Revija Svitanje - Pomlad 2009

Kazalo
S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture zavedanja
Kašeljska cesta 150 C
1260 LJUBLJANA-POLJE
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
STROKOVNI SODELAVCI:
Fanči Perdih, Matjaž Turinek
Aci Urbajs, Eva Zupan,
Breda Medvešček, Anka Černec,
Franc Vehar
SLIKOVNI MATERIAL:
Anka Černec, Aci Urbajs
Breda Medvešček, arhiv Parsival
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
NASLOVNICA:
Ingrid Thiesen, Joca Jamšek
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
Kazalo 2
Uvodnik 3
Skrb za naravo 4
Pomlad(iti) 3
Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani 4
Kopriva 6
Pametne gredice 8
Širjenje obzorij 9
Kaj je biodinamika? 2. del 9
Biodinamika in znanost 12
Primer bd kmetije v Järni 5. del 16
GSO v kmetijstvu in prehrani 18
Oglasi 23
Dogajanje 24
TISK:
Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.
Ljubljanska cesta 56
4240 Radovljica
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C
1260 Ljubljana-Polje
Davčna št. 94313008
TR: 02031-0254286474
Tel: 01 549 01 55
revija.svitanje@gmail.com
LETNA NAROČNINA: 15 EUR
NAKLADA: 850 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem
uredništva.
ISSN 1854-1739
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Pozdravljeni dragi bralci!
Pomlad nas že razveseljuje s
svojimi toplimi sončnimi žarki,
a se nanje še ni preveč zanašati, saj kaj hitro izginejo za
oblaki in takrat človek začuti, da se zemlja še ni tako zelo
ogrela. Zato moramo biti v tem času še posebno pozorni,
kako toplo se oblečemo.
In prav tako je z rastlinami na naših vrtovih ali oknih. Noči znajo
še kako zelo pokazati zobe, zato moramo biti previdni pri odkrivanju
rastlin, ki smo jih imeli čez zimo zastrte. A vsak dan je
topleje in delo na vrtu nas že priganja.

3
Uvodnik
Tudi sodelavci revije Svitanje smo hiteli pripravljati novo številko.
Na trenutke je zasijalo toplo sonce in vse je teklo kot po maslu, potem
pa se je nebo pooblačilo in naša delovna vnema je nekoliko pojenjala,
da bi se lahko potem, ko je sonce zopet pokukalo, razcvetela v vsej
svoji moči. In tako je pred vami spomladanska, velikonočna izdaja.
Pomlad(iti)
Aci Urbajs
Praznik velike noči lahko praznujejo vsi ljudje na Zemlji, ne glede na
letni čas, ki jim ga njihova zemeljska lega prinaša. V svojem najglobljem
pomenu nam prazniki lahko pomagajo, da se spomnimo svojih
korenin, kdo smo in kakšna je naša povezava s skritimi silami življenja.
Velike teme velike noči – smrt, premagovanje le-te in vstajenje
v novo duhovno realnost - nas vabijo, da končno spoznamo, kdo smo
in kam gremo. Globlji pomen velike noči torej ni omejen le na nekaj
kratkih dni, ampak je neločljivo povezan z vsakim trenutkom, ki se
ga - glede na brezčasno in univerzalno -zavedamo. V nas sproži
tudi vprašanje: Kaj je 'duh'? Kaj daje in vzdržuje življenje, stvarstvo?
Vsa ta vprašanja se lahko v vsakodnevnem hitenju izgubijo, a gotovo
si jih v določenem trenutku življenja vsak človek postavi in si želi
razumeti, kakšno je njegovo mesto v toku dogodkov.
Snovalci te revije smo svoje mesto, svojo nalogo našli v skrbi za ohranjanje
ravnovesja na planetu Zemlja. Nekdo bo rekel, da je ta trditev
pogumna in neskromna. Toda ne, vsak od nas in verjamem, da tudi
vas, naših bralcev, se po svojih močeh trudi ta načela živeti in za njih
pridobiti čim širši krog somišljenikov.
In tako smo vam v tej številki s skupnimi močmi pripravili kar nekaj
zanimivega branja. Zelo sem vesela, da se nam je pri snovanju revije
pridružil tudi gospod Matjaž Turinek, univ.dipl.inž.kmet., ki v Mariboru
na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede zelo uspešno
deluje kot 'biodinamik znanstvenik', če ga lahko tako imenujem. To
njegovo delo je za slovenski prostor zelo pomembno, saj z njim pridobiva
zaupanje znanstvenih krogov v biodinamično prakso.
Pomlad prihaja. Po dobri zimi - mrzli, s snegom
bogati, se prileže božanje marčevskega sonca.
Večina začuti prav ta namig pomladi. Slečemo težke
plašče, kape, rokavice in se nastavimo sončku.
Toda beseda pomlad(iti) nosi za nas kmete predvsem
drugo poslanico – 'pomlajevanje'.
Če vzamemo model kmetije - piramido, je na dnu
naša zemlja, prst, kamnine. Kristalizacija, ki je potekala
v času zime, se končuje. Zemlja začenja s
svojim izdihom. Kot jadralci čakamo na vzgonsko
sapico, da nas popelje nekam daleč. Ker je bila zima
dobra, pričakujem tudi dober izdih. Izdih zemlje
biodinamiki spodbudimo s pripravkom z 'gnojem
iz roga'. Ko ledeni prijem popusti, poškropimo vse
površine s tem pripravkom.
Kot lahko preberemo v članku gospe Brede Medvešček iz društva
Ajda Goriška, tudi to društvo že nekaj časa uspešno sodeluje s Srednjo
biotehniško šolo v Novi Gorici , in tako bodočim kmetovalcem
kaže, da je mogoče še kaj drugega, kot le konvencionalno kmetovanje.
O učinkih biodinamičnega kmetovanja lahko beremo tudi v članku
Kaj je biodinamika. To je pričevanje mladega antropologa, ki se je na
nenavaden način srečal s tem, zanj povsem novim svetom.
Naš zdaj že kar redni sodelavec, biodinamik vinogradnik Aci Urbajs
, nam s svojim navdušenjem nad delom na zemlji vedno znova dokazuje,
da je delo lahko vse kaj drugega, kot le gola zaposlitev.
Biodinamik čebelar Franc Vehar v svojem prispevku pripoveduje o
svojstvenih zdravilnih učinkih medu, Gospa Anka Černec pa razkriva
svoje izkušnje pri uporabi koprive.
Gospa Ariana Lucija Tratar Supan mi je poslala zanimiv povzetek
najpomembnejših informacij o GSO. Ker je moč multinacionalk, ki
propagirajo gojenje gensko spremenjenih organizmov, zelo velika,
posledice le-teh pa neraziskane in preteče, menim, da je seznanjanje
ljudi o tej temi nujno.
In kaj naj vsemu temu še dodam? Želim vam prijetne velikonočne
praznike, in da bi v tem času kontemplacije kakšen odgovor na svoja
vprašanja našli tudi ob branju naših člankov!

4
Skrb z
Skrb za narav
Rastline večletnice (sadovnjaki, vinogradi, robidovja...),
ki rastejo iz zemlje, so v tem času najboljši
primer pomlajevanja. Vinsko trto skoraj v celoti porežemo
(slika 1 in 2), saj je njena bit plezalke in ta
je, da se vzpenja višje in više. S tem, ko divje raste,
skoraj vso energijo da v rast. In njeni grozdi so kisli
in grenki, le koščica je zrela za rojstvo nove trte.
Antična zgodba pripoveduje, da so koze pogrizle
(obrezale) prvo divjo trto. Ko so pastirji v jeseni jedli
grozdje te trte, je bilo večje in slajše, kot so ga
bili vajeni poprej. S pomočjo koz so postali vinogradniki.
Tako je boginja Demetra preko živali sporočila
modrost umnega vinogradništva. Vsi skupaj so
oblikovali agokulturo.
Kaj pa sedaj? Obrezujem trto z vrtnimi škarjami.
Preden zarežem, pretehtam njeno vitalnost, moč,
voljo do življenja. Rezitev je pogovor in dogovor
z njo. Preko krošnje mi sporoča, kako so razvejane
njene korenine. In trditev starih mam, da se moraš
s trto pogovarjati, da ti v jeseni rodi sladko grozdje,
ni iz trte zvito. Impulz živali na kmetiji dajeta konjička,
ki veselo mulita travo v vinogradu.
Tudi živali čutijo pomlad(itev). Postajajo živahnejše,
nagajive, igrive. Niso več tako zavarovane v hranjenje.
Je olajšanje. Preživele smo še eno zimo!
Kaj pa ljudje, ki smo na vrhu piramide? Ali naša
srca še vedno gorijo za sobivanja vsega živega na
naši zemlji? Smo dovolj strpni do nasprotij in problemov,
ki jih ti prinašajo? Ali še lahko oblikujemo
agriKULTURO?
Potrebno se je POMLADiti!
Uporaba medu in
čebeljih pridelkov v
prehrani človeka
Franc Vehar
Človek je že v pradavnini vedel, da je med
zelo dragocen. Uporabljali so ga pri prehrani
vladarjev in izbranih pomembnežev. Danes med
uporabljamo tako v prehrani, kot v zdravilstvu.
V prehrani ga uporabljajo za prelive, namaze, sladila,
začimbe in premaze peciv.
V zdravilstvu uporabljajo med za blažitev in odpravljanje
človeških tegob pri veliko bolezni.
Različni medovi imajo svojstvene lastnosti za blažitev
tegob, tako ni vsaka vrsta medu dobra za lajšanje
tegob pri vseh boleznih. Znano je, da smrekov
med ugodno vpliva pri vnetju bronhijev in kašlju.
Lajša izkašljevanje in izločanje sluzi iz pljuč, krepi
bronhije in zaradi tega je ozdravitev hitrejša in potem
zdravje trajnejše.
Kostanjev med je zelo koristen pri boleznih srca in
ožilja ter živcev. Krepi ožilje in srce, deluje pomirjajoče.
Priporočljivo je pred spanjem popiti skodelico
toplega mleka, sladkanega s kostanjevim medom.
Regratov med je zelo priporočan pri tegobah hemeroidov.
Dobro uravnava procese kristalizacije v
organizmu in uravnava delovanje jeter.
Lipov med odpira pore celic, tako da lahko iz telesa
odide odvečna vlaga. Pri uživanju moramo biti
zmerni, ker dolgotrajno uživanje tega medu slabi
srce. Uživamo ga največkrat kot sladilo za čaj.
Hojev med ima iste dobrodejne učinke kot smrekov
med. Čisti bronhije in krepi pljuča.
Akacijev med je zelo cenjen za izdelavo medenega
peciva. Otroci ga imajo radi, ker je blagega okusa
in blage arome. Pri uživanju ugodno vpliva na moč
srčne mišice. Cvetlični med je med splošnega delovanja.
Podpira po malem vse funkcije v telesu. Žal
ga težko dobimo, ker kmetje pokosijo cvetice takoj,
ko zacvetijo.

5
oa nar
Poleg medu dobimo iz panje še druge pridelke.
Cvetni prah je zelo cenjen pri težavah s prostato
pri moških v poznejših letih. Odpravlja slabokrvnost
pri otrocih, krepi imunski sistem organizma,
pospešuje prekrvavitev celic, krepi spomin in vid.
Priporočamo ga šoferjem, ki vozijo v nočnih urah,
delavcem, ki delajo za zasloni računalnikov, študentom
pri večjih umskih obremenitvah pred izpiti,
in tudi bolnikom z diagnozo karcium.
Propolis je smolnata snov, ki jo čebele nabirajo na
vrhovih brstičev. Imenujemo jo tudi čebelja zadelovina.
Z njo čebele zapolnijo vse odprtinice v panju.
Z njim pritrjujejo vse premične dele v panju. S propolisom
prevlečejo v panju tudi vse površine, ker
deluje antimikrobno. Preprečuje razmnoževanje
mikroorganizmov, zato ga uporabljamo pri preprečevanju
in zdravljenju vnetnih obolenj v vseh delih
človeškega organizma, kamor lahko pride propolis.
Priporočamo 10 do 15 kapljic na košček kruha in
dobro žvečenje pri vnetju žrelnice in prebavnega
traku.
Pri vnetju dlesni priporočamo razkuževanje z 10
kapljicami propolisa, ki ga z jezikom raznesemo
po dlesni. Pri bolečinah v zobu kanemo par kapljic
propolisa na boleči zob in bolečina se zmanjša ali
pa povsem preneha. Pri odrgninah in urezninah
počakamo, da se napravi krasta, potem pa poškodovano
mesto premažemo s propolisom večkrat
dnevno.
Najbolj cenjena sestavina , ki jo dobimo iz čebeljega
panja, je MATIČNI MLEČEK.
Mleček se uporablja v zdravilstvu in kozmetiki.
Matični mleček odpravlja tegobe srčne arimetrije,
astmatikov, rakavih bolnikov rekovaliscentov. Odpravlja
neplodnost, tegobo današnjega časa. Uravnava
delovanje žlez v organizmu, pomlajuje celice
- zavira staranje človeškega organizma.
V kozmetiki ga uporabljajo kot čistilo za kožo. Posebno
je priporočljiv pri problematični mozoljasti
koži obraza.
Pri pripravi medu in drugih čebeljih pridelkov moramo
paziti, da teh ne mešamo - pripravljamo, ko je
v setvenem koledarju označeno s črtico ali je konstalacija
VODA LIST.
Pri uporabi pridelkov iz čebeljega panja vam želim
obilo pozitivnega počutja.

6
skrb za
Kopriva
Anka Černec
Če jo redno režemo, imamo vso sezono mlade, sočne
koprive. Koprivo uporabljamo za pripravo čajev,
sočenje, gnojevko, pripravo čistila in zdravila za
lase in telo ter za biodinamični preparat. Že iz tega
je razvidno, da je kopriva zelo uporabna rastlina
in, glede na njene dobre lastnosti, premalo cenjena.
Vsebuje veliko mineralnih snovi, predvsem železo
(dobro za slabokrvne), acetilholin, mravljinčno kislino,
histamin, vitamine, klorofil in encime.
Koprivni preparat biodinamiki pripravljamo za izboljšanje
pretvorbe komposta. Je predstavnik sonca
in v zemlji ureja procese železa. Podpira delovanje
preparatov iz rmana in kamilice, gnoju pa daje sposobnost,
da s snovmi in silami dobro gospodari.
Koprivni preparat vložimo v sredino kompostnega
kupa, okoli njega pa razvrstimo še kamilični, rmanov,
regratov in hrastov preparat.
Koprivni preparat pa ni dober samo za izboljšanje
komposta. Lahko ga uporabimo za škropivo ob slabi
rasti rastlin ali za tretiranje semenskega ječmena.
Priprava preparata je zelo enostavna. Zjutraj, na
dan za cvet, porežemo cvetočo koprivo in pustimo,
da uveni. Natlačimo jo v vrečo iz jute ali v lesen
zaboj, vložimo v izkopano jamo, obložimo s šoto
in zasujemo. Ko zaboj čez eno leto izkopljemo, je
v njem majhen kupček črne prsti. V letu 2008 se mi
je prvič zgodilo, da so bila stebla kopriv še vedno
vidna.
To pripisujem izredno slabim energijam v preteklem
letu. Zrel preparat shranjujemo v glinenih posodah,
ki so položene v šoto.
Mislim, da vam ni potrebno natančno opisovati
stebla, listov, cveta in semena koprive. Samo
primite jo, pa boste takoj vedeli, da v rokah držite
koprivo. Pri nas rasteta mala in velika kopriva.
Mala je enoletnica in zraste do 50 cm, velika pa
je trajnica in zraste do 150 cm. Obe sta pekoči
in zdravilni. Kopriva zelo rada raste okoli gnojišč
in povsod, kjer je dobra zemlja. Sama sem jo
poizkusno sejala v zelo slabo ilovnato zemljo,
pa mi ni niti kalila. Predvidevala sem, da mi
bodo njena sestava in razvejan koreninski sistem
izboljšali zemljo, pa iz te zamisli ni bilo sadov.
Nabiramo jo od pomladi pa do jesenske zmrzali.
Koprivni čaj uporabljamo za zdravljenje rastlin, ljudi
in živali. Uporablja se za spodbujanje presnove,
proti protinu, revmatičnim obolenjem, slabokrvnosti,
žolčnih in jetrnih težavah in za zmanjšanje sladkorja
v krvi.
Pri rastlinah ga uporabljamo za njihovo krepitev.
Pri zastojih v rasti rastlin in ušivosti je zelo učinkovito,
če s čajem škropimo tri dni ob istem času, na
primer vsak večer ob 19h.
Če iz kopriv pripravljamo gnojevko, moramo biti
pri uporabi zelo pazljivi in jo uporabljati v manjših
količinah. 1 liter gnojevke razredčimo s 40 litri vode
in tako razredčeno škropimo po rastlinah.
Enako velja za gnojevko iz gabeza. Gnojevko pripravljamo
tako, da koprive namočimo v sod z vodo.
Zaradi smradu, ki se začne širiti po nekaj dneh, sod

naravo
7
pokrijemo in občasno
premešamo. Ko se
smrad zmanjša, je
gnojevka primerna
za uporabo. Čas zorenja
je odvisen od
toplote. Če gnojevko
po redčenju
še vrtinčimo, se
njeno delovanje
še ojača in
neha smrdeti.
Z uporabo
gnojevke ne
smemo pretiravati.
Posebej spomladi in pri
obolenjih je priporočljivo,
da koprive sočimo.
Če občasno spijemo žlico koprivnega
soka s kozarcem vode,
naredimo veliko za svoje zdravje. Če
nimamo sokovnika, lahko mlade liste drobno sesekljamo,
potolčemo s kladivom za meso in to damo
v kozarec vode, premešamo, da se izloči čim več
soka, precedimo in spijemo.
Koprive pa lahko uporabljamo tudi za čiščenje in
zdravljenje telesa in kože. Pred leti so moji lasje zaradi
obolenja žlez močno izpadali, bili so brez leska
in - prej naravno skodrani - so bili podobni slami.
Tudi koža je bila zelo suha. Sredstva, ki sem jih dobila
pri zdravniku in v lekarni, mi teh težav niso
odpravila. Tako sem pripravila svoje sredstvo za
čiščenje in nego las in telesa. Povsem sem opustila
uporabo mil, šamponov in sušilca za lase. Že po
mesecu dni se je izpadanje las ustavilo in pokazal
se je narastek novih las. Postopoma so se vse težave
z lasmi in kožo uredile.
takoj
po tuširanju
me je začelo
peči predvsem
lasišče, kjer sem uporabljala
največ pripravka. Te
izkušnje so me pripeljale do spremembe
sestave. Otrobi so ostali, saj so se zelo dobro
izkazali; lasišču in koži je po čiščenju ostala naravna,
potrebna maščoba, ki se z običajnimi šamponi
in mili odstrani. Zmanjšala sem količino koprive ter
dodala še brezovo listje, kamilico in preslico. Taka
sestava se je v letih uporabe pri različnih težavah z
lasiščem in kožo zelo dobro izkazala.
Za osnovo sem vzela drobno mlete otrobe; ti imajo
pri čiščenju nalogo, da vpijejo iz las in kože odvečno
maščobo in umazanijo. Otrobom sem dodala
suho, v prah mleto koprivo; ta ima nalogo, da zdravi
lasišče in kožo. Z vtiranjem in masažo pripravka
se lasišče tudi dobro prekrvavi, kar tudi pripomore
k izboljšanju stanja lasišča.
Na začetku so se mi pojavile težave, saj sem uporabljala
preveč koprive. Dokler sem, sedeča v banji, masirala
telo in lasišče s pripravkom, je bilo dobro, toda

8
skrb za
Pametne gredice
Breda Medvešček
Seveda pa dosledno kolobarjenje preprečuje tudi
različne glivične in virusne okužbe, za katere so
določene rastlinske vrste zelo dovzetne, s tem načinom
se dokaj uspešno ubranimo tudi pred številnimi
nadležnimi škodljivci, kot na primer pred
koreninskimi ušmi, porovo muho ipd. Če pri tem
upoštevamo še znanje in izkušnje o dobrem in
slabem sosedstvu rastlin, smo na še boljši poti do
zdravega in okusnega pridelka.
Dosledno kolobarjenje ni preprosto, še posebno po
biodinamični metodi ne. Marsikaterega začetnika
prve težave pri načrtovanju kolobarja v domačem
vrtu tako zmedejo, da se pravega kolobarjenja nikoli
več resno ne loti. Prav težave pri učenju načrtovanja
in izvedbe kolobarja so nas v Društvu Ajda Goriška
vzpodbudile k ureditvi posebnega vrta, ki smo ga
poimenovali ogledni vrt. Seveda smo ob urejanju
vrta imeli v mislih tudi njegovo splošno uporabnost
pri učenju biodinamične metode gospodarjenja
- še posebno pravilne priprave biodinamičnega
komposta, ki je v biodinamiki prva zapoved.
Naše društvo gostuje na prijazni Biotehniški šoli v
Šempetru (Ta letos praznuje 40-letnico delovanja!),
kjer imamo v souporabi tudi prostore za pisarno oz.
sedež društva, šola pa nam je odstopila še del svojega
obdelovalnega zemljišča, kjer smo omenjeni vrt
uredili in ta je s tem postal tudi del izobraževalnega
poligona za dijake. Vrt je razdeljen na poljine po biodinamičnem
sistemu kolobarja.
Da je kolobarjenje pri kmetovanju velikega
pomena, so si enotni tako zagovorniki ekoloških
metod kmetovanja kot konvencionalni
pridelovalci, za biodinamike pa je kolobar eden
od zapovedanih postopkov pri pridelavi zdravih
vrtnin in poljščin. S kolobarjenjem dosežemo
boljšo prehranjenost rastlin, ker se z vrstenjem
iz zemlje črpajo različne hranilne snovi, ki jih
različne rastline potrebujejo v različnih količinah.
Poleg tega se na tak način bolje razgradijo snovi, ki
jih je v zemlji pustila določena rastlinska vrsta.

9
Širjenje obz
Poljine so označene z ličnimi lesenimi tablami za
cvet, list, plod in korenino.
V vrtu gojimo le vrtnine iz biodinamično pridelanega
semena. Že lansko sezono smo poskusno namestili
bele zaščitne mreže proti škodljivcem, ki so se
dobro obnesle tudi kot varovalo pred sončnim žarčenjem,
ki je na Goriškem poleti večkrat prekomerno,
in izhlapevanjem. S posebnimi nadstrešnicami
pa vsako leto zavarujemo paradižnike pred kislim
dežjem, ker v zadnjih letih le na tak način te rastline
dobro uspevajo in rodijo zdrave plodove.
Obdelovanje vrta je naloga vseh članov in šteje med
obvezno delo, ki je pogoj za pravico do pridobitve
biodinamičnih preparatov za izdelavo komposta in
škropiv. Pri pripravi zemljišča nam pomagajo gojenci
šole s kmetijskimi stroji.
Letos smo prvič pripravili tudi posebno gredico, na
kateri bodo svoje vrtnarske spretnosti urili učenci
osnovnih šol iz Šempetra, Nove Gorice in Solkana,
ki so postali že naši stalni gostje. Poseben kotiček
v vrtu bo pripomogel k temu, da bodo otroci imeli
boljši pregled nad rezultati svojega dela, obenem
pa bodo pri vrtnarskih opravilih bolj svobodni.
Ogledni vrt je nekakšno učno središče našega društva
in hkrati neke vrste info točka za goste iz drugih
društev oziroma združenj.
Kaj je biodinamika?
2. del
Kmetija in vrt sta bila tesno povezana.
Kmetje so dobavljali kravji, konjski, prašičji
in kokošji gnoj, ki ga je glavni vrtnar in
izkušeni izdelovalec komposta biodinamično
prepariral z rastlinskimi esencami in spremenil v
najfinejšo humusno substanco. S pomočjo tega
kompostiranega gnoja se je rodovitnost zemlje,
ki so jo obdelovali, počasi izboljševala. Najprej
ni bila tako rodovitna; sestavljala jo je peščena
morena starega ledenika. To področje je znano
kot najmanj rodovitno v Švici. Pred tem neki
družini, ki je poskušala z vzrejo prašičev, na njej
ni uspelo preživeti.
Ženevski kanton je področje pridobil z namenom,
da tam ustanovi poljedelsko eksperimentalno postajo
oziroma šolo, a so testi zemlje pokazali, da
za to ni primerna. In tako so jo za neznatno ceno
dali v najem ljudem, ki so živeli v Kamphillu. V
naslednjih 15 letih je število prebivalcev, ki jih je
prehranila zemlja, na kateri prej ni mogla preživeti
niti ena družina, iz prvotnih 12, naraslo na 100
ljudi. (Omeniti je treba, da je bil potreben znaten
začetni vložek kapitala, da je ta učinkovit sistem
začel delovati. Del denarja so donirali starši prizadetih
oseb ali je prišel od zavarovalnih premij.)
Le 10 % prebivalcev je bilo aktivno vključenih v
kmetijstvo, ostali so opravljali druga opravila.
Gospodinjstva so vsako jutro sporočala svoje
dnevne potrebe po sadju in zelenjavi in hendikepirani
ljudje so dostavljali sveže nabrane pridelke.
Zapiski, ki so jih o tem in o zunanji prodaji vodili,
kažejo, da se je v obdobju prvih let pridelek vsako
leto skoraj podvojil, dokler se ni umiril na stalnem
vrhu. V tem času je strokovno biodinamično
delo pripomoglo, da se je količina humusa v tleh
opazno povečala. Pred tem je bilo v tleh le malo
deževnikov, sedaj je prst postala temnejša, rahlejša
in polna mikroorganizmov. Seveda tudi zaradi
vnosa organske snovi od zunaj, čemur se biodinamiki
drugače izogibajo.

10
širjenje
Vendar je bilo v prvi fazi za povečanje količine humusa
na tej peščeni zemlji potrebno zadržati vodo,
da ni odtekala. Javni delavci so za nekaj frankov
alge iz Ženevskega jezera, listje iz parkov in blato
iz obcestnih jarkov namesto na mestno odlagališče
dovažali na njihovo posest. Največ pa so pri
izboljševanju strukture tal pripomogle zastiralne
kulture in gnoj živine. Vse organsko so kompostirali,
vključno s smetmi, starimi oblekami, perjem
in ostanki usnja. Nekoč je nek obiskovalec na kupu
oblek pozabil svoj plašč. Ko ga je prišel iskat, je
odkril, da so ga kompostirali.
Drugič jim je knjigarna v vasi podarila tovornjak
knjig, večinoma cenenih francoskih romanov, ki bi
jih v mestu lahko prodali po en frank. Odločili so
se, da tudi te kompostirajo. Najprej so jih namakali,
da omehčajo vezavo, nakar so potrebovali dve
leti, da so dobili kompost tako poln deževnikov, da
je izgledal kot surov hamburger, zaradi česar je bil
največja atrakcija za mednarodne obiskovalce vrta.
Tega komposta zaradi pomislekov glede svinca, ki
ga je tiskarsko črnilo vsebovalo, namreč za gnojenje
zelenjave, niso uporabili.
V vrtni uti so delali poskuse. Z opazovanjem, kako
dobro so klila krešina semena, kako hitro so pridobivala
na masi, so ugotavljali kakovost različnih
kompostov. Na različnih prsteh in kompostih,
pod podobnimi pogoji so izvajali kontrolo. Delali
so tudi druge teste, s katerimi so preverjali pokazatelje
kakovosti tako, da so v posebne posode dali
rastlinske sokove, da bi videli, katera vrsta bakterij
ali gob se bo razvila. Komposte so uporabili po navodilih,
odvisno od predhodnega pridelka, od potreb
novega pridelka in od pogojev prsti. Končno
je zunanja prodaja prinesla dovolj denarja, da so si
lahko privoščili zgraditi rastlinjak in umetno jezerce,
v katerem so s streh hiš v vasi zbirali deževnico.
Deževnica se jim je zdela boljša kot voda iz izvira.
Kljub naravoznanstveni izobrazbi sem prvotno
z velikimi težavami razumel motive, postulate in
svetovne poglede te združbe. A rezultati, ki so jih
ti ljudje dosegali pri svojem načinu dela z duševno
prizadetimi v kmetijstvu, v prehrani in splošna
učinkovitost njihovega življenjskega stila so bili
navdušujoči. Vendar niso izvirali iz znanstvene
metodologije, ki je zame veljala kot edina realna
osnova. Ker sem bil tam z namenom, da raziskujem
kot antropolog, sem poslušal, opazoval in si beležil
ideje o nevidnih 'eterskih' silah na delu, o vplivih
planetov in lune, ki so na delu v vrtu in sami vasi
itd. Moja beležka je bila napolnjena z zapiski o opazovanjih,
kot je ta: kameno strelo so zdrobili v prah
in za leto dni v kravjem rogu zakopali v zemljo; potem
so vzeli ščepec tega pripravka in ga v vedru
mlačne vode eno uro ritmično mešali, izmenično
v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, nato
pa so tekočino poškropili po vseh poljih in vrtovih.
Nekoč sem opazil, da na hiši pušča žleb in ga popravil.
Ob naslednjem dežju je spet puščal in sem
ga ponovno popravil. Tretjič pa je mojster vrtnar
mrmral nekaj o tem, kako nekdo stalno popravlja
žleb. Ugotovil sem, da je bilo namenoma narejeno
tako, da je curljalo ne določeno mesto, na katerem
je bila zakopana lobanja ovce s hrastovim lubjem.
Tam naj bi na določen način gnila, iz razlogov, ki
jih takrat nisem razumel. Drugič so se na fižolu pojavile
listne uši in bil sem pripravljen na protinapad
s tobačnim sokom (misleč, da je to organski način
zatiranja mrčesa), a vrtnar je samo sedel, gledal in
razmišljal. Kaj ima vendar razmišljati? Pojavil se je
problem in imamo rešitev. V to sem bil prepričan
jaz. Vrtnar pa je odgovoril, da bi bilo bolje, da najprej
raziščemo, zakaj so se listne uši sploh pojavile.
'No, to je preprosto,' sem odgovoril in pri sebi iskal
odgovor iz svojega naravoznanstvenega študija.

obzorij
11
primer zbiranje vode ob polni luni ali nabiranje in
uporabo rastlin na nenavadne načine. Neki kmet je
več ur kuhal poganjke 'rdeče smreke' (Picea abies)
in potem razredčil sok z deževnico ter ga polil okoli
svoje zemlje, da zadrži polže zunaj. Obrazložil je,
da rdeča smreka pripada Saturnu, polži pa Luni.
Značilnosti Saturna so med drugim toplota in suša,
medtem ko so lastnosti Lune vlaga in mraz. Polži
bodo čutili, da zapuščajo področje Lune in vstopajo
v področje Saturna, ter se zaradi tega umaknili. Ta
in druge podobne razlage so se mi zdele plod čiste
fantazije in težko bi jih jemal za resnične.
'Zelo verjetno jih je prinesel veter ali kakšen drug
organizem in najbolje bo, da jih uničimo, preden se
razširijo.' Potem mi je razložil: 'Ne, razlog za to, da
so tukaj, je bolj subtilne narave; povezan je s tem,
kako smo pognojili prst, kateri pridelek je bil prej
tukaj in katere vremenske razmere so oslabile rastline,
da so postale dovzetne.'
Krti in rovke so bili včasih na vrtu problem. Vsake
toliko časa bi domača mačka ujela enega od teh
glodalcev. Vrtnar bi ga potem vzel, ga dal iz kože
in kožo obesil, da se posuši, medtem ko je njegova
žena telo živali spekla za mačke. Ob določenem
času, ko je bila Venera v določenem zodiakalnem
znamenju, je kožo zažgal in pepel poškropil po poljih
ter s tem povzročil, kot je trdil, da drugi glodalci
ponovno razmislijo, kam so se naselili. O vsem tem
sem si delal zapiske in imel svoje osebne antropološke
razlage. Ob tem ,ko sem fenomen razvrstil v
kategorije 'preživetja primitivnega zgodnje evropskega
svetovnega nazora' ali 'homeopatsko in škodljivo
magijo' Sir Jamesa Frazerja, sem več škodil
lastnemu spoznavanju metode kot pa antropološki
znanosti.
Kljub temu so bila ta vas in druga biodinamična področja
svetli primeri dobrega gospodarjenja, zdrave
živine in obilice pridelkov. Namesto enega leta,
kot sem prvotno nameraval, sem ostal skoraj tri in
ugotovil sem, da so posamezniki, ki delajo v biodinamiki,
veliko bolj izkušeni, kot sem si bil predstavljal.
Namesto zastarelih, cenenih predsodkov
so uporabljali meta jezik, zapleten sistem simbolov,
s katerimi so izrazili jasna in natančna opažanja o
delovanju narave. Spoznal sem, da mnogi med njimi
še zdaleč niso neizobraženi; mnogi so imeli pomembne
akademske in znanstvene naslove. Medtem
pa je mojega profesorja v Bernu, s katerim sem
končeval svojo diplomsko nalogo, zaskrbelo, da
sem izgubil svojo znanstveno objektivnost. Osumil
me je največje herezije antropologije; istovetenja s
proučevanimi subjekti. Poleg tega nisem objavil ničesar
o tem, kar sem raziskoval. Vsekakor sem začutil,
da sem našel nivo znanja, ki je prekašal nivo
mojega lastnega delovanja.
Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:
www.oregonbd.org/Class/class.htm
prevedla in priredila Marina Nuvak
Drugi biodinamični vrtnarji in kmetje, ki sem jih
srečal v tem času, so imeli čudna opravila, kot na

12
širjenje
Biodinamika in
znanost
Matjaž Turinek,
univ.dipl.inž.kmet.
Biodinamika in znanost je tema, s katero se
intenzivneje ukvarjam v zadnjem letu in pol.
Večina izmed vas verjetno pozna biološko
dinamičen (BD) način kmetovanja, za znanost pa
je prav gotovo že vsak slišal. Kaj je torej potrebno,
če se želimo lotiti iskanja stičnih točk teh dveh
pojmov oziroma področij? Najprej zagotovo
razvoj razumevanja, kaj pojma BD kmetovanje
in znanost sploh pomenita.
Znanost, boste rekli, je pa ja enostavno razložiti.
'Vse, kar je znanstveno, je znanost' ali pa 'To
počnejo znanstveniki' in še 'To je nekaj, kar je
dokazano in zagotovo drži.' Nekaj resnice se že
skriva v takšnih izjavah, pa vendar se mi zdi,
da se znanosti v naši družbi drži nek nedosegljiv,
vzvišen in mogočen videz oziroma podoba.
Kdo ustvarja in vzdržuje to podobo, pa je že drugo
vprašanje. Mogoče se bomo deloma približali
bistvu znanosti, če bomo pogledali cilje, za katere
si znanost prizadeva – prvi in poglavitni je namreč
iskanje resnice. Torej bi znanost zaenkrat lahko razložili
kot razumno, utemeljeno, dokumentirano in
ponovljivo iskanje resnice.
Pa se lotimo še drugega, širši družbi manj znanega
pojma – BD kmetovanje. Skovanka izvira iz prve
polovice prejšnjega stoletja, ko je leta 1924 skupina
zaskrbljenih kmetov poprosila filozofa in raziskovalca
dr. Steinerja za nasvete in pomoč pri pridelovanju
hrane, saj so opažali probleme v njihovi vsakdanji
praksi. To je bil namreč čas, ko se je začelo bolj
na veliko uporabljati sintetizirana gnojila (umetni
gnoj) in prva škropiva. In ti kmetje, ki so imeli posestva
velika od 50 do 1500 ha, so opazili, da žito
ni več tako vitalno, da polega, da ga napada veliko
bolezni, da imajo probleme s plodnostjo živali, boleznimi
in škodljivci pri drugih poljščinah itd. Že
samo ime – biološko – pove, da gre za eno izmed
prvih oblik ekološkega kmetovanja; torej takšnega
kmetovanja, ki se ob upoštevanju dobre kmetijske
prakse ravna po načelih, kot so: kolobarjenje, zaključeni
krogotoki hranil in energije, živalim primerna
in prijazna živinoreja, uporaba organskih gnojil,
lokalna pridelava in prodaja hrane, skrb za biotsko
Steiner v kmetijskem tečaju poudarja luno in
njen vpliv na rast in razvoj rastlin. Znanstveno
so vplive preverjali v 90. letih in jih tudi, čeprav
komplicirano, dokazali.
Naučiti se moramo opazovati –
od detajla do širše in celovite slike.

obzorij
pestrost in ohranjanje kulturne krajine. Drugi del
besede – dinamično – pa izpričuje, da nič na tem
svetu ni stalnega, da je vse v nekem gibanju, dinamiki.
To pomeni, da se naša kmetija vedno spreminja
skozi čas in prostor, da se razvija. Pomeni tudi,
da se naše sorte, pasme živali in okolje spreminjajo
ter razvijajo. Pomeni pa tudi vpetost ljudi, živali,
rastlin in Zemlje nasploh v nek širši okvir – torej, da
ne obstajamo samo tukaj in zdaj na našem planetu,
ampak da je ta planet del sončnega sistema, ki je
del galaksije, ki je spet del nečesa večjega – vesolja.
In ni potrebno, da smo astronomi, da bi spoznali in
doumeli, da je to res, in da obstaja neka širša povezava
med nami in vesoljem. Če samo pogledamo na
luno, ki je nam najbližje nebesno telo – kako velik
vpliv ima na življenje na Zemlji. Plima in oseka sta
sicer najbolj vidna vpliva, toda vsi poznamo stare
modrosti pravilnega časa spravila lesa glede na kasnejšo
uporabo (polna luna za drva, mlaj za izdelke
iz lesa). Vsak dan se srečujemo tudi s cikli, ki obstajajo
v naravi, ki so prav tako povezani z luno (polna
luna in mlaj) – predvsem to vidimo v menstrualnih
in pojatvenih ciklih. Navsezadnje pa smo vsi že
tudi kdaj prebrali kakšen horoskop in se odkrili v
nam pripadajočem znamenju.
to, da ekološko, še posebej pa BD kmetijstvo res deluje
tudi po kriterijih znanstvenega pristopa k raziskavam.
Da lahko s tem načinom kmetovanja ne
samo pridelamo dovolj hrane za vse ljudi, temveč
obenem tudi ohranjamo naravo, kulturno krajino,
službe in navsezdanje tudi zdravo družbo v vseh
pomenih besede.
Pa si poglejmo malo bolj podrobno, kaj je bilo ugotovljeno
skozi praktične, poljske poizkuse. Oprl
sem se na rezultate dolgotrajnih poizkusov (nad 15
let), ki še danes potekajo npr. v Nemčiji, Švici, ZDA,
… V teh poizkusih na večjih poizkusnih poljih neposredno
primerjajo pridelovalne sisteme – konvencionalno/integrirano,
ekološko in biodinamično
kmetijstvo. V teh različnih sistemih imajo enak
kolobar, enake sorte, enako osnovno obdelavo tal,
enake roke setve, žetve, vrednotenj, ipd. Razlikuje
se predvsem način gnojenja (mineralna gnojila, hlevski
gnoj, kompostiran gnoj), 'varstva' rastlin (sintetična
škropiva, naravni izvlečki, BD pripravki) in
skrbi za plevele (herbicidi napram strojni oskrbi).
Veliko ljudi seveda najprej pomisli na pridelke – saj
Zraven tega pa se v BD kmetijstvu uporablja tudi
7 pripravkov, ki so narejeni na osnovi zdravilnih
zelišč (rman, kamilica, baldrijan ipd.), kremena in
kravjega gnoja. Ti so bili ustvarjeni z namenom
krepitve zdravja rastlin, izboljšanja rodovitnosti
zemlje in navsezadnje za pridelavo zdrave, hranljive
in okusne hrane – kot odgovor na vprašanja
kmetov, ki so prišli do dr. Steinerja v letu 1924 in
katerega predavanja so objavljena v knjigi 'Die Geisteswissenschaftlichen
Grundlagen zum Gedeihen
der Landwirtschaft – der Landwirtschaftliche Kurs'
oziroma 'Duhovnoznanstveni temelji za dobro
uspevanje kmetijstva – Kmetijski tečaj'.
V preteklih 85 letih je bilo opravljenih veliko raziskav
in poizkusov v zvezi z BD kmetijstvom in še
posebej na BD pripravkih. In kljub tako dolgi, pravzaprav
najdaljši tradiciji in praksi pridelovanja hrane
na ta način se še vedno najdejo neverni Tomaži,
ki z veliko dvoma gledajo na ekološko, kaj šele na
BD metodo pridelovanja hrane in menijo, da kaj takšnega,
brez uporabe mineralnih gnojil in škropiv,
sploh ni mogoče.
No, preko moje vsakdanje prakse in preko raziskave
literature, ki sem jo bolj podrobno opravil v preteklem
letu, sem prišel do znanstvenih dokazov za

širjenje
velja neko splošno prepričanje, da v ekološkem in
BD kmetijstvu pridelamo manj. In res je, pridelki
so bili v BD kmetijstvu v povprečju manjši za 5 %
(pšenica) do 30% (krompir). Nekateri bodo rekli:
'Ja, saj to pa ni tako slabo.' Drugi pa bodo mnenja:
'Saj smo vedeli, da ne moremo prehraniti vseh ljudi
s takšnim načinom kmetovanja.' Toda če pogledamo
malo širše, kot samo na pridelek, torej če pogledamo
še porabo energije za to količino pridelane
hrane, kaj vidimo? Opazimo enak trend v vseh poizkusih
– v ekološki in BD pridelavi hrane porabimo
občutno manj energije – do 50 odstotkov manj
kot pa v konvencionalni pridelavi. Na enoto pridelka
to pomeni 20 do 56 % manj porabljene energije,
predvsem na račun ne-uporabe sintetičnih škropiv
in mineralnih gnojil. Če k temu danes dodamo še
ekonomski vidik (predvsem na račun zvišanja cene
mineralnih gnojil), pridemo do zanimivega zaključka,
da BD kmetijstvo predstavlja zelo resno alternativo
današnjemu industrijskemu načinu kmetovanja.
Industrijskemu pa zato, ker se rastline še vedno
smatra kot majhne tovarne, ki potrebujejo inpute
(vnose) za proizvodnjo outputov (pridelkov) in da
so živali podobno smatrane kot proizvajalci hrane,
kjer se skoraj izključno gleda na optimizacijo izrabe
oziroma konverzijo hrane. Industrijsko tudi zato,
ker poudarja količino (kvantiteto) in ne kakovosti
(kvalitete). Tudi redke objavljene študije, v katerih
je bila primerjana kakovost pridelane hrane s celostnimi
metodami (kristalizacija z bakrovim kloridom,
dvigajoča se slikovna metoda), so jasno razlikovale
med različnimi sistemi pridelave, kjer je BD
metoda izkazovala najbolj skladno in uravnoteženo
sestavo ter vitalnost.
Pa če gremo naprej z rezultati poljskih poizkusov.
Zanimivo je bilo spoznanje, kaj se dogaja z nivojem
organske snovi (torej humusom) v tleh. Po 21 letih
so ponovno naredili analizo tal, primerjali rezultate
in ugotovili – kaj mislite? Kaj se je zgodilo z organsko
snovjo v tleh? Če je na začetku nivo bil 100
odstotkov - kje smo potem bili danes? V BD sistemu
je nivo pri enem poizkusu ostal nespremenjen,
v enem pa se je povečal za 1 odstotek. Hmmm...
bi pa mogoče pričakovali, da se bo le-ta zvišal, saj
smo uporabljali kompostiran hlevski gnoj, mar
ne? Toda, če pogledamo naprej, vidimo, da se je
v ekološkem sistemu nivo organske snovi znižal
za 9 odstotkov v obeh poizkusih. Tudi tukaj smo
uporabljali hlevski gnoj, ki ni bil kompostiran in zaorali
vse organske ostanke, ki so ostali na njivi po
spravilu pridelka. V konvencionalnem sistemu se je
ta nivo zmanjšal za 15 oziroma 21 odstotkov. A tudi
tukaj je bil uporabljen hlevski gnoj, dodatno pa še
mineralna gnojila. Pa vseeno skoraj za petino manj
organske snovi v tleh! In zakaj je ta organska snov
tako zelo pomembna? Predstavlja namreč osnovo
za rodovitnost tal in hkrati tudi hrano za drobnoživke,
mikroorganizme, bakterije, glive, ipd. Skratka,
predstavlja hrano za vse živo v tleh! In tega življenja
je bilo v BD tleh značilno več – v nekaterih
primerih celo do 250 odstotkov več. Nadalje pa organska
snov predstavlja v današnjem času globalnega
segrevanja pomemben ponor ogljika – saj je
večina organske snovi zgrajene iz ogljika. Nekateri
so celo mnenja, da bi s povečanjem deleža organske
snovi v tleh za 20 – 30 odstotkov znatno pripomogli
k omilitvi posledic globalnega segrevanja. A kaj, ko
po 20 letih ne povečamo tega deleža, celo za petino
ga zmanjšamo – vsaj s konvencionalnim, torej industrijskim,
kmetijstvom. Torej če smo z BD metodo
pridelave hrane ohranili vsaj enak nivo organske
snovi, to niti ni tako slabo, mar ne?
Z BD kmetovanjem pa ohranjamo tudi biotsko pestrost
– na poskusnih parcelah so v konvencionalnem

obzorij
15
sistemu zraven pšenice našli še eno rastlinsko vrsto,
v ekološkem 7, v BD sistemu pa kar 11. Pestrost
rastlin pomeni tudi pestrost živali – saj cvetoče
rastline predstavljajo hrano za čebele, metulje in
druge žuželke. To pomeni, da imajo tudi ptice, ki
se hranijo z žuželkami, več možnosti za preživetje.
Prav tako pa žive meje, potoki, jarki, robovi njiv,
ipd. močno prispevajo k ohranjanju življenja na
naši kmetiji.
Prav tako je bilo narejenih veliko raziskav na osnovi
primerjav BD in konvencionalnih kmetij. Izsledki
so bili podobni kot pri dolgotrajnih poljskih poizkusih
– torej nekoliko nižji pridelki (ki pa imajo
dolgoročno potencial prekositi trenutne konvencionalne),
višji nivo organske snovi v tleh, več življenja
v tleh, večja biotska pestrost in pa kmetije, ki so
tudi finančno sposobne preživeti in obstati. Tudi iz
vidika ohranjanja kulturne krajine je bilo narejenih
nekaj raziskav in raziskovalci so se lotili te široke
teme z malo drugačnim pristopom. Šli so namreč
na kmetije, se pogovarjali s kmetom, družino, zaposlenimi,
strankami, organizirali sprehod po kmetiji
in nato intervjuvali vse te ljudi z namenom, da pridobijo
sliko kmetije. Kako jo ljudje, vpeti v kmetijo,
trenutno vidijo in kje vidijo potrebe za izboljšanje,
možnosti za spremembe, priložnosti za boljše oblikovanje
kmetije in s tem posledično kulturne krajine.
Na tak način bi lahko dolgoročno prišli tudi
do kulturne krajine, ki bo po meri človeka, rastlin,
živali in narave.
Postavljenih je bilo tudi več naravoslovno znanstvenih
teorij, zakaj oziroma na kakšen način delujejo
BD pripravki. V prvi so poskušali učinek pripravkov
razložiti z metodo 'normalizacije' pridelka, kjer
BD pripravki na slabih tleh povečajo pridelek, na
zelo dobrih tleh pa ga zmanjšajo. Dolgoročno se
pridelki ustalijo na nekem optimalnem nivoju za
tista tla.
Pa vendar je pri tej teoriji ostalo mnogo odprtih in
neodgovorjenih vprašanj. Tako je dandanes najbolj
uveljavljena teorija oziroma model sistemskega
odziva in prilagajanja, kjer učinki BD pripravkov
niso odvisni samo od njih samih, temveč tla, rastline,
okoljski dejavniki in interakcija le-teh v največji
meri določajo učinke BD pripravkov.
Tudi v Sloveniji smo na Fakulteti za kmetijstvo in
biosistemske vede v letu 2007 začeli z dolgotrajnim
poskusom primerjave različnih pridelovalnih sistemov,
kjer je prav tako vključeno BD kmetovanje.
Cilj poizkusa je - poleg spremljanja ustaljenih indikatorjev
uspešnosti pridelave - opazovati, določiti
in beležiti predvsem kakovost tako pridelane hrane
– z ustaljenimi analitičnimi, inovativnimi laboratorijskimi,
senzoričnimi in predvsem tudi celostnimi
metodami določanja kakovosti hrane. Kaj več o tem
poskusu in o rezultatih le-tega boste lahko prebrali
v kateri izmed prihodnjih številk revije Svitanje.
Seveda je bilo objavljenih še veliko več izsledkov
raziskav – večinoma v letnih poročilih raziskovalnih
inštitutov in društev, v reviji Lebendige Erde,
Elemente der Naturwissenschaft, ipd. Če je katera
od naštetih stvari v vas spodbudila razmišljanje in
vprašanja, vas vabim, da si v kakšni knjižnici sposodite
literaturo na to temo (npr. knjigo, prevedeno
v slovenščino, 'Kmetovanje po biološko dinamični
metodi', ki sta jo napisala kmet praktik – Satler
in dr. znanosti – Wistinghausen ) in si s tem sami
ustvarite sliko o tem, kaj BD metoda kmetovanja
zares pomeni. Več kot 4200 kmetom širom po svetu
na več kot 128.000 ha obdelovalnih površin pomeni
BD metoda kmetovanja vir preživetja, način življenja,
veselje do dela in predstavlja tudi ponovno odkritje
veselja biti kmet - biti zmožen opazovati živali,
rastline in življenje okoli sebe, pridelovati zdravo
hrano za ljudi, ki to cenijo in navsezadnje živeti od
tega, kar najraje počno.
Poizkus primerjave pridelovalnih sistemov
na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske
vede v Mariboru.

širjenje
Primer biodinamične
raziskovalne kmetije v
Järni 5. del
Učinek škropljenja z biodinamičnimi
pripravki na tvorjenje humusa –
rezultati poskusov iz drugih dežel
Evrope
Artur Granstedt
Največji in najširše zastavljen poskus, pri katerem
so primerjali konvencionalno, ekološko in
biodinamično kmetovanje, se izvaja v Švici.
Z njim so začeli leta 1978 in še vedno traja.
Rezultate so predstavili na mnogo konferencah
od leta 1978, v nekaj doktorskih dizertacijah
in v množici člankov, ki so bili izdani tudi
v tako uglednih znanstvenih revijah kot je
Science (Mäder, 2002). V teh poskusih so
periodično merili vsebnost humusa pri prsti, ki
je bila obdelovana na različne načine. Vsebnost
humusa je pri biodinamični obdelavi pri vseh
meritvah višja kot pri ekološki obdelavi ali pri
konvencionalni. Vsebnost humusa tako v zemlji
kot v sloju neposredno pod površjem, je večja
skoraj za 15%. Tisti, ki raziskujejo kmetijstvo,
dobro vedo, kaj to pomeni za prodiranje korenin,
biološko aktivnost in za vsesplošno oskrbo rastlin
s hranili. Pri biodinamični obdelavi so količina
mikrobne biomase, zmožnost dihanja zemlje in
encimska aktivnost precej večje.
Kombinacija kompostiranega gnoja in uporabe biodinamičnih
preparatov v švicarskem DOK-poskusu
nam pokaže, da pozitivni učinki na plodnost zemlje
ne morajo biti posledica le biodinamičnih preparatov.
Učinek samo teh preparatov so raziskovali v
poskusu, ki je trajal podobno dolgo v Darmstadtu
na peščeni prsti s humusom, na obrobju Frankfurta.
Pri teh poskusih, s katerimi so začeli leta 1980, primerjajo
konvencionalno, ekološko in biodinamično
kmetijstvo.
Vsebnost humusa po 20 letih v DOK poskusu; primerjava
konvencionalnega, ekološkega in biodinamičnega obdelovanja.
V Švicarskem DOK poskusu pri primerjanju biodinamičnega,
ekološkega in konvencionalnega obdelovanja v FiBL je bila
vsebnost humusa po 20 letih pri konvencionalnem kmetovanju
2,8% (M), pri ekološki obdelavi z ekološkim gnojem
3,15% (O) in pri biodinamični obdelavi z biodinamičnim
gnojenjem in uporabo biodinamičnih preparatov 3,65% (D).
(Mäder 2002)
Vključili so 4 ponovitve in 3 različne količine gnojila.
Ves gnoj, ki so ga uporabili na ekoloških in biodinamičnih
kmetijah, je bil kompostiran. Edina razlika
je bila uporaba biodinamičnih preparatov, ki so
jih uporabili pri biodinamični obdelavi. Vsebnost
humusa je bila vidno večja pri poljih, na katerih so
uporabili biodinamične pripravke. To je veljalo pri
vseh treh količinah gnojila in pri vseh štirih ponovitvah
v poskusu. Poročila o tem poskusu lahko preberemo
v več doktorskih dizertacijah na nemških
univerzah. (Mauser, 1989; Bachinger, 1996)
V teh dizertacijah so predstavljene posebne študije
razvoja korenin glede na različno obdelavo. Te raziskave
so pokazale, da je pri biodinamični obdelavi
prodiranje korenin precej močnejše.
Zaključki
Vrhnja plast zemlje je ustvarjena iz zemeljske vegetacije.
2,5 – 5% vsebnosti humusa v vrhnji plasti
zemlje ustreza 70-140 tonam ogljika in 120-240 tonam
organske mase v zemlji (SOM) na hektar v zemeljskem
prerezu, ki je običajen v Severni Evropi.
Ogljik daje strukturo vsej organski snovi, dušik pa
je dodaten gradnik za beljakovine, ki so odgovorne
za same življenjske procese. Sem spada prst, kjer
ima organski del, humus, vsebnost ogljika v suhi
snovi približno 60% in vsebnost dušika približno
6%.
16

obzorij
Vsebnost dušika je nekje med ravnjo, ki je v rastlinskih,
in tisto, ki je v živalskih organizmih. Pri teh
raziskavah so imeli težave s popolnim razumevanjem
tako procesa oblikovanja humusa, kot tudi
končnega produkta: humusa samega. Težko razkrojljiva
organska snov, ki nastaja na različnih stopnjah
procesa razkrajanja in snovi, ki jih ustvarijo
organizmi v zemlji, pripeljejo do novih, zelo velikih
molekul.
Opazovanja notranjih razmerij med posameznimi
deli v zemlji so način za raziskovanje kakovosti sestave
tal. Visok delež humusa je znak dobre presnove
organske snovi pri biodinamičnem obdelovanju,
kot kažejo DOK poskusi tukaj v Švici.
Zelo velike količine plodne zemlje na svetu vsako leto
izgine zaradi izgube plodnosti prsti, kar je posledica
načina kmetijskega upravljanja, ki ne varuje prsti in
zmanjšuje shranjen humus, povzroča erozijo tal, tla
postajajo zbita in preveč slana (slika 13). Letno izgubo
obdelovalnih površin potem nadomeščajo z obdelovanjem
površin, na katerih je pred tem rasel gozd.
Drevesa posekajo in zažgejo, nato pa zemljo preorjejo.
S tem se ogljik, ki je bil spravljen v gozdovih in v
podrasti, sprosti v atmosfero. Količino tega ogljika so
ocenili na približno 1,6 Gt C/leto, kar je približno 20-
25 % celotne letne količine ogljikovega dioksida, ki
ga ustvari človek. Globalna količina humusa pri tem
upada in zelene površine se manjšajo.
Na sestavo tal in na asimilacijo ogljika v zemlji vplivajo
živi organizmi in njihovo sodelovanje z mineralno
prstjo in hladnimi kameninami v različnih
vremenskih in topografskih pogojih.
Na plodno zemljo pri nas sta v zgodovini vplivali
tako narava kot tudi kultura. Obdelovalna zemlja
se nahaja v glavnem tam, kjer so bili pogoji posebej
primerni za obdelovanje. Zemlja na obrobju pa je
postajala vedno bolj zapuščena.
Obdelovanje in izboljšava zemlje pa nista vedno
kompatibilna. Pogosto obdelovanje pomeni tudi
zmanjševanje zalog ogljika in humusa in s tem plodnosti,
ki so jo zgradili naravni procesi. Z oranjem
in obdelavo se količina ogljika in humusa porazdelita
znotraj gornje plasti zemlje, a se tudi hitreje
razkrojita.
Vsebnost humusa, merjena kot vsebnost ogljika v zemlji. mineralno
– ekološko (O=organic) – biodinamično. Poskus z gnojenjem
IBDF v Darmstadtu. Količina gnojenja 1-2-3 pri M, O in
B obdelavi. Primerjalni poskusi s štirimi ponovitvami in tremi
količinami gnojenja. Rezultati pokažejo največjo vsebnost humusa
(povprečno 13% višja) pri uporabi vseh biodinamičnih preparatov
(D) glede na ekološko gnojenje (O) pod istimi pogoji. Ves ekološki
gnoj je bil kompostiran, poskus pa izvajajo od leta 1980 na peščeni
prsti, ki ima majhno količino humusa. (Raupp in Oltmans, 2003)
Pri konvencionalni pridelavi so za nekaj časa upad
plodnosti prsti nadomestili s povečanjem vnosa kemičnih
snovi. Ko pa pride do poslabšanja fizičnih
lastnosti prsti, ko se zmanjša količina humusa in
zmožnost zadrževanja vode, tudi takšne kratkoročne
rešitve ne pomagajo več.
Pri biodinamičnem kmetovanju so zabeležili, kako
lahko obdelovanje zemlje nadomešča porabljen humus
in izgradi novega. To se doseže neposredno skozi
vključitev pokošene trave nazaj v zemljo, posredno
pa skozi biomaso, ki je bila pobrana za krmo živali in
z vključitvijo le-te nazaj v obliki kmečkega gnoja.
Triletna travno-deteljna mešanica lahko ponovno izgradi
približno 20 ton ogljika v biomasi, od katerih
jih je več kot 10 ton neposredno vnesenih v zemljo
skozi korenine in ostanke košnje, približno 5 ton
ogljika pa prispeva gnoj. Nna koncu vse skupaj predstavlja
približno 5 ton humusa na hektar. Povprečen
letni porast humusa in ogljika, ki so ga zabeležili pri
dolgoročnih poskusih na ekoloških in biodinamičnih
kmetijah s travnato-deteljno mešanico, ki so jo kombinirali
z recikliranjem gnoja, je od 500 do 1000 kg
ogljika na hektar.
Pri poskusih, kjer so primerjali biodinamično obdelovanje
s konvencionalnim, se lepo vidi pomembnost vmesnega
posevka travnato-deteljne mešanice in ekoloških
gnojil za asimilacijo ogljika v zemljo in s tem za izgradnjo
in vzdrževanje koncentracije humusa v zemlji ter s
tem povezane biološke lastnosti zemlje. Dokumentirano
je tudi, kako lahko uporaba biodinamičnih preparatov
še bolj poveča vsebnost ogljika in humusa v zemlji,
verjetno skozi oživitev ogljika s pomočjo rastlinskih in
koreninskih tvorb.
Konec
prevedla Eva Zupan
17

širjenje
Gensko spremenjeni
organizmi (GSO) v
kmetijstvu in prehrani
Tamara Urbančič
Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega
kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji
neumnosti povzročili v zadnjih 50 letih. Kemikalije
se namreč ne razmnožujejo same. In tudi še tako
veliko kemično onesnaženje se sčasoma zmanjša.
Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno,
saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama.
(iz filma: Življenje uhaja izpod nadzora)
V letu 2007 je bilo z GSO posejanih 114 milijonov
hektarov zemljišč na svetu, od tega 98% v ZDA, Argentini
in Kanadi. V EU je bilo l. 2007 z GS koruzo
posejanih le 110.000 ha, od tega polovica v Španiji.
Gojenje GS koruze (ime: MON 810) je dovoljeno
tudi v Sloveniji.
DNK vseh živih bitij (od živali do bakterije ali rastline)
je torej v osnovi iz enakih gradnikov. Genska
tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven
način njihovega kombiniranja in prenašanja
na katerikoli organizem, ne glede na vrsto. Zato
so Američani lahko prenesli podganji gen za rast
v DNK solate: dobili so solato, ki hitreje zraste in
dobiček se je povečal. Same tehnike prenosa genov
pa še zdaleč niso natančne; z njimi namreč ni možno
natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen
vgradil in posledice so nepredvidljive.
Moramo pa ločiti uporabo genskega inženiringa
v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in
farmaciji. Pri slednji je tveganje manjše, saj poteka
genski inženiring v skrbno nadzorovanih zaprtih
sistemih, problem pri kmetijstvu je, da imamo
opravka s težko obvladljivimi odprtimi sistemi.
Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?
Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih
celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov,
bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč,
ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline
iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej
organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod
biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz
drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem
v prehrambeni in farmacevtski industriji, v
zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.
Kaj so geni in kaj je genska tehnologija?
Osnovna enota dednosti je gen, droben del molekule
DNK, ki je nosilka dedne informacije in se nahaja
v vsaki celici. Geni so delčki kromosomov, ki se nahajajo
v verigi DNK znotraj celice. Zaporedje vseh
genov imenujemo genom. Genomi preprostejših
organizmov vsebujejo nekaj tisoč različnih genov,
človekov genom pa naj bi jih vseboval nekje med
70.000 in 100.000. Gene sestavljajo različne kombinacije
in zaporedja osnovnih gradnikov DNK –
nukleotidov. Enostavno povedano: Človek se od
bakterije razlikuje zaradi različnega zaporedja in
različnega števila kombinacij enakih nukleotidov.
Geni so odgovorni za nastanek beljakovin, ki gradijo
živa bitja, in tako določajo značilnosti vsakega
živega organizma, ki se prenašajo iz roda v rod.
Nekaj primerov GSO rastlin: največkrat so gensko
spremenjene: soja, koruza, bombaž in oljna
repica, krompir in paradižnik. Vendar Američani
zaužijejo tudi veliko vrst gensko spremenjene zelenjave.
Gensko spremenjene so tudi jablane, slive,
tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni…
res želite vedeti za vse?
Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki
živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki
je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico
krompirja. Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka
(!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko
hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni
potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar
je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še
ni dokazov, ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v
celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni
hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo
naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo
čez deset let spet morali uporabljati insekticide.
18

obzorij
19
Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali
dva strupa namesto enega.
Koruza: Koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko
škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto
sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče
in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar.
Vendar se Američanom bolj splača koruzo
gensko spremeniti tako, da - podobno kot pri krompirju
- vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup,
v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje
in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem
in je celotna rastlina 1000x bolj strupena, kot
če bi bila škropljena z insekticidom. Z deli koruze
pa se seveda hranijo tudi druge žuželke in poginjajo
(npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice,
vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki
koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah
z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne
koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci,
ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi.
Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810
in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko
spremenjena rastlina v EU.
škropiva toliko dražja. Večina okoljskih in tehnoloških
težav pa ostaja enaka. Obljube višjih pridelkov
in manjše porabe pesticidov se niso uresničile. Še
vedno ne obstaja nobena komercialna GS rastlina,
ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali
slanost. Za slovenske kmete bo konkurenčna prednost
v tem, če jim bo potrošnik lahko zaupal, da
GSO ne bodo uporabljali. Kajti več kot potrošniki
vedo o GSO, bolj se želijo izogniti GS živilom.
GSO in okolje
GS rastline lahko s cvetnim prahom kontaminirajo
običajne rastline na velike razdalje. Širitev gensko
spremenjenih Bt – hibridov koruze (v Sloveniji
dovoljena uporaba GS koruze MON 810) pomeni
nevarnost kopičenja Bt-toksina v okolju. Mnoge GS
rastline imajo vgrajen gen 'terminator', kar pomeni,
da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so
tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih
genov v okolje (npr. s cvetnim prahom) pa ima
Soja in oljna ogrščica: Obe sta največkrat genetsko
spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost
proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko
kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako
uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne
ogrščice, ki sta odporni. Na ta način si poenostavi
delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje
nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi,
ko veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na
druga polja, kjer ni zaželjena. Zaradi odpornosti
na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje
in širi kot najbolj trdovraten plevel. Olje GS oljne
ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v
margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je
dovoljena.
Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone
(da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo
za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom,
ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi
in postrvi zrastejo štirikrat hitreje. Vendar so ljudje
zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje
teh rib. Tako imenovane transgene živali zaenkrat
redijo le v znanstvene namene.
GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi
in tudi dobiček za kmeta ni nič večji. Če morda
prihrani pri določenih stroških, pa so semena in

širjenje
lahko nepredvidljive posledice za ekosistem. Zadnje
raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene
gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo.
S tem škodijo talnim organizmom in porušijo
naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav
pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo,
da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje,
vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v
nekaterih evropskih državah prepovedane.
Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov,
proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?
• Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki,
ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega
organizma na drugega (predvsem možnost
alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin,
ki jih telo ne prepozna).
• Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj,
kar v naravi ni možno.
• Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo
med seboj in oplojujejo tudi običajne
rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in
ekološko kmetovanje.
• Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah
in semena veter raznaša kilometre daleč.
• Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!
• Ker imajo od GSO koristi samo in izključno
proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo
nikakršnih koristi.
• Ker se človek ne bi smel igrati Boga.
Ali zauživamo hrano z GSO?
Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana
označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost
aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi
lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo.
Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS
soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo
GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz
olja GS ogrščice…. Posredno GS hrano zauživamo
tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Naša zakonodaja
namreč dovoljuje, da se GSO uporabljajo
v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa
ni treba označevati. Tako slovenske mešalnice krmil
uporabljajo predvsem GS sojo, kajti ta predstavlja
skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje. Tudi
encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna
tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja,
piva, sadnih sokov, sira, majoneze …, so izdelani
s pomočjo genskega inženiringa (60% encimov).
Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje
alergij.
GSO in zdravje
Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško
zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Znanstvene
raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na
zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je
bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili,
da imajo miši, hranjene z GS koruzo, manj potomcev.
Prav tako so miši, hranjene z GS grahom
(odpornim proti graharju in herbicidu), zbolele za
vnetnimi boleznimi dihal, zato so v Avstraliji prekinili
raziskovalno delo z GS grahom. V Angliji so
v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali.
Raziskovalec dr. Arpad Pusztai je ugotovil, da
krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah
povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS
krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren.
Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved
službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov.
Zakaj takšna gonja, če gre za 'popolnoma varno'
hrano? Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje
GS rastlin število alergij podvojilo. Alergije
izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje
in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja.
Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike,
pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley
Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano
povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih
organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in
možganih. S tem je podprl dr. Arpada Pusztaija. V
letu 1999 je te raziskave podprlo še 22 znanstvenikov
in zahtevalo javno objavo rezultatov.
20

obzorij
21
Kako nepredvidljivo je prenašanje genov, pokaže
naslednji primer: v GS krompir so vnesli gen
lešnika, tako da je oblikoval GNA lektin, ki ima insekticidni
učinek. Sam lektin iz lešnika sesalcem ni
škodljiv, večje količine lektina iz GS krompirja pa
so za sesalce toksične, zato predvidevajo, da je ob
prenosu DNK prišlo do sprememb v GS krompirju.
Vnos tujih genov v kmetijske rastline lahko povzroči
pojav novih strupenih snovi ali nevarno koncentracijo
sicer nenevarnih snovi, ki jih najdemo tudi v
poljščinah, pridelanih na klasičen način!
Kdo ima koristi od GSO?
Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi
je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež),
ostale so: BASF, Bayer, Syngenta. Syngenta je sicer
švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar Švica ni
nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu niti v
prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega
pesticida Atrazina, ki ga je Švica prva prepovedala
uporabljati. Švicarji že vedo zakaj! Običajna
praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so
odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo.
Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo
potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline
ne uspevajo. Kmet ne more več sam odločati niti
o prodaji pridelka. Samo 1% genskih sprememb je
bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi
potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena
hranilna vrednost pridelkov).
Gensko spremenjeni organizmi od ZDA
preko EU do Ilirske Bistrice
ZDA je največja pridelovalka GS rastlin v kmetijstvu
in pridela več kot polovico svetovnih GS poljščin.
Ameriška družba Monsanto je največji svetovni pridelovalec
GS semen. Hkrati trži pesticid Roundup,
ki ga prodajajo skupaj s semeni. Prihodki podjetja
naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9
milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo
čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS
rastlin. Tako so v Argentini pred nekaj leti prepričali
kmete, naj kupujejo njihovo seme GS soje. Ker je
seme zelo drago in ker k temu semenu sodijo specifični
pesticidi, ki so tudi zelo dragi, so morali kmetje
najeti kredite. Pridelek soje ni bil nič večji, je pa cena
močno padla, saj največji kupec soje (Japonska) ni
hotel kupiti GS soje. Zaradi padca cene kmetje niso
mogli vrniti kreditov in so izgubili cele kmetije. Po
ocenah je stradalo 40.000 argentinskih otrok.
Evropska unija se je dolgo upirala gojenju GS rastlin,
a je v letu 2004 evropska komisija pod pritiskom
svetovne trgovinske organizacije nazadnje le
popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS
kmetijskih rastlin (in z njo Slovenija kot del EU).
Uveljavila je zakonodajo, ki omogoča pridelovanje
GS rastlin. Vendar je v Evropi (v nasprotju z ZDA)
še vedno obvezno označevanje živil, ki so izdelana
iz GS rastlin. Švica, ki pa ni podvržena EU politiki,
neomajno vztraja pri prepovedi GSO v kmetijstvu
in prehrani in je za obdobje 5 let prepovedala celo
uvoz GS hrane.
V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojiti le eno
rastlino – koruzo MON 810, ostale gensko spremenjene
rastline pa poskusno pridelujejo v večini članic
EU. Skupno ima 24 GSO dovoljenje za uporabo
kot živilo ali krma. Zakonodajo za gojenje GS rastlin
lahko države članice EU sprejmejo same, vendar pa
ZDA preko veleposlaništev pritiskajo na države
za širitev gojenja GSO rastlin. Tudi v Sloveniji je
ameriško veleposlaništvo že organiziralo posvet in
reklamiranje GSO. Hkrati se po Evropi vrstijo protesti
potrošniških in okoljevarstvenih organizacij
proti GSO. V Evropi so že razglasili cone brez GS
rastlin in hrane v več kot 160 regijah, 3500 mestih
in občinah ter na deset tisoč kmetijah. Francija je z
gojenjem GS rastlin prenehala v letu 2008.
Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo
komercialne pridelave GS rastlin. Vendar pa kmetje
– z izjemo ekoloških kmetij - živali krmijo zlasti
z GS sojo, ki jo uvažajo mešalnice krmil. Slovenija
je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in
razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna
za gojenje GS rastlin, saj veter in žuželke
cvetni prah GS rastlin prenašajo kilometre daleč.

širjenje
Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-
2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje
koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub
mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da
bodo v letošnjem letu po nujnem postopku sprejeli
zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi
rastlinami. Predlog zakona govori tudi o vprašanju
odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih
rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta
dve različici: oblikovanje odškodninskega sklada
ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni,
da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar
bodo npr. ekološki kmetje v primeru prenosa GS
peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili
odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno,
ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon,
saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha,
kot so pričakovali – razen Monsantu.
Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam
poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero
se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne
bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale
lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju
GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih
občin, med njimi: Cerknica dne 28.6.07, Koper dne
19.7.07, Sežana dne 27.9.07, Postojna dne 16.10.07,
Hrpelje-Kozina dne 18.10.07, Pivka dne 2.4.08…
občina Ilirska Bistrica izjave do danes, ko pišem ta
članek (16.2.2009), še ni podpisala. Bo pa izjava v
obravnavi na naslednjem občinskem svetu. Sama
vidim razvoj bistriškega kmetijstva v smeri čim
bolj zdrave, neoporečne hrane. Zato ker je tako
čiste zemlje in vode, kot jo je najti v Ilirski Bistrici,
v Evropi vse manj in bo slej ko prej zelo iskana.
Sosednje občine se tega zavedajo! Ne zapackajmo
svojega okolja!
v tujini. Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo
na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO
niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide
ali umetna gnojila - tako v pridelkih kot tudi na
kmetiji sami - mu nemudoma odvzamejo certifikat
in se s tržno ekološko pridelavo ne more več ukvarjati.
Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke
živali ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana
na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati
hrano naših otrok?
Kaj lahko naredimo sami?
Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane
pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša
in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo
bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima
te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez
oznake 'gensko spremenjena' ali pa kupuje pri bližnjem
kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.
Pomembno je, da se informiramo in podvomimo
o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno
vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav
nikomur ni mar, ali bomo zboleli ali ne, pomemben
je le dobiček. Velike farmacevtske družbe proizvajajo
velike količine pesticidov, od katerih ljudje zbolevajo,
nato pa jim prodajajo zdravila. Tako dvakrat
zaslužijo. Samo Bayer je v lanskem letu prodal v
Sloveniji za 20,4 mio EUR pesticidov! (Kmečki Glas,
21.1.09) Seveda Bayer prodaja tudi zdravila. In
GSO. Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj
(www.itr.si) lahko najdete povezavo za ogled filma
Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje
posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na
kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na
okolje.
Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?
Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po
zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin
v čokoladi, ki jih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega
izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno
označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira
se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in
to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini.
Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne
hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in
izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano
pod nadzorom. Zaupam pa ekološki kontroli živil,
ker so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu
ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi
Zaključek
V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih
civilizacij - tudi zaradi uničevanja okolja na
prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo
naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni
posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih
ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na
račun zdravja otrok! Otroci naj bi bili naše največje
bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti
ekološki prašiči ne smejo zauživati!
Viri:
Inštitut za trajnostni razvoj: www.itr.si, Zveza potrošnikov Slovenije,
knjiga Gensko spremenjena hrana založbe Didakta, www.
umanotera.org, revija Biodar št.3/2006, Kmečki glas št.7/2009
22

Oglasi
ponudbo na stojnici – na primer: sreda (datum): Alenka
Černec /ponudba semen AMARANT, zeliščnih izdelkov
BIOKOR, zeliščni čaji/.
2.) Še vedno je možno naročiti semena in sadike po pošti,
telefonu, preko e-pošte: info@amarant.si
3.) Internetna trgovina je končno prenovljena – oglejte si
www.amarant.si
4.) Možno je naročiti seme in sadike za prevzem na
prireditvah in na stojnici, kadar je prisoten Amarant.
5.) Za vsa vprašanja sem na voljo tudi na info@amarant.
si ali na tel: 01 56 39 236 – na tajnici pustite vašo
telefonsko številko in pokličem vas nazaj!
6.) Naš kooperant – Biotehniški center Naklo – Strahinj
99 pri Kranju ima v ponudbi ekološke sadike. Sadike
lahko dobite na njihovem naslovu, ali pa jih naročite
in prevzamete pri Amarant na stojnici v Ljubljani oz.
na prireditvah – prevzem po predhodnem dogovoru oz.
rezervaciji
Novosti pri ponudbi iz kooperative AMARANT
1.) V letu 2009 imamo v najemu stojnico na EKO tržnici –
Pogačarjev trg, Ljubljana .
Na spletni strani bo vsaj en dan pred tržnim dnem
objavljeno, kateri od kmetov ali pa Amarant bo s svojo
13.5.2009 PRAZNIK SOLATE
V NAKLEM pri KRANJU
VABLJENI vsi, ki vas zanima spekter 28 solat, ki so
posajene v primerjalnih posevkih.
Poleg solat bo ponudba ekoloških pridelkov in izdelkov
– pripravljali bomo tudi ekološke jedi.
Več na spletni strani www.bc-naklo.si in
www.amarant.si
Organizator pridelave in predelave od semena do krožnika
Fanči Perdih, Amarant
Ukvarjam se z ekološko pridelavo vrtnin.
Koristim avtohtona semena
in biodinamične prijeme.
Na našem vrtu v pravljični Moravški dolini bomo to
sezono zasadili gredice z živo hrano tudi za vas.
Ponujam vam pridelke, ki jih lahko tudi sami
posadite in utrgate za sproti in za ozimnico.
Milan Uštar
Ples 7, Moravče, tel. 041925902
23

24
Dogajanje D o g a
Društvo Ajda Gorenjska
Petek, 17. april od 15.-17. ure
Praktično izobraževanje: Izkopavanje B-D pripravkov,
čiščenje in sušenje ter shranjevanje. Sajenje krompirja,
koruze, pikiranje, presajanje sadik, nevarnost čebulne
muhe. Nabiranje regrata. Navodila za izdelava žvepleno
apnene brozge za sadje in gnoja iz roga. Rože v vrtu, hiši in
na balkonih, zeliščni vrt. Obujte se primerno za delo!
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne
Nedelja 19. april
Delavnica: Nabiranje samoniklih užitnih rastlin
z Dariom Cortesom.
Zbor: osnovna šola Antona Janše v Radovljici ob 9.00 uri.
Obvezne rezervacije na tel. 05-901-88-49 in 04-530-56-50.
Prispevek za predavatelja 15 €.
Sobota, 25. april
Strokovni izlet v Gornjo Trebušo, ogled kmetije Mete
Vrhunc. Pri njej bo skromno kosilo, ogled kmetije in
delavnica z naslovom: Varovanje in čuvanje semen.
Odhod iz Tržiča ob 6.10, avtobusne postaje Lesce ob
6.30 uri, preko Kranja – Labore 6.50, Škofja Loka 7.15,
na Primorsko. Ob povratku si bomo v Solkanu ogledali
vrtnarijo z eko sadikami (možen nakup sadik). Na poti se
nam bo pridružila makrobiotičarka Ica. Povratek v večernih
urah. Ob polni zasedenosti avtobusa bo cena prevoza 15 € .
Prijave zbirajo Silva, tel. 041-625-454, Mihaela, tel. 04-572-
56-18, Monika, tel. 04-530-56-50 do zasedbe avtobusa.
Sobota, 9. maj od 14.-17. ure
Praktično izobraževanje: Nabiranje in vloga baldrijana v
biodinamiki. Mešanja baldrijana za žita. Zakopavanje rogov
s kremenom.
Obujte se primerno za delo! V primeru slabega vremena
bomo v zaprtem prostoru. Izmenjava sadik.
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne
Sobota, 13. junij od 17.-19. ure
Praktično izobraževanje: Okopavanje, zatiranje plevelov
in glivičnih bolezni. Košnja trave, sušenje. Odkopavanje in
zakopavanje koprive. Izdelava kravjeka po Mariji Thun.
Mešanje gnoja iz roga proti suši.
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne
Društvo Ajda Štajerska
Petek, 17. april ob 19. uri
- ob 14. uri, 5. tečaj iz osnov b-d, tečaj vodi Romana Šrimpf,
Izletniška ulica 6, Rog. Sl.
- ob 16. uri, izkop b-d preparatov,
Izletniška 6, Rogaška Slatina
- ob 16. uri, izkop b-d preparatov pri Andreji Trogar,
Lepa njiva 36, Mozirje
Društvo Ajda Domžale
Sobota, 25. april ob 19. uri
Delavnica: Izkopavanje preparatov,
vodi Jože Grabljevec
Biodinamična kmetija Videmšek, Prešernova 26, Dob
Četrtek, 14. maj ob 19. uri
Predavanje: Z biodinamiko nad osteoporozo,
predava Sanja Lončar
Domžalski dom (stara knjižnica), Ljubljanska 58
– nasproti Metalke
Četrtek, 11. junij ob 19. uri
Predavanje: Priprava na posvetitev,
predava dr. Andrej Fištravec
Domžalski dom (stara knjižnica), Ljubljanska 58
– nasproti Metalke
Enkrat mesečno imamo tudi skupinsko mešanje preparatov za
člane društva Ajda Domžale na sedežu društva, Podrečje 10.
Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 041-323-249
Društvo Ajda Domžale
Sreda, 15. april ob 19. uri
Predavanje: Biodinamika- Temelji tega načina kmetovanja
- štiridelnost človeka in narave,
predava ga. Meta Vrhunc
Sreda, 20. maj ob 20. uri
Predavanje: Užitne samonikle rastline,
predava g. Dario Cortese, samostojni publicist
Sobota, 23. maj
STROKOVNA EKSKURZIJA v Prekmurje k Vinenciju
Ferenčaku, ki prideluje žita na površini 220 ha.
Sreda, 17. junij ob 20. uri
Okrogla miza: Vestranska uporaba zelišč v biodinamiki,
vodi Alenke Svetek
Predavanja bodo v prostorih Zadružnega doma v Zadvoru
(Cesta II. grupe odredov 43, 1261 Lj.-Dobrunje).
Praktično delo poteka običajno na sedežu društva v Sadinji vasi.
Za meseca maj in junij še nimamo točno določenih datumov
in lokacij naših akcij.