizičnega<br />
sveta preoblikovali. Ali proces iznajditeljstva –<br />
bodisi umetniškega bodisi mehanskega - ni prav<br />
tako model stvarjenja in evolucije? Preden se<br />
rodi kreativna ideja, vedno obstaja nevidno in<br />
pogosto nezavedno obdobje nosečnosti, ki se lahko<br />
potem 'razvije', pravilneje 'jo razvije' njen kreator;<br />
mnoge znane iznajdbe in spoznanja so avtorji<br />
dobili v svojih sanjah in videnja so se pojavila iz<br />
območja nezavednega. Samo v tem pomenu lahko<br />
resnično govorimo o iznajdbi in kasnejši 'evoluciji'<br />
avtomobila ali računalnika.<br />
Zaradi zlorabe izrazov, o čemer sem govoril<br />
v svojem članku v reviji New View spomladi<br />
2006 in pa zaradi razkola med zagovorniki dveh<br />
nasprotujočih si tez o nastanku sveta - stvarjenja in<br />
evolucije – med pristaši dobesednega, bibličnega<br />
stvarjenja ('Bog je ustvaril vse v šestih dneh')<br />
in pristaši darwinizma ('vse se je zgodilo skozi<br />
obdobje milijadr let, skozi naključne mutacije<br />
genov in tako imenovano 'naravno selekcijo', se<br />
je razvilo (oziroma je bilo namenoma vsiljeno)<br />
prepričanje, da se 'stvarjenje' in 'evolucija'<br />
medsebojno izključujeta, nista združljivi, ampak<br />
sta si nasprotni.<br />
To nasprotje je v celoti napačno in onemogoča<br />
prepoznanje pravih dejstev o izvoru in razvoju.<br />
Stvarjenje je oblikovanje nečesa, kar je bilo pred<br />
tem 'latentno' – kakor je, kot trdi kvantna fizika, vsa<br />
realnost, preden se nematerialni potencial, izražen<br />
v konceptu 'funkcije valovanja', zruši v fizično<br />
pojavno obliko s pomočjo zavesti – z opazovanjem'.<br />
Še vedno pa ostaja izziv, kako razložiti genezo<br />
in evolucijo življenja – in posebno človeškega<br />
življenja na ne-darvinistični in ne-dobeseden<br />
biblični način, po katerem je vse že kar nenadoma<br />
tukaj. Skoraj 150 let po objavi Darwinovega dela<br />
'Izvor vrst' se vsakdo, ki se želi spopasti z novo<br />
znanstveno ortodoksnostjo (postavljeno ob rob<br />
stari verski ortodoksnosti iz sredine 19. stoletja),<br />
sreča s podobnimi dilemami, s kakršno so se<br />
srečevali naturalisti 19. stoletja, kot je T.H. Huxley,<br />
ki so, kot je leta 1887 sam napisal, iskali "hipotezo<br />
z ozirom na izvor znanih organskih oblik, ki so vzeli v<br />
obzir le delovanje tistih vzrokov, za katere je bilo mogoče<br />
dokazati, da so bili dejansko na delu. Nismo hoteli pripeti<br />
svojo vero kateri koli drugi predpostavki, ampak zajeti<br />
jasno določene koncepte, ki bi jih bilo mogoče soočili z<br />
dejstvi in testirati njihovo verodostojnost. 'Izvor' nam je<br />
dal delovno hipotezo, ki smo jo iskali. Še več, naredil nam<br />
je veliko uslugo, saj nam je pomagal, da smo se za vedno<br />
znebili dileme – če ne sprejmeš hipoteze o stvarjenju, kaj<br />
lahko ponudiš mislečemu človeku?"<br />
Želja po tem, da prepričanje in razumevanje ne<br />
bi baziralo na predpostavkah, temveč na 'jasno<br />
določenih predstavah', skupaj z dejstvi, je znak<br />
kakovosti prave znanosti – tako naravoslovne,<br />
kot duhovne znanosti. Največja nevarnost je, da<br />
dokaze obarva osebno prepričanje ali nagnjenje<br />
ali da se uvede selektivne filtre – ko uporabimo le
20<br />
širjenje<br />
tista dejstva, za katera se zdi, da pomagajo dokazati<br />
neko apriorno mnenje, zanemarimo pa nasprotne<br />
dokaze. Darwin je sam priznal, da je to naredil, zato<br />
morda ni presenetljivo, da so njegovemu (slabemu)<br />
zgledu sledili tudi drugi, ki so prav tako kot on -<br />
iz ne povsem znanstvenih razlogov - nadaljevali<br />
delo na hipotezi o naravni selekciji. V svojem<br />
uvodu k Izvoru vrst je Darwin napisal: "Kajti dobro<br />
se zavedam, da le o redkokateri trditvi v knjigi ne bi<br />
bilo mogoče navesti dejstva, ki pogosto očitno vodijo do<br />
naravnost nasprotnih zaključkov od tistih, do katerih<br />
sem prišel sam. Zadovoljiv rezultat lahko dosežemo le, če<br />
dejstva in dokaze na vsako vprašanje v celoti doženemo<br />
in uravnotežimo; in to je tukaj nemogoče." Seveda to ni<br />
bilo nemogoče, zgolj nezaželeno je bilo, če je hotel<br />
ljudi prepričati, da je njegova teorija pravilna.<br />
Vsak posamezni znanstveni dokaz, vsak poskus je<br />
potrebno gledati ločeno; pa vendar se človekova zmožnost<br />
razmišljanja močno trudi združiti vsa njej znana zunanja<br />
dejstva. Zlahka je mogoče videti nevarnost, v katero se<br />
podamo, ko poskušamo en sam dokaz povezati z že prej<br />
oblikovano idejo ali uporabiti posamezne eksperimente, da<br />
dokažemo neko zvezo, ki je ne morejo v polnosti zaznati<br />
s čuti, ampak jo je izrazila kreativna moč mišljenja ...<br />
Takšni napori po navadi privedejo do teorij in metod,<br />
ki so poklon avtorjevemu intelektu. Ob neprimernem<br />
odobravanju ali nadaljnji podpori pa začno kaj kmalu<br />
ovirati in škoditi napredku človekovega mišljenja, ki so<br />
ga pred tem podpirali.<br />
Mnogokrat se pokaže, da bolj ko je podatek omejen, bolj<br />
spreten in nadarjen postane mislec. Kakor da bi v želji,<br />
da zagotovi svojo neodvisnost, med omejenim številom<br />
dejstev izbral nekaj najljubših, ki mu ustrezajo, preostale<br />
pa spretno uredil tako, da direktno ne spodbijajo njegove<br />
trditve. Končno lahko zmede, spravi v zadrego ali<br />
odstrani nasprotna dejstva ter vse skupaj skrči na nekaj<br />
bolj podobnega dvoru despota kakor svobodni republiki.<br />
(Esej: "Eksperiment kot posrednik med objektom in<br />
subjektom", 1792)<br />
70 let preden je Darwin objavil to, kar je bilo, kot je<br />
sam priznal, 'nepošten' rezultat njegovih raziskav,<br />
je Goethe v svojih spisih opisal možno zablodo<br />
raznih teoretikov, ki jo je očitno bilo mogoče zaznati<br />
že v njegovem času in ki je žal postala veljavna v<br />
kozmoloških in evolucijskih teorijah zadnjega pol<br />
stoletja, ki se je soočilo z 'velikim pokom' in 'sebičnim<br />
genom' ter dugimi podobnimi špekulacijami, ki so<br />
se v znanosti pojavile. Z jasnim namigovanjem na<br />
francosko revolucijo - samo tri leta prej - je Goethe<br />
opozarjal:<br />
Darwin je dal svoj močan osebni pečat<br />
materialističnemu pogledu znanosti, ki je do leta<br />
1859 že prevladoval. Leta 1918 je Rudolf Steiner<br />
govoril o razcvetu "zgolj ateističnega znanstvenega<br />
razmišljanja ... in zgolj utilitarnega razmišljanja<br />
na področju praktičnega življenja ... v 19. stoletju<br />
– natančneje v petdesetih letih tega stoletja, ki sem ga<br />
pogosto označil kot pomembno točko preobrata." (To je<br />
natanko tedaj, ko je Darwin delal na svoji teoriji o<br />
izvoru vrst.) Teorijo o božji stvaritvi sveta je Darwin<br />
opisal kot "ogrodje, ki je odkrito neznanstveno in<br />
nezdružljivo z osnovnim ciljem znanosti, da - kjer je le<br />
mogoče - vse predmete zaznavanja skrči na zgolj naravne<br />
razlage." Temu je dodal še svojo preobčutljivost na<br />
resnično ali namišljeno trpljenje, ki ga je prisililo, da<br />
je opustil svoj študij medicine v Edinburghu, in mu<br />
onemogočilo zaznati delo dobrohotne božanske<br />
inteligence v naravi. Leto dni po objavi Izvora je<br />
napisal pismo Asi Gray: "Nisem imel namena pisati<br />
ateistično. Toda priznam, da ne morem videti tako<br />
jasno, kot vidijo drugi in kot bi si želel vse naokoli videt<br />
-, prisotnost načrta in dobrotljivosti. Zdi se mi, da je<br />
na svetu vse preveč trpljenja. Ne morem verjeti, da bi<br />
dobronameren in vsemogočni Bog lahko načrtno ustvaril<br />
ichneumonido z izrecnim namenom, da se hrani z živim<br />
telesom gosenice ali da se mačka poigrava z miško."
obzorij<br />
Ichneumonida je očarljiva skupina insektov – os<br />
in muh –katerih nekatere se zajejo v gosenice in<br />
jih uporabijo kot hrano za svoja jajčeca. Njihovo<br />
kompleksno obnašanje ni mogoče razložiti skozi<br />
darvinistični pogled. Svoj pogled na Naravo, poln<br />
predsodkov, je Darwin razkril v skrivnostnem<br />
pismu Josephu Hookerju, ki ga je napisal leta 1856,<br />
takrat ko svojih idej še ni nameraval objaviti v<br />
knjigi. "Kaj bi lahko knjiga Devila Chaplaina povedala<br />
o nebogljenem, uničujočem, neumnem, primitivnem in<br />
neusmiljenem delu Narave". Ta čisto človeški pogled<br />
na naravo, poln predsodkov, ga je očitno pripeljal<br />
do tega, da je zanikal obstoj dobrotljivega duha v<br />
svetu.<br />
Da je bil takšen načrt – uporaba Darwinove teorije<br />
kot orožja proti kateri koli obliki teizma –prisoten<br />
že vse od začetka in da je ostal na področju<br />
razvojne biologije prisoten vse do danes, se je<br />
dosti jasneje pokazalo v primeru Darwinovih<br />
odkritih privržencev, posebno v 20. stoletju. To je<br />
mogoče sklepati iz Huxleyevih besed. Jasen je tudi<br />
v Tyndallovem nagovoru leta 1874: "Kozmološka<br />
teorija je naše področje in z vso silo ga bomo<br />
iztrgali iz rok teologije." Leta 1959, ob stoti obletnici<br />
objave Izvora, si Huxleyev vnuk Julian ni mogel<br />
kaj, da se ne bi obregnil ob 'starega sovražnika': "V<br />
evolucijskem vzorcu misli ni več ne potrebe ne prostora<br />
za nadnaravno. Zemlja ni bila ustvarjena, ampak se je<br />
razvila. In prav tako vse rastline in živali, ki na njej<br />
živijo, vključno s človekom, razumom in dušo, kakor tudi<br />
možgani in telesom. Prav tako religija... človek evolucije<br />
se ne more več iz svoje samote zatekati v naročje za boga<br />
razglašenega očeta – podobe, ki jo je ustvaril sam."<br />
sistem raziskovanja in niz pojmov, ki pripeljejo do<br />
materialnih razlag, ne glede koliko nasprotno spoznavne<br />
so ... Še več, ta materializem je dokončen, kajti ne moremo<br />
dovoliti da božanska noga prestopi prag."<br />
Kako torej zastaviti vse skupaj bolje, kot je to<br />
zmožna evolucijska znanost, ki iz psiholoških<br />
in 'imperialističnih' razlogov rada sprejme<br />
neznanstven, na predpostavkah sloneč pogled na ta<br />
fenomen. Vprašanje torej je: Je mogoče odkriti 'jasno<br />
določene koncepte', ki ne bodo sloneli ne na veri,<br />
ne na predpostavkah, ki bodo generacijo 'previdnih<br />
razumnikov' lahko osvobodili današnje dileme?<br />
Zavrnimo Darwinovo hipotezo in kaj lahko na<br />
njeno mesto postavimo. Ni dovolj, da z razkritjem<br />
negotovosti v Darwinovih argumentih Darvinizem<br />
zavrnemo – čeprav pri zagotavljanju Huxleyevega<br />
kriterija, da mora biti veljavna hipoteza zmožna<br />
dokazati delovanje dejavnikov, ki naj bi delovali, v<br />
celoti zataji. Razumljivo je, da hočejo ljudje vedeti:<br />
Če ni odgovor niti trenutno stvarjenje niti evolucijski<br />
razvoj z naravno selekcijo skozi milijarde let - katera<br />
alternativa potem obstaja?<br />
Prav bi bilo začeti s potrditvijo vsega, kar je v<br />
našem odnosu do stvarjenja očitno resnično. Biolog<br />
Wolfgang Schad to podrobno in pregledno razloži<br />
v svojem delu Človek in sesalci, biologija oblike:<br />
Vsi organizmi, vključno s človeškim, si delijo skupen<br />
evolucijski razvoj in so torej med sabo v različno bližnjih<br />
povezavah. (...) Da vsi izhajajo iz skupnega prednika ni<br />
več mogoče zanikati.<br />
Darvinizem je bil takrat že splošno sprejet in videti<br />
je bilo, da so se Tyndallove besede uresničile, pa<br />
vendar se je 20 let kasneje E.O.Wilson v svojem delu<br />
O naravi človeka še vedno ukvarjal z dejstvom, da<br />
religija noče zamreti: "Čas je prišel, da se vprašamo:<br />
Ali obstaja način, kako odvrniti moč religije v služenje<br />
velikega novega podjetja, ki razgalja vir te moči? Moč<br />
znanstvenega materializma je velika. Človeškemu umu<br />
ponuja alternativno mitologijo, ki je do sedaj ... vedno<br />
premagala religijo. (...) Pravi prometejski duh znanosti<br />
... oblikuje mitologijo znanstvenega materializma ... ki<br />
natančno in premišljeno emocionalnim apelom nagovarja<br />
najgloblje potrebe človekove narave ... "<br />
Pa vendar se še vedno moramo vprašati, kako se je ta<br />
evolucijski razvoj dogajal. So se živali resnično razvile<br />
iz rastlin, vretenčarji iz nevretenčarjev, sesalci iz<br />
plazilcev in človek iz opice? Naša vprašanja so včasih<br />
tako poenostavljena.<br />
Harvardski genetik R. Lewontin je verjetno najbolj<br />
natančno pokazal načrt vse do danes: " ... naša<br />
apriorna privrženost materializmu nas sili, da ustvarimo
širjenje<br />
Pa vendar ni nič tako gotovo kot dejstvo, da noben<br />
novodobni nevretenčar ni prednik kateremu koli<br />
vretenčarju, in prav tako je očitno, da se noben danes<br />
živeči sesalec ni razvil iz sodobne nižje vrste vretenčarja,<br />
niti človek iz katere koli opice današnjega časa.Tti dokazi<br />
so sami po sebi očitni; pa vendar se moramo še vedno<br />
truditi razumeti osnovni princip, na katerem temeljijo.<br />
Človek, opica, sesalci in tako dalje so se razvili iz skupnih,<br />
izumrlih prednikov. Na tem skupnem izvoru temelji<br />
zveza, ki med njimi očitno obstaja.<br />
Pa vendar tudi tako otipljiv dokaz, kot je ta, ne dokazuje,<br />
da so se ti organizmi dejansko razvili drug iz drugega<br />
preko spolnih stikov. Kajti v glavnem predstavlja vsaka<br />
žival svojo dokončno obliko znotraj evolucije, prav tako<br />
kot je vsak list sam zaključen znotraj metamorfoze cele<br />
rastline. Prav tako kot vsako novo odkritje na geološkem<br />
področju zemlje prinaša pomembne dokaze o poteku<br />
evolucije, smo tudi mi veseli, ko najdemo v cvetu lokvanja<br />
mnoge mnoge vmesne stopnje med listi cvetnega venca<br />
in prašniki. Pa vendar se noben list ni preobrazil v<br />
drugega! In v tej metamorfozi rastline je potrebno iskati<br />
uganko evolucije.<br />
Vsi fosilni in sodobni organizmi, ki jih danes lahko<br />
proučujemo, so med seboj povezani preko prednikov, ki<br />
so dejansko obstajali. Predstavljamo pa si lahko, da te<br />
ranolike oblike, kot na primer vegetativni češarek rastline,<br />
ki ostane v embrionalnem stanj zaradi pomanjkanja<br />
trdnih snovi v sebi, ne bi mogle obstati kot fosili. Pa vendar<br />
so morale obstajati, sicer ne bi bilo očitnih povezav, ki jih<br />
danes lahko vidimo v njihovih naslednikih. Ta ideja ni<br />
brez precedenčnega primera. Schrammen je namreč že<br />
dokazal, da so morale biti določene prehodne stopnje v<br />
razvoju 'siliceous sponges' iz obdobja krede takšne vrste,<br />
da niso mogle okameneti, ker potem ne bi bile zmožne<br />
izpeljati potrebnih evolucijskih korakov.<br />
Zaporedje razvojnih oblik je mnogokrat prikazano kot<br />
'genealoški rodovnik', v katerem živali današnjega dne<br />
predstavljajo zunanje veje, medtem ko fosilne oblike<br />
iz zgodnjih geoloških obdobij tvorijo osrednje veje in<br />
deblo. Resnici pa pridemo bliže, če kot sliko evolucije ne<br />
vzamemo drevo, ki vsako leto požene enako obliko lista,<br />
ampak enoletno rastlino, katere vsak list je drugačen.<br />
Listom kalčka (kalce) le-te sledijo začetni in ostali listi,<br />
ovršni listi pripeljejo v čašne liste in cvetni venec in<br />
celo prašniki in pestiči so preobraženi listi. Zaporedje<br />
teh stranskih oblik se lahko dogaja postopno ali v nekaj<br />
dramatičnih skokih. Pa vendar, kolikor so listi raznoliki<br />
v svojem zaporednem razvoju, skupaj oblikujejo celoto,<br />
tako kot vsak organizem v normalnem teku svojega<br />
življenja.<br />
Slika 'genealoškega drevesa' je torej komaj primerna...<br />
isto velja za fosilizirane organizme zgodnjih geoloških<br />
obdobij. Paleontologi so odkrili mnoge živalske vrste; in<br />
večja kot je podobnost med posameznimi oblikami, bolj<br />
očitno je, da imajo skupnega prednika.<br />
Toda kaj se iz centrov oblikovanja razvije, kar je danes<br />
našim očem vidno? Ko rastlina preneha poganjati liste,<br />
se pojavi tkivo oblikovanja samo in zaključi rast v sadežu.<br />
Bi lahko ta proces vzeli kot nekaj, kar je cilj evolucije?<br />
Gobel je leta 1968 dognal, da v sadežu in nikjer drugje v<br />
metamorfozi rastline, list in steblo postaneta eno. Doslej<br />
skrit center oblikovanja se skupaj z vsemi organizmi, ki<br />
so se iz njega pred tem razvili, končno pojavi v evoluciji<br />
živega sveta. Sad celotnega evolucijskega procesa je<br />
fosil, ki ga najdemo zadnjega: to je človek. Človekovi<br />
predniki, ki jih - tako kot vegetativnega območja rastline<br />
- ni bilo mogoče ohraniti v vseh njihovih nepretrganih<br />
preobrazbah, so originalna oblika vseh živih bitij, ki<br />
so sledila (Tittmann). Iz neprestano razvijajočih se<br />
prednikov se je obilje kraljestvo narave razcepilo; njihove<br />
fosilne in današnje oblike posredno pričajo o poteku<br />
njegovega razvoje. Vsak novorojeni sesalec z relativno<br />
zaobljenim čelom in še ne razvitim gobcem nakazuje na<br />
človeški izvor. Čeprav ta teorija o evolucijski povezavi<br />
med živalmi in človekom prehaja mejo konvencionalnega<br />
načina razmišljanja, pa vendar temelji zgolj na razvojnih<br />
fenomenih, ki jih je v živi naravi mogoče videti.<br />
Schad doda naslednji citat prej omenjenega biologa<br />
Antona Schrammena:
obzorij<br />
23<br />
Potemtakem lahko razvoj vseh živali z anorganskimi<br />
ali kako drugače ohranljivimi trdimi deli delimo na dve<br />
glavni obdobji: na starejše obdobje, ki se kaže le logični<br />
misli, ga nikoli ni mogoče direktno opazovati in med<br />
katerim še ni bilo prisotnih delov telesa, ki bi se lahko<br />
fosilizirali ( kosti, zobje, školjke itd.), in bolj nedavno<br />
obdobje, iz katerega so živali dejansko vidne v obliki<br />
fosilnih ostankov.<br />
Ta ugotovitev je zelo pomembna; kaže namreč, zakaj<br />
morajo vse prehodne stopnje v razvoju živali za vedno<br />
ostati neznane. Nadalje kaže, zakaj globok in dalekosežen<br />
procesa cepitve in ločevanja, ki se je lahko dogajal le v<br />
zgodnjih obdobjih razvoja, našim čutom nikoli ne more<br />
biti dostopen.<br />
Zanimivo, ameriški paleontolog Stephen J. Gould<br />
v svoji knjigi o izrednem povečanju živalskih vrst v<br />
času Čudovitega življenja razloži, kakšen problem<br />
to za teorijo evolucije predstavlja:<br />
Kambrijska eksplozija je bila prevelika, preveč različna in<br />
preveč eksplozivna. Preprosto ne morem sprejeti, da se,<br />
če imajo organizmi vedno potencial takšne diversifikacije,<br />
... od takrat nikoli več , niti enkrat samkrat, ni pojavila<br />
nova vrsta. Moram verjeti, da so bili organizmi, kakor<br />
tudi okolje v obdobju kambrija drugačni, da je eksplozija<br />
in kasnejše mirovanje povzročilo tako spremembe v<br />
organskem potencialu, kakor tudi spremembe pogojev<br />
bivanja. V tradicionalnem darvinističnem pogledu ... se<br />
genetska snov ne 'stara' v smislu'manjšega dopuščanja<br />
večjih ponovnih gradenj' (če citiram J.W.Valentina).<br />
Morda moderni organizmi, ne glede na pogoje bivanja,<br />
niso mogli proizvesti hitre množice v temelju drugačnih<br />
oblik.<br />
Darwin se je prav tako zavedal tega, da so bile oblike<br />
v preteklosti bolj prilagodljive. V Zgodovinskem<br />
orisu razvoja misli pred prvo izdajo svojega dela<br />
Izvor vrst pripomni, da "Spoštovani W. Herbert,<br />
kasneje župan Manchestra ... verjame, da so<br />
posamezni primerki vsake vrste nastali v prvotnih,<br />
visoko plastičnih pogojih in da so te obrodile ... vse<br />
danes obstoječe vrste".<br />
Steiner je večkrat omenjal te zgodnje stopnje<br />
zemeljske evolucije. V uvodnem predavanju v študij<br />
Apokalipse po Janezu, ki ga je imel junija, leta 1908,<br />
v Nurenbergu (kjer je Hitler približno 20 let kasneje<br />
imel svoja nejvečja zborovanja), je Steiner povedal<br />
naslednje:<br />
Danes je na mnogih področjih razmišljanja o svetu beseda<br />
evolucija postala magična, vendar se z njo znanost obrača<br />
zgolj na zunanja čutno zaznavna dejstva. Nekomu, ki na<br />
svet gleda s stališča duhovne znanosti, je absolutno vse v<br />
procesu razvoja, še najbolj pa človekova zavest... (Naša)<br />
čista dnevna zavest se je razvila iz starodavnega stanja,<br />
ki ga imenujemo medla zavest predstave človeštva.<br />
Tukaj pa vendar sežemo nazaj v zgodnje razvojne pogoje<br />
človeštva, o katerih antropologija nima kaj povedati, saj<br />
uporablja le orodja čutov in metode intelekta.<br />
Človek ni bil nikoli takšen, kot so današnje živali, niti iz<br />
takih bitij ne izhaja. Če bi morali opisati oblike, iz katerih<br />
se je človek razvil, bi se pokazalo, da so zelo drugačne<br />
od oblik današnjih živali. To so bitja, ki so v zgodnejših<br />
razvojnih stopnjah evolucije ostala na teh razvojnih<br />
stopnjah in jih utrdila. (...) Zgodnje razvojne stopnje so<br />
se dogajale takrat, ko so bili pogoji bivanja drugačni, ko<br />
elementi niso bili razporejeni tako, kot so danes, ko človek<br />
ni bil obremenjen s takšnim telesom, kot je danes, pa je<br />
bil kljub temu človek.<br />
V zadnjem iz niza teh predavanj je Steiner govoril o<br />
"času, ko je bilo naše srce iz veliko mehkejšega materiala,<br />
kot je danes, ko kamen in skala nista bila trdna, ko so bile<br />
oblike rastlin čisto drugačne, ko je bilo vse, kot bi bilo<br />
vstavljeno v vodne jame, kot v praoceanu, ko zrak in voda<br />
nista bila ločena, ko so vsa bitja, ki danes bivajo na zemlji<br />
- živali in rastline - svojo obliko dobivale v vodi. Ko so<br />
mineralna bitja začela dobivati svojo sedanjo obliko, se je<br />
iz nevidnega prikazal človek ... Obdan z nekakšno lupin,<br />
se je spustil iz področja, ki ga sedaj poznamo kot ozračje.<br />
Ni še bil fizično zgoščen, ko so živali že bile utelešene."<br />
O tem je Steiner ponovno govoril v četrtem<br />
predavanju, ko je opozoril na zgodnejše obdobje,<br />
potem ko se je Zemlja "znova pojavila iz kozmične<br />
teme" (kasneje so zgodnejše 'inkarnacije' v<br />
ezoterični literaturi opisane kot starodavni Saturn,<br />
starodavno Sonce, starodavna Luna – ki pa jih ne<br />
smemo zamenjati s sedanjimi manifestacijami<br />
teh planetov sončnega sistema): "Takrat ... poleg<br />
človeka na zemlji ni bilo nobenih drugih bitij. On<br />
je prvorojeni. Bil je popolnoma duhovno bitje –<br />
kajti utelešenje se zgodi z zgostitvijo. (...) človek je<br />
čakal do konca; zadnji je zapustil svojo duhovno,<br />
božansko materino substanco in se spustil kot gosta<br />
substanca v telesno obliko. Živali so se spustile prej<br />
in na tej stopnji tudi ostale".<br />
Človek 'prvorojeni'! Belgijski avtor Jos Verhulst je<br />
ta izraz uporabil za naslov svoje knjige O človeku<br />
in višje razvitih živalih v evoluciji, izdani leta 1999,
24<br />
obzorij<br />
ki je leta 2003 izšla v angleškem prevodu pod<br />
naslovom: Discovering Evolutionary Principles<br />
Through Comparative Methodology. Verhulst citira<br />
Wilhelma Heinricha Preussa, ki je ta izraz prav tako<br />
uporabil v svoji knjigi Geist und Stoff (Spirit and<br />
Matter), ki je izšla leta 1882. Preuss je napisal:<br />
Človek je med vsemi bitji prvorojeni; nastanek živalskih<br />
vrst je sekundaren nastanku človeške vrste (...) nedvomno<br />
se je človek skozi evolucijo dvignil iz prvotngae živalskega<br />
stanja – vendar ni bil nikoli žival, torej ne bomo v<br />
njegovem rodovniku našli nobene opice ali štirinožca.<br />
Človek je cilj zemeljskih procesov in vsaka druga<br />
oblika, ki se je pojavila ob boku človeške vrste, si je<br />
lastnosti sposodila od njega. Človek je prvorojeni<br />
v celotnem kozmosu. Domnevno ne v svoji sedanji<br />
obliki, ampak v obliki, ki jo zarodek v maternici<br />
doseže v 273 dneh. Od ovulacije in oploditve je<br />
človeška rasa izkusila vse preobrazbe, ki vodijo<br />
od najbolj preprostih oblik življenja do današnje,<br />
izpopolnjene oblike...<br />
Vso anorgansko materijo, ne glede na njeno ogromno<br />
maso, moramo gledati kot odpadni produkt, o zlomu<br />
organske snovi kot posledici življenjskih procesov...<br />
Velika anorganska masa Zemlje je metaboličen stranski<br />
produkt tako organizmov, ki danes naseljujejo njeno<br />
površje, in njihovih prednikov.<br />
Zagnan Darwinov zagovornik je bil Ernst Haeckel.<br />
Bil je nadarjen umetnik, kakor tudi priznan biolog<br />
in zoolog. Njegova knjiga Umtniške oblike v<br />
naravi (1903) je polna odličnih ilustracij. Haeckel<br />
je bil prepričan, da sosledje oblik, kot jih vidimo v<br />
razvoju zarodka, odsevajo korake v evoluciji vrst.<br />
Oblikoval je 'teorijo rekapitulacije', znano tudi<br />
kot 'biogenetski zakon'. Da podpre svojo teorijo,<br />
je izdelal vrsto risb zarodkov, vendar so kasneje<br />
odkrili, da je v prikazovanju podobnosti pretiraval<br />
in teorijo so posledično uradno opustili. Kljub temu<br />
pa elementi ideje rekapitulacije v moderni teoriji<br />
evolucije še vedno ostajajo – kot na primer 'škržna<br />
raža' in 'rep' pri človeškem zarodku, za katera<br />
trdijo, da sta dokaz, da izviramo iz nekdanjih rib<br />
in plazilcev.<br />
V prvem poglavju v knjigi Wolfganga Schada Die<br />
Vorgeburtlichkeit des Menschen (prevedena v<br />
angleški jezik pd naslovom The Life Before), ki je<br />
posvečena: 'Zgodovini in pomenu biogenetskega<br />
zakona', Schad pravi:<br />
Vsi nosimo v svoji konstituciji znake celotne evolucije.<br />
Človekov embriološki razvoj, ki je bil osvetljen šele v<br />
današnjem času, je dolgo zapečatena prapodoba evolucije<br />
vseh živih stvari - rastlin in žival - ki se rekapitulira v<br />
konstitucijskih stopnjah našega razvoja zarodka.<br />
Osnovni biogenetski zakon se brez izjeme nanaša<br />
izključno na človeško embriologijo, ki je vidna in čitljiva<br />
'oblika tukaj zdaj' za vso evolucijo.<br />
Zdi se mi, da so to tisti 'jasno določeni pojmi', ki jih je<br />
terjal Huxley. Darvinizem se opira na nedokazljive<br />
mehanizme naravne selekcije, gena, ki ga podelijo<br />
nadnaravne sile in pa seveda dejansko neomejena<br />
količina časa, katerih alternativa ne potrebuje. Je v<br />
sozvočju z dejstvi – tako fizičnimi kot duhovnimi.<br />
In ker materija sama po sebi ne zadošča, ampak je<br />
v celoti odvisna od obstoja višje duhovne narave,<br />
je vsakršna delitev realnosti na 'naravno' in<br />
'nadnaravno' umetna in prav zares nepomembna.<br />
Koncept 'naravnega zakona' je potrebno preprosto<br />
razširiti in zunanji pojavi dodati duhovne zakone<br />
in bitja, ki v ozadju delujejo; lahko bi ga imenovali<br />
'Zakon narave fizičnega in duhovnega obstoja'.<br />
Raziskovanje tega zakona bi bilo prava znanost.<br />
prevedla in priredila Marina Nuvak