You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kazalo<br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 LJUBLJANA-POLJE<br />
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Fanči Perdih, Matjaž Turinek<br />
Aci Urbajs, Eva Zupan,<br />
Breda Medvešček, Anka Černec,<br />
Franc Vehar<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Anka Černec, Aci Urbajs<br />
Breda Medvešček, arhiv Parsival<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Ingrid Thiesen, Joca Jamšek<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
Kazalo 2<br />
Uvodnik 3<br />
Skrb za naravo 4<br />
<strong>Pomlad</strong>(iti) 3<br />
Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani 4<br />
Kopriva 6<br />
Pametne gredice 8<br />
Širjenje obzorij 9<br />
Kaj je biodinamika? 2. del 9<br />
Biodinamika in znanost 12<br />
Primer bd kmetije v Järni 5. del 16<br />
GSO v kmetijstvu in prehrani 18<br />
Oglasi 23<br />
Dogajanje 24<br />
TISK:<br />
Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.<br />
Ljubljanska cesta 56<br />
4240 Radovljica<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 Ljubljana-Polje<br />
Davčna št. 94313008<br />
TR: 02031-0254286474<br />
Tel: 01 549 01 55<br />
revija.svitanje@gmail.com<br />
LETNA NAROČNINA: 15 EUR<br />
NAKLADA: 850 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />
uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Pozdravljeni dragi bralci!<br />
<strong>Pomlad</strong> nas že razveseljuje s<br />
svojimi toplimi sončnimi žarki,<br />
a se nanje še ni preveč zanašati, saj kaj hitro izginejo za<br />
oblaki in takrat človek začuti, da se zemlja še ni tako zelo<br />
ogrela. Zato moramo biti v tem času še posebno pozorni,<br />
kako toplo se oblečemo.<br />
In prav tako je z rastlinami na naših vrtovih ali oknih. Noči znajo<br />
še kako zelo pokazati zobe, zato moramo biti previdni pri odkrivanju<br />
rastlin, ki smo jih imeli čez zimo zastrte. A vsak dan je<br />
topleje in delo na vrtu nas že priganja.
3<br />
Uvodnik<br />
Tudi sodelavci revije <strong>Svitanje</strong> smo hiteli pripravljati novo številko.<br />
Na trenutke je zasijalo toplo sonce in vse je teklo kot po maslu, potem<br />
pa se je nebo pooblačilo in naša delovna vnema je nekoliko pojenjala,<br />
da bi se lahko potem, ko je sonce zopet pokukalo, razcvetela v vsej<br />
svoji moči. In tako je pred vami spomladanska, velikonočna izdaja.<br />
<strong>Pomlad</strong>(iti)<br />
Aci Urbajs<br />
Praznik velike noči lahko praznujejo vsi ljudje na Zemlji, ne glede na<br />
letni čas, ki jim ga njihova zemeljska lega prinaša. V svojem najglobljem<br />
pomenu nam prazniki lahko pomagajo, da se spomnimo svojih<br />
korenin, kdo smo in kakšna je naša povezava s skritimi silami življenja.<br />
Velike teme velike noči – smrt, premagovanje le-te in vstajenje<br />
v novo duhovno realnost - nas vabijo, da končno spoznamo, kdo smo<br />
in kam gremo. Globlji pomen velike noči torej ni omejen le na nekaj<br />
kratkih dni, ampak je neločljivo povezan z vsakim trenutkom, ki se<br />
ga - glede na brezčasno in univerzalno -zavedamo. V nas sproži<br />
tudi vprašanje: Kaj je 'duh'? Kaj daje in vzdržuje življenje, stvarstvo?<br />
Vsa ta vprašanja se lahko v vsakodnevnem hitenju izgubijo, a gotovo<br />
si jih v določenem trenutku življenja vsak človek postavi in si želi<br />
razumeti, kakšno je njegovo mesto v toku dogodkov.<br />
Snovalci te revije smo svoje mesto, svojo nalogo našli v skrbi za ohranjanje<br />
ravnovesja na planetu Zemlja. Nekdo bo rekel, da je ta trditev<br />
pogumna in neskromna. Toda ne, vsak od nas in verjamem, da tudi<br />
vas, naših bralcev, se po svojih močeh trudi ta načela živeti in za njih<br />
pridobiti čim širši krog somišljenikov.<br />
In tako smo vam v tej številki s skupnimi močmi pripravili kar nekaj<br />
zanimivega branja. Zelo sem vesela, da se nam je pri snovanju revije<br />
pridružil tudi gospod Matjaž Turinek, univ.dipl.inž.kmet., ki v Mariboru<br />
na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede zelo uspešno<br />
deluje kot 'biodinamik znanstvenik', če ga lahko tako imenujem. To<br />
njegovo delo je za slovenski prostor zelo pomembno, saj z njim pridobiva<br />
zaupanje znanstvenih krogov v biodinamično prakso.<br />
<strong>Pomlad</strong> prihaja. Po dobri zimi - mrzli, s snegom<br />
bogati, se prileže božanje marčevskega sonca.<br />
Večina začuti prav ta namig pomladi. Slečemo težke<br />
plašče, kape, rokavice in se nastavimo sončku.<br />
Toda beseda pomlad(iti) nosi za nas kmete predvsem<br />
drugo poslanico – 'pomlajevanje'.<br />
Če vzamemo model kmetije - piramido, je na dnu<br />
naša zemlja, prst, kamnine. Kristalizacija, ki je potekala<br />
v času zime, se končuje. Zemlja začenja s<br />
svojim izdihom. Kot jadralci čakamo na vzgonsko<br />
sapico, da nas popelje nekam daleč. Ker je bila zima<br />
dobra, pričakujem tudi dober izdih. Izdih zemlje<br />
biodinamiki spodbudimo s pripravkom z 'gnojem<br />
iz roga'. Ko ledeni prijem popusti, poškropimo vse<br />
površine s tem pripravkom.<br />
Kot lahko preberemo v članku gospe Brede Medvešček iz društva<br />
Ajda Goriška, tudi to društvo že nekaj časa uspešno sodeluje s Srednjo<br />
biotehniško šolo v Novi Gorici , in tako bodočim kmetovalcem<br />
kaže, da je mogoče še kaj drugega, kot le konvencionalno kmetovanje.<br />
O učinkih biodinamičnega kmetovanja lahko beremo tudi v članku<br />
Kaj je biodinamika. To je pričevanje mladega antropologa, ki se je na<br />
nenavaden način srečal s tem, zanj povsem novim svetom.<br />
Naš zdaj že kar redni sodelavec, biodinamik vinogradnik Aci Urbajs<br />
, nam s svojim navdušenjem nad delom na zemlji vedno znova dokazuje,<br />
da je delo lahko vse kaj drugega, kot le gola zaposlitev.<br />
Biodinamik čebelar Franc Vehar v svojem prispevku pripoveduje o<br />
svojstvenih zdravilnih učinkih medu, Gospa Anka Černec pa razkriva<br />
svoje izkušnje pri uporabi koprive.<br />
Gospa Ariana Lucija Tratar Supan mi je poslala zanimiv povzetek<br />
najpomembnejših informacij o GSO. Ker je moč multinacionalk, ki<br />
propagirajo gojenje gensko spremenjenih organizmov, zelo velika,<br />
posledice le-teh pa neraziskane in preteče, menim, da je seznanjanje<br />
ljudi o tej temi nujno.<br />
In kaj naj vsemu temu še dodam? Želim vam prijetne velikonočne<br />
praznike, in da bi v tem času kontemplacije kakšen odgovor na svoja<br />
vprašanja našli tudi ob branju naših člankov!
4<br />
Skrb z<br />
Skrb za narav<br />
Rastline večletnice (sadovnjaki, vinogradi, robidovja...),<br />
ki rastejo iz zemlje, so v tem času najboljši<br />
primer pomlajevanja. Vinsko trto skoraj v celoti porežemo<br />
(slika 1 in 2), saj je njena bit plezalke in ta<br />
je, da se vzpenja višje in više. S tem, ko divje raste,<br />
skoraj vso energijo da v rast. In njeni grozdi so kisli<br />
in grenki, le koščica je zrela za rojstvo nove trte.<br />
Antična zgodba pripoveduje, da so koze pogrizle<br />
(obrezale) prvo divjo trto. Ko so pastirji v jeseni jedli<br />
grozdje te trte, je bilo večje in slajše, kot so ga<br />
bili vajeni poprej. S pomočjo koz so postali vinogradniki.<br />
Tako je boginja Demetra preko živali sporočila<br />
modrost umnega vinogradništva. Vsi skupaj so<br />
oblikovali agokulturo.<br />
Kaj pa sedaj? Obrezujem trto z vrtnimi škarjami.<br />
Preden zarežem, pretehtam njeno vitalnost, moč,<br />
voljo do življenja. Rezitev je pogovor in dogovor<br />
z njo. Preko krošnje mi sporoča, kako so razvejane<br />
njene korenine. In trditev starih mam, da se moraš<br />
s trto pogovarjati, da ti v jeseni rodi sladko grozdje,<br />
ni iz trte zvito. Impulz živali na kmetiji dajeta konjička,<br />
ki veselo mulita travo v vinogradu.<br />
Tudi živali čutijo pomlad(itev). Postajajo živahnejše,<br />
nagajive, igrive. Niso več tako zavarovane v hranjenje.<br />
Je olajšanje. Preživele smo še eno zimo!<br />
Kaj pa ljudje, ki smo na vrhu piramide? Ali naša<br />
srca še vedno gorijo za sobivanja vsega živega na<br />
naši zemlji? Smo dovolj strpni do nasprotij in problemov,<br />
ki jih ti prinašajo? Ali še lahko oblikujemo<br />
agriKULTURO?<br />
Potrebno se je POMLADiti! <br />
Uporaba medu in<br />
čebeljih pridelkov v<br />
prehrani človeka<br />
Franc Vehar<br />
Človek je že v pradavnini vedel, da je med<br />
zelo dragocen. Uporabljali so ga pri prehrani<br />
vladarjev in izbranih pomembnežev. Danes med<br />
uporabljamo tako v prehrani, kot v zdravilstvu.<br />
V prehrani ga uporabljajo za prelive, namaze, sladila,<br />
začimbe in premaze peciv.<br />
V zdravilstvu uporabljajo med za blažitev in odpravljanje<br />
človeških tegob pri veliko bolezni.<br />
Različni medovi imajo svojstvene lastnosti za blažitev<br />
tegob, tako ni vsaka vrsta medu dobra za lajšanje<br />
tegob pri vseh boleznih. Znano je, da smrekov<br />
med ugodno vpliva pri vnetju bronhijev in kašlju.<br />
Lajša izkašljevanje in izločanje sluzi iz pljuč, krepi<br />
bronhije in zaradi tega je ozdravitev hitrejša in potem<br />
zdravje trajnejše.<br />
Kostanjev med je zelo koristen pri boleznih srca in<br />
ožilja ter živcev. Krepi ožilje in srce, deluje pomirjajoče.<br />
Priporočljivo je pred spanjem popiti skodelico<br />
toplega mleka, sladkanega s kostanjevim medom.<br />
Regratov med je zelo priporočan pri tegobah hemeroidov.<br />
Dobro uravnava procese kristalizacije v<br />
organizmu in uravnava delovanje jeter.<br />
Lipov med odpira pore celic, tako da lahko iz telesa<br />
odide odvečna vlaga. Pri uživanju moramo biti<br />
zmerni, ker dolgotrajno uživanje tega medu slabi<br />
srce. Uživamo ga največkrat kot sladilo za čaj.<br />
Hojev med ima iste dobrodejne učinke kot smrekov<br />
med. Čisti bronhije in krepi pljuča.<br />
Akacijev med je zelo cenjen za izdelavo medenega<br />
peciva. Otroci ga imajo radi, ker je blagega okusa<br />
in blage arome. Pri uživanju ugodno vpliva na moč<br />
srčne mišice. Cvetlični med je med splošnega delovanja.<br />
Podpira po malem vse funkcije v telesu. Žal<br />
ga težko dobimo, ker kmetje pokosijo cvetice takoj,<br />
ko zacvetijo.
5<br />
oa nar<br />
Poleg medu dobimo iz panje še druge pridelke.<br />
Cvetni prah je zelo cenjen pri težavah s prostato<br />
pri moških v poznejših letih. Odpravlja slabokrvnost<br />
pri otrocih, krepi imunski sistem organizma,<br />
pospešuje prekrvavitev celic, krepi spomin in vid.<br />
Priporočamo ga šoferjem, ki vozijo v nočnih urah,<br />
delavcem, ki delajo za zasloni računalnikov, študentom<br />
pri večjih umskih obremenitvah pred izpiti,<br />
in tudi bolnikom z diagnozo karcium.<br />
Propolis je smolnata snov, ki jo čebele nabirajo na<br />
vrhovih brstičev. Imenujemo jo tudi čebelja zadelovina.<br />
Z njo čebele zapolnijo vse odprtinice v panju.<br />
Z njim pritrjujejo vse premične dele v panju. S propolisom<br />
prevlečejo v panju tudi vse površine, ker<br />
deluje antimikrobno. Preprečuje razmnoževanje<br />
mikroorganizmov, zato ga uporabljamo pri preprečevanju<br />
in zdravljenju vnetnih obolenj v vseh delih<br />
človeškega organizma, kamor lahko pride propolis.<br />
Priporočamo 10 do 15 kapljic na košček kruha in<br />
dobro žvečenje pri vnetju žrelnice in prebavnega<br />
traku.<br />
Pri vnetju dlesni priporočamo razkuževanje z 10<br />
kapljicami propolisa, ki ga z jezikom raznesemo<br />
po dlesni. Pri bolečinah v zobu kanemo par kapljic<br />
propolisa na boleči zob in bolečina se zmanjša ali<br />
pa povsem preneha. Pri odrgninah in urezninah<br />
počakamo, da se napravi krasta, potem pa poškodovano<br />
mesto premažemo s propolisom večkrat<br />
dnevno.<br />
Najbolj cenjena sestavina , ki jo dobimo iz čebeljega<br />
panja, je MATIČNI MLEČEK.<br />
Mleček se uporablja v zdravilstvu in kozmetiki.<br />
Matični mleček odpravlja tegobe srčne arimetrije,<br />
astmatikov, rakavih bolnikov rekovaliscentov. Odpravlja<br />
neplodnost, tegobo današnjega časa. Uravnava<br />
delovanje žlez v organizmu, pomlajuje celice<br />
- zavira staranje človeškega organizma.<br />
V kozmetiki ga uporabljajo kot čistilo za kožo. Posebno<br />
je priporočljiv pri problematični mozoljasti<br />
koži obraza.<br />
Pri pripravi medu in drugih čebeljih pridelkov moramo<br />
paziti, da teh ne mešamo - pripravljamo, ko je<br />
v setvenem koledarju označeno s črtico ali je konstalacija<br />
VODA LIST.<br />
Pri uporabi pridelkov iz čebeljega panja vam želim<br />
obilo pozitivnega počutja.
6<br />
skrb za<br />
Kopriva<br />
Anka Černec<br />
Če jo redno režemo, imamo vso sezono mlade, sočne<br />
koprive. Koprivo uporabljamo za pripravo čajev,<br />
sočenje, gnojevko, pripravo čistila in zdravila za<br />
lase in telo ter za biodinamični preparat. Že iz tega<br />
je razvidno, da je kopriva zelo uporabna rastlina<br />
in, glede na njene dobre lastnosti, premalo cenjena.<br />
Vsebuje veliko mineralnih snovi, predvsem železo<br />
(dobro za slabokrvne), acetilholin, mravljinčno kislino,<br />
histamin, vitamine, klorofil in encime.<br />
Koprivni preparat biodinamiki pripravljamo za izboljšanje<br />
pretvorbe komposta. Je predstavnik sonca<br />
in v zemlji ureja procese železa. Podpira delovanje<br />
preparatov iz rmana in kamilice, gnoju pa daje sposobnost,<br />
da s snovmi in silami dobro gospodari.<br />
Koprivni preparat vložimo v sredino kompostnega<br />
kupa, okoli njega pa razvrstimo še kamilični, rmanov,<br />
regratov in hrastov preparat.<br />
Koprivni preparat pa ni dober samo za izboljšanje<br />
komposta. Lahko ga uporabimo za škropivo ob slabi<br />
rasti rastlin ali za tretiranje semenskega ječmena.<br />
Priprava preparata je zelo enostavna. Zjutraj, na<br />
dan za cvet, porežemo cvetočo koprivo in pustimo,<br />
da uveni. Natlačimo jo v vrečo iz jute ali v lesen<br />
zaboj, vložimo v izkopano jamo, obložimo s šoto<br />
in zasujemo. Ko zaboj čez eno leto izkopljemo, je<br />
v njem majhen kupček črne prsti. V letu 2008 se mi<br />
je prvič zgodilo, da so bila stebla kopriv še vedno<br />
vidna.<br />
To pripisujem izredno slabim energijam v preteklem<br />
letu. Zrel preparat shranjujemo v glinenih posodah,<br />
ki so položene v šoto.<br />
Mislim, da vam ni potrebno natančno opisovati<br />
stebla, listov, cveta in semena koprive. Samo<br />
primite jo, pa boste takoj vedeli, da v rokah držite<br />
koprivo. Pri nas rasteta mala in velika kopriva.<br />
Mala je enoletnica in zraste do 50 cm, velika pa<br />
je trajnica in zraste do 150 cm. Obe sta pekoči<br />
in zdravilni. Kopriva zelo rada raste okoli gnojišč<br />
in povsod, kjer je dobra zemlja. Sama sem jo<br />
poizkusno sejala v zelo slabo ilovnato zemljo,<br />
pa mi ni niti kalila. Predvidevala sem, da mi<br />
bodo njena sestava in razvejan koreninski sistem<br />
izboljšali zemljo, pa iz te zamisli ni bilo sadov.<br />
Nabiramo jo od pomladi pa do jesenske zmrzali.<br />
Koprivni čaj uporabljamo za zdravljenje rastlin, ljudi<br />
in živali. Uporablja se za spodbujanje presnove,<br />
proti protinu, revmatičnim obolenjem, slabokrvnosti,<br />
žolčnih in jetrnih težavah in za zmanjšanje sladkorja<br />
v krvi.<br />
Pri rastlinah ga uporabljamo za njihovo krepitev.<br />
Pri zastojih v rasti rastlin in ušivosti je zelo učinkovito,<br />
če s čajem škropimo tri dni ob istem času, na<br />
primer vsak večer ob 19h.<br />
Če iz kopriv pripravljamo gnojevko, moramo biti<br />
pri uporabi zelo pazljivi in jo uporabljati v manjših<br />
količinah. 1 liter gnojevke razredčimo s 40 litri vode<br />
in tako razredčeno škropimo po rastlinah.<br />
Enako velja za gnojevko iz gabeza. Gnojevko pripravljamo<br />
tako, da koprive namočimo v sod z vodo.<br />
Zaradi smradu, ki se začne širiti po nekaj dneh, sod
naravo<br />
7<br />
pokrijemo in občasno<br />
premešamo. Ko se<br />
smrad zmanjša, je<br />
gnojevka primerna<br />
za uporabo. Čas zorenja<br />
je odvisen od<br />
toplote. Če gnojevko<br />
po redčenju<br />
še vrtinčimo, se<br />
njeno delovanje<br />
še ojača in<br />
neha smrdeti.<br />
Z uporabo<br />
gnojevke ne<br />
smemo pretiravati.<br />
Posebej spomladi in pri<br />
obolenjih je priporočljivo,<br />
da koprive sočimo.<br />
Če občasno spijemo žlico koprivnega<br />
soka s kozarcem vode,<br />
naredimo veliko za svoje zdravje. Če<br />
nimamo sokovnika, lahko mlade liste drobno sesekljamo,<br />
potolčemo s kladivom za meso in to damo<br />
v kozarec vode, premešamo, da se izloči čim več<br />
soka, precedimo in spijemo.<br />
Koprive pa lahko uporabljamo tudi za čiščenje in<br />
zdravljenje telesa in kože. Pred leti so moji lasje zaradi<br />
obolenja žlez močno izpadali, bili so brez leska<br />
in - prej naravno skodrani - so bili podobni slami.<br />
Tudi koža je bila zelo suha. Sredstva, ki sem jih dobila<br />
pri zdravniku in v lekarni, mi teh težav niso<br />
odpravila. Tako sem pripravila svoje sredstvo za<br />
čiščenje in nego las in telesa. Povsem sem opustila<br />
uporabo mil, šamponov in sušilca za lase. Že po<br />
mesecu dni se je izpadanje las ustavilo in pokazal<br />
se je narastek novih las. Postopoma so se vse težave<br />
z lasmi in kožo uredile.<br />
takoj<br />
po tuširanju<br />
me je začelo<br />
peči predvsem<br />
lasišče, kjer sem uporabljala<br />
največ pripravka. Te<br />
izkušnje so me pripeljale do spremembe<br />
sestave. Otrobi so ostali, saj so se zelo dobro<br />
izkazali; lasišču in koži je po čiščenju ostala naravna,<br />
potrebna maščoba, ki se z običajnimi šamponi<br />
in mili odstrani. Zmanjšala sem količino koprive ter<br />
dodala še brezovo listje, kamilico in preslico. Taka<br />
sestava se je v letih uporabe pri različnih težavah z<br />
lasiščem in kožo zelo dobro izkazala. <br />
Za osnovo sem vzela drobno mlete otrobe; ti imajo<br />
pri čiščenju nalogo, da vpijejo iz las in kože odvečno<br />
maščobo in umazanijo. Otrobom sem dodala<br />
suho, v prah mleto koprivo; ta ima nalogo, da zdravi<br />
lasišče in kožo. Z vtiranjem in masažo pripravka<br />
se lasišče tudi dobro prekrvavi, kar tudi pripomore<br />
k izboljšanju stanja lasišča.<br />
Na začetku so se mi pojavile težave, saj sem uporabljala<br />
preveč koprive. Dokler sem, sedeča v banji, masirala<br />
telo in lasišče s pripravkom, je bilo dobro, toda
8<br />
skrb za<br />
Pametne gredice<br />
Breda Medvešček<br />
Seveda pa dosledno kolobarjenje preprečuje tudi<br />
različne glivične in virusne okužbe, za katere so<br />
določene rastlinske vrste zelo dovzetne, s tem načinom<br />
se dokaj uspešno ubranimo tudi pred številnimi<br />
nadležnimi škodljivci, kot na primer pred<br />
koreninskimi ušmi, porovo muho ipd. Če pri tem<br />
upoštevamo še znanje in izkušnje o dobrem in<br />
slabem sosedstvu rastlin, smo na še boljši poti do<br />
zdravega in okusnega pridelka.<br />
Dosledno kolobarjenje ni preprosto, še posebno po<br />
biodinamični metodi ne. Marsikaterega začetnika<br />
prve težave pri načrtovanju kolobarja v domačem<br />
vrtu tako zmedejo, da se pravega kolobarjenja nikoli<br />
več resno ne loti. Prav težave pri učenju načrtovanja<br />
in izvedbe kolobarja so nas v Društvu Ajda Goriška<br />
vzpodbudile k ureditvi posebnega vrta, ki smo ga<br />
poimenovali ogledni vrt. Seveda smo ob urejanju<br />
vrta imeli v mislih tudi njegovo splošno uporabnost<br />
pri učenju biodinamične metode gospodarjenja<br />
- še posebno pravilne priprave biodinamičnega<br />
komposta, ki je v biodinamiki prva zapoved.<br />
Naše društvo gostuje na prijazni Biotehniški šoli v<br />
Šempetru (Ta letos praznuje 40-letnico delovanja!),<br />
kjer imamo v souporabi tudi prostore za pisarno oz.<br />
sedež društva, šola pa nam je odstopila še del svojega<br />
obdelovalnega zemljišča, kjer smo omenjeni vrt<br />
uredili in ta je s tem postal tudi del izobraževalnega<br />
poligona za dijake. Vrt je razdeljen na poljine po biodinamičnem<br />
sistemu kolobarja.<br />
Da je kolobarjenje pri kmetovanju velikega<br />
pomena, so si enotni tako zagovorniki ekoloških<br />
metod kmetovanja kot konvencionalni<br />
pridelovalci, za biodinamike pa je kolobar eden<br />
od zapovedanih postopkov pri pridelavi zdravih<br />
vrtnin in poljščin. S kolobarjenjem dosežemo<br />
boljšo prehranjenost rastlin, ker se z vrstenjem<br />
iz zemlje črpajo različne hranilne snovi, ki jih<br />
različne rastline potrebujejo v različnih količinah.<br />
Poleg tega se na tak način bolje razgradijo snovi, ki<br />
jih je v zemlji pustila določena rastlinska vrsta.
9<br />
Širjenje obz<br />
Poljine so označene z ličnimi lesenimi tablami za<br />
cvet, list, plod in korenino.<br />
V vrtu gojimo le vrtnine iz biodinamično pridelanega<br />
semena. Že lansko sezono smo poskusno namestili<br />
bele zaščitne mreže proti škodljivcem, ki so se<br />
dobro obnesle tudi kot varovalo pred sončnim žarčenjem,<br />
ki je na Goriškem poleti večkrat prekomerno,<br />
in izhlapevanjem. S posebnimi nadstrešnicami<br />
pa vsako leto zavarujemo paradižnike pred kislim<br />
dežjem, ker v zadnjih letih le na tak način te rastline<br />
dobro uspevajo in rodijo zdrave plodove.<br />
Obdelovanje vrta je naloga vseh članov in šteje med<br />
obvezno delo, ki je pogoj za pravico do pridobitve<br />
biodinamičnih preparatov za izdelavo komposta in<br />
škropiv. Pri pripravi zemljišča nam pomagajo gojenci<br />
šole s kmetijskimi stroji.<br />
Letos smo prvič pripravili tudi posebno gredico, na<br />
kateri bodo svoje vrtnarske spretnosti urili učenci<br />
osnovnih šol iz Šempetra, Nove Gorice in Solkana,<br />
ki so postali že naši stalni gostje. Poseben kotiček<br />
v vrtu bo pripomogel k temu, da bodo otroci imeli<br />
boljši pregled nad rezultati svojega dela, obenem<br />
pa bodo pri vrtnarskih opravilih bolj svobodni.<br />
Ogledni vrt je nekakšno učno središče našega društva<br />
in hkrati neke vrste info točka za goste iz drugih<br />
društev oziroma združenj. <br />
Kaj je biodinamika?<br />
2. del<br />
Kmetija in vrt sta bila tesno povezana.<br />
Kmetje so dobavljali kravji, konjski, prašičji<br />
in kokošji gnoj, ki ga je glavni vrtnar in<br />
izkušeni izdelovalec komposta biodinamično<br />
prepariral z rastlinskimi esencami in spremenil v<br />
najfinejšo humusno substanco. S pomočjo tega<br />
kompostiranega gnoja se je rodovitnost zemlje,<br />
ki so jo obdelovali, počasi izboljševala. Najprej<br />
ni bila tako rodovitna; sestavljala jo je peščena<br />
morena starega ledenika. To področje je znano<br />
kot najmanj rodovitno v Švici. Pred tem neki<br />
družini, ki je poskušala z vzrejo prašičev, na njej<br />
ni uspelo preživeti.<br />
Ženevski kanton je področje pridobil z namenom,<br />
da tam ustanovi poljedelsko eksperimentalno postajo<br />
oziroma šolo, a so testi zemlje pokazali, da<br />
za to ni primerna. In tako so jo za neznatno ceno<br />
dali v najem ljudem, ki so živeli v Kamphillu. V<br />
naslednjih 15 letih je število prebivalcev, ki jih je<br />
prehranila zemlja, na kateri prej ni mogla preživeti<br />
niti ena družina, iz prvotnih 12, naraslo na 100<br />
ljudi. (Omeniti je treba, da je bil potreben znaten<br />
začetni vložek kapitala, da je ta učinkovit sistem<br />
začel delovati. Del denarja so donirali starši prizadetih<br />
oseb ali je prišel od zavarovalnih premij.)<br />
Le 10 % prebivalcev je bilo aktivno vključenih v<br />
kmetijstvo, ostali so opravljali druga opravila.<br />
Gospodinjstva so vsako jutro sporočala svoje<br />
dnevne potrebe po sadju in zelenjavi in hendikepirani<br />
ljudje so dostavljali sveže nabrane pridelke.<br />
Zapiski, ki so jih o tem in o zunanji prodaji vodili,<br />
kažejo, da se je v obdobju prvih let pridelek vsako<br />
leto skoraj podvojil, dokler se ni umiril na stalnem<br />
vrhu. V tem času je strokovno biodinamično<br />
delo pripomoglo, da se je količina humusa v tleh<br />
opazno povečala. Pred tem je bilo v tleh le malo<br />
deževnikov, sedaj je prst postala temnejša, rahlejša<br />
in polna mikroorganizmov. Seveda tudi zaradi<br />
vnosa organske snovi od zunaj, čemur se biodinamiki<br />
drugače izogibajo.
10<br />
širjenje<br />
Vendar je bilo v prvi fazi za povečanje količine humusa<br />
na tej peščeni zemlji potrebno zadržati vodo,<br />
da ni odtekala. Javni delavci so za nekaj frankov<br />
alge iz Ženevskega jezera, listje iz parkov in blato<br />
iz obcestnih jarkov namesto na mestno odlagališče<br />
dovažali na njihovo posest. Največ pa so pri<br />
izboljševanju strukture tal pripomogle zastiralne<br />
kulture in gnoj živine. Vse organsko so kompostirali,<br />
vključno s smetmi, starimi oblekami, perjem<br />
in ostanki usnja. Nekoč je nek obiskovalec na kupu<br />
oblek pozabil svoj plašč. Ko ga je prišel iskat, je<br />
odkril, da so ga kompostirali.<br />
Drugič jim je knjigarna v vasi podarila tovornjak<br />
knjig, večinoma cenenih francoskih romanov, ki bi<br />
jih v mestu lahko prodali po en frank. Odločili so<br />
se, da tudi te kompostirajo. Najprej so jih namakali,<br />
da omehčajo vezavo, nakar so potrebovali dve<br />
leti, da so dobili kompost tako poln deževnikov, da<br />
je izgledal kot surov hamburger, zaradi česar je bil<br />
največja atrakcija za mednarodne obiskovalce vrta.<br />
Tega komposta zaradi pomislekov glede svinca, ki<br />
ga je tiskarsko črnilo vsebovalo, namreč za gnojenje<br />
zelenjave, niso uporabili.<br />
V vrtni uti so delali poskuse. Z opazovanjem, kako<br />
dobro so klila krešina semena, kako hitro so pridobivala<br />
na masi, so ugotavljali kakovost različnih<br />
kompostov. Na različnih prsteh in kompostih,<br />
pod podobnimi pogoji so izvajali kontrolo. Delali<br />
so tudi druge teste, s katerimi so preverjali pokazatelje<br />
kakovosti tako, da so v posebne posode dali<br />
rastlinske sokove, da bi videli, katera vrsta bakterij<br />
ali gob se bo razvila. Komposte so uporabili po navodilih,<br />
odvisno od predhodnega pridelka, od potreb<br />
novega pridelka in od pogojev prsti. Končno<br />
je zunanja prodaja prinesla dovolj denarja, da so si<br />
lahko privoščili zgraditi rastlinjak in umetno jezerce,<br />
v katerem so s streh hiš v vasi zbirali deževnico.<br />
Deževnica se jim je zdela boljša kot voda iz izvira.<br />
Kljub naravoznanstveni izobrazbi sem prvotno<br />
z velikimi težavami razumel motive, postulate in<br />
svetovne poglede te združbe. A rezultati, ki so jih<br />
ti ljudje dosegali pri svojem načinu dela z duševno<br />
prizadetimi v kmetijstvu, v prehrani in splošna<br />
učinkovitost njihovega življenjskega stila so bili<br />
navdušujoči. Vendar niso izvirali iz znanstvene<br />
metodologije, ki je zame veljala kot edina realna<br />
osnova. Ker sem bil tam z namenom, da raziskujem<br />
kot antropolog, sem poslušal, opazoval in si beležil<br />
ideje o nevidnih 'eterskih' silah na delu, o vplivih<br />
planetov in lune, ki so na delu v vrtu in sami vasi<br />
itd. Moja beležka je bila napolnjena z zapiski o opazovanjih,<br />
kot je ta: kameno strelo so zdrobili v prah<br />
in za leto dni v kravjem rogu zakopali v zemljo; potem<br />
so vzeli ščepec tega pripravka in ga v vedru<br />
mlačne vode eno uro ritmično mešali, izmenično<br />
v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, nato<br />
pa so tekočino poškropili po vseh poljih in vrtovih.<br />
Nekoč sem opazil, da na hiši pušča žleb in ga popravil.<br />
Ob naslednjem dežju je spet puščal in sem<br />
ga ponovno popravil. Tretjič pa je mojster vrtnar<br />
mrmral nekaj o tem, kako nekdo stalno popravlja<br />
žleb. Ugotovil sem, da je bilo namenoma narejeno<br />
tako, da je curljalo ne določeno mesto, na katerem<br />
je bila zakopana lobanja ovce s hrastovim lubjem.<br />
Tam naj bi na določen način gnila, iz razlogov, ki<br />
jih takrat nisem razumel. Drugič so se na fižolu pojavile<br />
listne uši in bil sem pripravljen na protinapad<br />
s tobačnim sokom (misleč, da je to organski način<br />
zatiranja mrčesa), a vrtnar je samo sedel, gledal in<br />
razmišljal. Kaj ima vendar razmišljati? Pojavil se je<br />
problem in imamo rešitev. V to sem bil prepričan<br />
jaz. Vrtnar pa je odgovoril, da bi bilo bolje, da najprej<br />
raziščemo, zakaj so se listne uši sploh pojavile.<br />
'No, to je preprosto,' sem odgovoril in pri sebi iskal<br />
odgovor iz svojega naravoznanstvenega študija.
obzorij<br />
11<br />
primer zbiranje vode ob polni luni ali nabiranje in<br />
uporabo rastlin na nenavadne načine. Neki kmet je<br />
več ur kuhal poganjke 'rdeče smreke' (Picea abies)<br />
in potem razredčil sok z deževnico ter ga polil okoli<br />
svoje zemlje, da zadrži polže zunaj. Obrazložil je,<br />
da rdeča smreka pripada Saturnu, polži pa Luni.<br />
Značilnosti Saturna so med drugim toplota in suša,<br />
medtem ko so lastnosti Lune vlaga in mraz. Polži<br />
bodo čutili, da zapuščajo področje Lune in vstopajo<br />
v področje Saturna, ter se zaradi tega umaknili. Ta<br />
in druge podobne razlage so se mi zdele plod čiste<br />
fantazije in težko bi jih jemal za resnične.<br />
'Zelo verjetno jih je prinesel veter ali kakšen drug<br />
organizem in najbolje bo, da jih uničimo, preden se<br />
razširijo.' Potem mi je razložil: 'Ne, razlog za to, da<br />
so tukaj, je bolj subtilne narave; povezan je s tem,<br />
kako smo pognojili prst, kateri pridelek je bil prej<br />
tukaj in katere vremenske razmere so oslabile rastline,<br />
da so postale dovzetne.'<br />
Krti in rovke so bili včasih na vrtu problem. Vsake<br />
toliko časa bi domača mačka ujela enega od teh<br />
glodalcev. Vrtnar bi ga potem vzel, ga dal iz kože<br />
in kožo obesil, da se posuši, medtem ko je njegova<br />
žena telo živali spekla za mačke. Ob določenem<br />
času, ko je bila Venera v določenem zodiakalnem<br />
znamenju, je kožo zažgal in pepel poškropil po poljih<br />
ter s tem povzročil, kot je trdil, da drugi glodalci<br />
ponovno razmislijo, kam so se naselili. O vsem tem<br />
sem si delal zapiske in imel svoje osebne antropološke<br />
razlage. Ob tem ,ko sem fenomen razvrstil v<br />
kategorije 'preživetja primitivnega zgodnje evropskega<br />
svetovnega nazora' ali 'homeopatsko in škodljivo<br />
magijo' Sir Jamesa Frazerja, sem več škodil<br />
lastnemu spoznavanju metode kot pa antropološki<br />
znanosti.<br />
Kljub temu so bila ta vas in druga biodinamična področja<br />
svetli primeri dobrega gospodarjenja, zdrave<br />
živine in obilice pridelkov. Namesto enega leta,<br />
kot sem prvotno nameraval, sem ostal skoraj tri in<br />
ugotovil sem, da so posamezniki, ki delajo v biodinamiki,<br />
veliko bolj izkušeni, kot sem si bil predstavljal.<br />
Namesto zastarelih, cenenih predsodkov<br />
so uporabljali meta jezik, zapleten sistem simbolov,<br />
s katerimi so izrazili jasna in natančna opažanja o<br />
delovanju narave. Spoznal sem, da mnogi med njimi<br />
še zdaleč niso neizobraženi; mnogi so imeli pomembne<br />
akademske in znanstvene naslove. Medtem<br />
pa je mojega profesorja v Bernu, s katerim sem<br />
končeval svojo diplomsko nalogo, zaskrbelo, da<br />
sem izgubil svojo znanstveno objektivnost. Osumil<br />
me je največje herezije antropologije; istovetenja s<br />
proučevanimi subjekti. Poleg tega nisem objavil ničesar<br />
o tem, kar sem raziskoval. Vsekakor sem začutil,<br />
da sem našel nivo znanja, ki je prekašal nivo<br />
mojega lastnega delovanja. <br />
Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:<br />
www.oregonbd.org/Class/class.htm<br />
prevedla in priredila Marina Nuvak<br />
Drugi biodinamični vrtnarji in kmetje, ki sem jih<br />
srečal v tem času, so imeli čudna opravila, kot na
12<br />
širjenje<br />
Biodinamika in<br />
znanost<br />
Matjaž Turinek,<br />
univ.dipl.inž.kmet.<br />
Biodinamika in znanost je tema, s katero se<br />
intenzivneje ukvarjam v zadnjem letu in pol.<br />
Večina izmed vas verjetno pozna biološko<br />
dinamičen (BD) način kmetovanja, za znanost pa<br />
je prav gotovo že vsak slišal. Kaj je torej potrebno,<br />
če se želimo lotiti iskanja stičnih točk teh dveh<br />
pojmov oziroma področij? Najprej zagotovo<br />
razvoj razumevanja, kaj pojma BD kmetovanje<br />
in znanost sploh pomenita.<br />
Znanost, boste rekli, je pa ja enostavno razložiti.<br />
'Vse, kar je znanstveno, je znanost' ali pa 'To<br />
počnejo znanstveniki' in še 'To je nekaj, kar je<br />
dokazano in zagotovo drži.' Nekaj resnice se že<br />
skriva v takšnih izjavah, pa vendar se mi zdi,<br />
da se znanosti v naši družbi drži nek nedosegljiv,<br />
vzvišen in mogočen videz oziroma podoba.<br />
Kdo ustvarja in vzdržuje to podobo, pa je že drugo<br />
vprašanje. Mogoče se bomo deloma približali<br />
bistvu znanosti, če bomo pogledali cilje, za katere<br />
si znanost prizadeva – prvi in poglavitni je namreč<br />
iskanje resnice. Torej bi znanost zaenkrat lahko razložili<br />
kot razumno, utemeljeno, dokumentirano in<br />
ponovljivo iskanje resnice.<br />
Pa se lotimo še drugega, širši družbi manj znanega<br />
pojma – BD kmetovanje. Skovanka izvira iz prve<br />
polovice prejšnjega stoletja, ko je leta 1924 skupina<br />
zaskrbljenih kmetov poprosila filozofa in raziskovalca<br />
dr. Steinerja za nasvete in pomoč pri pridelovanju<br />
hrane, saj so opažali probleme v njihovi vsakdanji<br />
praksi. To je bil namreč čas, ko se je začelo bolj<br />
na veliko uporabljati sintetizirana gnojila (umetni<br />
gnoj) in prva škropiva. In ti kmetje, ki so imeli posestva<br />
velika od 50 do 1500 ha, so opazili, da žito<br />
ni več tako vitalno, da polega, da ga napada veliko<br />
bolezni, da imajo probleme s plodnostjo živali, boleznimi<br />
in škodljivci pri drugih poljščinah itd. Že<br />
samo ime – biološko – pove, da gre za eno izmed<br />
prvih oblik ekološkega kmetovanja; torej takšnega<br />
kmetovanja, ki se ob upoštevanju dobre kmetijske<br />
prakse ravna po načelih, kot so: kolobarjenje, zaključeni<br />
krogotoki hranil in energije, živalim primerna<br />
in prijazna živinoreja, uporaba organskih gnojil,<br />
lokalna pridelava in prodaja hrane, skrb za biotsko<br />
Steiner v kmetijskem tečaju poudarja luno in<br />
njen vpliv na rast in razvoj rastlin. Znanstveno<br />
so vplive preverjali v 90. letih in jih tudi, čeprav<br />
komplicirano, dokazali.<br />
Naučiti se moramo opazovati –<br />
od detajla do širše in celovite slike.
obzorij<br />
pestrost in ohranjanje kulturne krajine. Drugi del<br />
besede – dinamično – pa izpričuje, da nič na tem<br />
svetu ni stalnega, da je vse v nekem gibanju, dinamiki.<br />
To pomeni, da se naša kmetija vedno spreminja<br />
skozi čas in prostor, da se razvija. Pomeni tudi,<br />
da se naše sorte, pasme živali in okolje spreminjajo<br />
ter razvijajo. Pomeni pa tudi vpetost ljudi, živali,<br />
rastlin in Zemlje nasploh v nek širši okvir – torej, da<br />
ne obstajamo samo tukaj in zdaj na našem planetu,<br />
ampak da je ta planet del sončnega sistema, ki je<br />
del galaksije, ki je spet del nečesa večjega – vesolja.<br />
In ni potrebno, da smo astronomi, da bi spoznali in<br />
doumeli, da je to res, in da obstaja neka širša povezava<br />
med nami in vesoljem. Če samo pogledamo na<br />
luno, ki je nam najbližje nebesno telo – kako velik<br />
vpliv ima na življenje na Zemlji. Plima in oseka sta<br />
sicer najbolj vidna vpliva, toda vsi poznamo stare<br />
modrosti pravilnega časa spravila lesa glede na kasnejšo<br />
uporabo (polna luna za drva, mlaj za izdelke<br />
iz lesa). Vsak dan se srečujemo tudi s cikli, ki obstajajo<br />
v naravi, ki so prav tako povezani z luno (polna<br />
luna in mlaj) – predvsem to vidimo v menstrualnih<br />
in pojatvenih ciklih. Navsezadnje pa smo vsi že<br />
tudi kdaj prebrali kakšen horoskop in se odkrili v<br />
nam pripadajočem znamenju.<br />
to, da ekološko, še posebej pa BD kmetijstvo res deluje<br />
tudi po kriterijih znanstvenega pristopa k raziskavam.<br />
Da lahko s tem načinom kmetovanja ne<br />
samo pridelamo dovolj hrane za vse ljudi, temveč<br />
obenem tudi ohranjamo naravo, kulturno krajino,<br />
službe in navsezdanje tudi zdravo družbo v vseh<br />
pomenih besede.<br />
Pa si poglejmo malo bolj podrobno, kaj je bilo ugotovljeno<br />
skozi praktične, poljske poizkuse. Oprl<br />
sem se na rezultate dolgotrajnih poizkusov (nad 15<br />
let), ki še danes potekajo npr. v Nemčiji, Švici, ZDA,<br />
… V teh poizkusih na večjih poizkusnih poljih neposredno<br />
primerjajo pridelovalne sisteme – konvencionalno/integrirano,<br />
ekološko in biodinamično<br />
kmetijstvo. V teh različnih sistemih imajo enak<br />
kolobar, enake sorte, enako osnovno obdelavo tal,<br />
enake roke setve, žetve, vrednotenj, ipd. Razlikuje<br />
se predvsem način gnojenja (mineralna gnojila, hlevski<br />
gnoj, kompostiran gnoj), 'varstva' rastlin (sintetična<br />
škropiva, naravni izvlečki, BD pripravki) in<br />
skrbi za plevele (herbicidi napram strojni oskrbi).<br />
Veliko ljudi seveda najprej pomisli na pridelke – saj<br />
Zraven tega pa se v BD kmetijstvu uporablja tudi<br />
7 pripravkov, ki so narejeni na osnovi zdravilnih<br />
zelišč (rman, kamilica, baldrijan ipd.), kremena in<br />
kravjega gnoja. Ti so bili ustvarjeni z namenom<br />
krepitve zdravja rastlin, izboljšanja rodovitnosti<br />
zemlje in navsezadnje za pridelavo zdrave, hranljive<br />
in okusne hrane – kot odgovor na vprašanja<br />
kmetov, ki so prišli do dr. Steinerja v letu 1924 in<br />
katerega predavanja so objavljena v knjigi 'Die Geisteswissenschaftlichen<br />
Grundlagen zum Gedeihen<br />
der Landwirtschaft – der Landwirtschaftliche Kurs'<br />
oziroma 'Duhovnoznanstveni temelji za dobro<br />
uspevanje kmetijstva – Kmetijski tečaj'.<br />
V preteklih 85 letih je bilo opravljenih veliko raziskav<br />
in poizkusov v zvezi z BD kmetijstvom in še<br />
posebej na BD pripravkih. In kljub tako dolgi, pravzaprav<br />
najdaljši tradiciji in praksi pridelovanja hrane<br />
na ta način se še vedno najdejo neverni Tomaži,<br />
ki z veliko dvoma gledajo na ekološko, kaj šele na<br />
BD metodo pridelovanja hrane in menijo, da kaj takšnega,<br />
brez uporabe mineralnih gnojil in škropiv,<br />
sploh ni mogoče.<br />
No, preko moje vsakdanje prakse in preko raziskave<br />
literature, ki sem jo bolj podrobno opravil v preteklem<br />
letu, sem prišel do znanstvenih dokazov za
širjenje<br />
velja neko splošno prepričanje, da v ekološkem in<br />
BD kmetijstvu pridelamo manj. In res je, pridelki<br />
so bili v BD kmetijstvu v povprečju manjši za 5 %<br />
(pšenica) do 30% (krompir). Nekateri bodo rekli:<br />
'Ja, saj to pa ni tako slabo.' Drugi pa bodo mnenja:<br />
'Saj smo vedeli, da ne moremo prehraniti vseh ljudi<br />
s takšnim načinom kmetovanja.' Toda če pogledamo<br />
malo širše, kot samo na pridelek, torej če pogledamo<br />
še porabo energije za to količino pridelane<br />
hrane, kaj vidimo? Opazimo enak trend v vseh poizkusih<br />
– v ekološki in BD pridelavi hrane porabimo<br />
občutno manj energije – do 50 odstotkov manj<br />
kot pa v konvencionalni pridelavi. Na enoto pridelka<br />
to pomeni 20 do 56 % manj porabljene energije,<br />
predvsem na račun ne-uporabe sintetičnih škropiv<br />
in mineralnih gnojil. Če k temu danes dodamo še<br />
ekonomski vidik (predvsem na račun zvišanja cene<br />
mineralnih gnojil), pridemo do zanimivega zaključka,<br />
da BD kmetijstvo predstavlja zelo resno alternativo<br />
današnjemu industrijskemu načinu kmetovanja.<br />
Industrijskemu pa zato, ker se rastline še vedno<br />
smatra kot majhne tovarne, ki potrebujejo inpute<br />
(vnose) za proizvodnjo outputov (pridelkov) in da<br />
so živali podobno smatrane kot proizvajalci hrane,<br />
kjer se skoraj izključno gleda na optimizacijo izrabe<br />
oziroma konverzijo hrane. Industrijsko tudi zato,<br />
ker poudarja količino (kvantiteto) in ne kakovosti<br />
(kvalitete). Tudi redke objavljene študije, v katerih<br />
je bila primerjana kakovost pridelane hrane s celostnimi<br />
metodami (kristalizacija z bakrovim kloridom,<br />
dvigajoča se slikovna metoda), so jasno razlikovale<br />
med različnimi sistemi pridelave, kjer je BD<br />
metoda izkazovala najbolj skladno in uravnoteženo<br />
sestavo ter vitalnost.<br />
Pa če gremo naprej z rezultati poljskih poizkusov.<br />
Zanimivo je bilo spoznanje, kaj se dogaja z nivojem<br />
organske snovi (torej humusom) v tleh. Po 21 letih<br />
so ponovno naredili analizo tal, primerjali rezultate<br />
in ugotovili – kaj mislite? Kaj se je zgodilo z organsko<br />
snovjo v tleh? Če je na začetku nivo bil 100<br />
odstotkov - kje smo potem bili danes? V BD sistemu<br />
je nivo pri enem poizkusu ostal nespremenjen,<br />
v enem pa se je povečal za 1 odstotek. Hmmm...<br />
bi pa mogoče pričakovali, da se bo le-ta zvišal, saj<br />
smo uporabljali kompostiran hlevski gnoj, mar<br />
ne? Toda, če pogledamo naprej, vidimo, da se je<br />
v ekološkem sistemu nivo organske snovi znižal<br />
za 9 odstotkov v obeh poizkusih. Tudi tukaj smo<br />
uporabljali hlevski gnoj, ki ni bil kompostiran in zaorali<br />
vse organske ostanke, ki so ostali na njivi po<br />
spravilu pridelka. V konvencionalnem sistemu se je<br />
ta nivo zmanjšal za 15 oziroma 21 odstotkov. A tudi<br />
tukaj je bil uporabljen hlevski gnoj, dodatno pa še<br />
mineralna gnojila. Pa vseeno skoraj za petino manj<br />
organske snovi v tleh! In zakaj je ta organska snov<br />
tako zelo pomembna? Predstavlja namreč osnovo<br />
za rodovitnost tal in hkrati tudi hrano za drobnoživke,<br />
mikroorganizme, bakterije, glive, ipd. Skratka,<br />
predstavlja hrano za vse živo v tleh! In tega življenja<br />
je bilo v BD tleh značilno več – v nekaterih<br />
primerih celo do 250 odstotkov več. Nadalje pa organska<br />
snov predstavlja v današnjem času globalnega<br />
segrevanja pomemben ponor ogljika – saj je<br />
večina organske snovi zgrajene iz ogljika. Nekateri<br />
so celo mnenja, da bi s povečanjem deleža organske<br />
snovi v tleh za 20 – 30 odstotkov znatno pripomogli<br />
k omilitvi posledic globalnega segrevanja. A kaj, ko<br />
po 20 letih ne povečamo tega deleža, celo za petino<br />
ga zmanjšamo – vsaj s konvencionalnim, torej industrijskim,<br />
kmetijstvom. Torej če smo z BD metodo<br />
pridelave hrane ohranili vsaj enak nivo organske<br />
snovi, to niti ni tako slabo, mar ne?<br />
Z BD kmetovanjem pa ohranjamo tudi biotsko pestrost<br />
– na poskusnih parcelah so v konvencionalnem
obzorij<br />
15<br />
sistemu zraven pšenice našli še eno rastlinsko vrsto,<br />
v ekološkem 7, v BD sistemu pa kar 11. Pestrost<br />
rastlin pomeni tudi pestrost živali – saj cvetoče<br />
rastline predstavljajo hrano za čebele, metulje in<br />
druge žuželke. To pomeni, da imajo tudi ptice, ki<br />
se hranijo z žuželkami, več možnosti za preživetje.<br />
Prav tako pa žive meje, potoki, jarki, robovi njiv,<br />
ipd. močno prispevajo k ohranjanju življenja na<br />
naši kmetiji.<br />
Prav tako je bilo narejenih veliko raziskav na osnovi<br />
primerjav BD in konvencionalnih kmetij. Izsledki<br />
so bili podobni kot pri dolgotrajnih poljskih poizkusih<br />
– torej nekoliko nižji pridelki (ki pa imajo<br />
dolgoročno potencial prekositi trenutne konvencionalne),<br />
višji nivo organske snovi v tleh, več življenja<br />
v tleh, večja biotska pestrost in pa kmetije, ki so<br />
tudi finančno sposobne preživeti in obstati. Tudi iz<br />
vidika ohranjanja kulturne krajine je bilo narejenih<br />
nekaj raziskav in raziskovalci so se lotili te široke<br />
teme z malo drugačnim pristopom. Šli so namreč<br />
na kmetije, se pogovarjali s kmetom, družino, zaposlenimi,<br />
strankami, organizirali sprehod po kmetiji<br />
in nato intervjuvali vse te ljudi z namenom, da pridobijo<br />
sliko kmetije. Kako jo ljudje, vpeti v kmetijo,<br />
trenutno vidijo in kje vidijo potrebe za izboljšanje,<br />
možnosti za spremembe, priložnosti za boljše oblikovanje<br />
kmetije in s tem posledično kulturne krajine.<br />
Na tak način bi lahko dolgoročno prišli tudi<br />
do kulturne krajine, ki bo po meri človeka, rastlin,<br />
živali in narave.<br />
Postavljenih je bilo tudi več naravoslovno znanstvenih<br />
teorij, zakaj oziroma na kakšen način delujejo<br />
BD pripravki. V prvi so poskušali učinek pripravkov<br />
razložiti z metodo 'normalizacije' pridelka, kjer<br />
BD pripravki na slabih tleh povečajo pridelek, na<br />
zelo dobrih tleh pa ga zmanjšajo. Dolgoročno se<br />
pridelki ustalijo na nekem optimalnem nivoju za<br />
tista tla.<br />
Pa vendar je pri tej teoriji ostalo mnogo odprtih in<br />
neodgovorjenih vprašanj. Tako je dandanes najbolj<br />
uveljavljena teorija oziroma model sistemskega<br />
odziva in prilagajanja, kjer učinki BD pripravkov<br />
niso odvisni samo od njih samih, temveč tla, rastline,<br />
okoljski dejavniki in interakcija le-teh v največji<br />
meri določajo učinke BD pripravkov.<br />
Tudi v Sloveniji smo na Fakulteti za kmetijstvo in<br />
biosistemske vede v letu 2007 začeli z dolgotrajnim<br />
poskusom primerjave različnih pridelovalnih sistemov,<br />
kjer je prav tako vključeno BD kmetovanje.<br />
Cilj poizkusa je - poleg spremljanja ustaljenih indikatorjev<br />
uspešnosti pridelave - opazovati, določiti<br />
in beležiti predvsem kakovost tako pridelane hrane<br />
– z ustaljenimi analitičnimi, inovativnimi laboratorijskimi,<br />
senzoričnimi in predvsem tudi celostnimi<br />
metodami določanja kakovosti hrane. Kaj več o tem<br />
poskusu in o rezultatih le-tega boste lahko prebrali<br />
v kateri izmed prihodnjih številk revije <strong>Svitanje</strong>.<br />
Seveda je bilo objavljenih še veliko več izsledkov<br />
raziskav – večinoma v letnih poročilih raziskovalnih<br />
inštitutov in društev, v reviji Lebendige Erde,<br />
Elemente der Naturwissenschaft, ipd. Če je katera<br />
od naštetih stvari v vas spodbudila razmišljanje in<br />
vprašanja, vas vabim, da si v kakšni knjižnici sposodite<br />
literaturo na to temo (npr. knjigo, prevedeno<br />
v slovenščino, 'Kmetovanje po biološko dinamični<br />
metodi', ki sta jo napisala kmet praktik – Satler<br />
in dr. znanosti – Wistinghausen ) in si s tem sami<br />
ustvarite sliko o tem, kaj BD metoda kmetovanja<br />
zares pomeni. Več kot 4200 kmetom širom po svetu<br />
na več kot 128.000 ha obdelovalnih površin pomeni<br />
BD metoda kmetovanja vir preživetja, način življenja,<br />
veselje do dela in predstavlja tudi ponovno odkritje<br />
veselja biti kmet - biti zmožen opazovati živali,<br />
rastline in življenje okoli sebe, pridelovati zdravo<br />
hrano za ljudi, ki to cenijo in navsezadnje živeti od<br />
tega, kar najraje počno. <br />
Poizkus primerjave pridelovalnih sistemov<br />
na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske<br />
vede v Mariboru.
širjenje<br />
Primer biodinamične<br />
raziskovalne kmetije v<br />
Järni 5. del<br />
Učinek škropljenja z biodinamičnimi<br />
pripravki na tvorjenje humusa –<br />
rezultati poskusov iz drugih dežel<br />
Evrope<br />
Artur Granstedt<br />
Največji in najširše zastavljen poskus, pri katerem<br />
so primerjali konvencionalno, ekološko in<br />
biodinamično kmetovanje, se izvaja v Švici.<br />
Z njim so začeli leta 1978 in še vedno traja.<br />
Rezultate so predstavili na mnogo konferencah<br />
od leta 1978, v nekaj doktorskih dizertacijah<br />
in v množici člankov, ki so bili izdani tudi<br />
v tako uglednih znanstvenih revijah kot je<br />
Science (Mäder, 2002). V teh poskusih so<br />
periodično merili vsebnost humusa pri prsti, ki<br />
je bila obdelovana na različne načine. Vsebnost<br />
humusa je pri biodinamični obdelavi pri vseh<br />
meritvah višja kot pri ekološki obdelavi ali pri<br />
konvencionalni. Vsebnost humusa tako v zemlji<br />
kot v sloju neposredno pod površjem, je večja<br />
skoraj za 15%. Tisti, ki raziskujejo kmetijstvo,<br />
dobro vedo, kaj to pomeni za prodiranje korenin,<br />
biološko aktivnost in za vsesplošno oskrbo rastlin<br />
s hranili. Pri biodinamični obdelavi so količina<br />
mikrobne biomase, zmožnost dihanja zemlje in<br />
encimska aktivnost precej večje.<br />
Kombinacija kompostiranega gnoja in uporabe biodinamičnih<br />
preparatov v švicarskem DOK-poskusu<br />
nam pokaže, da pozitivni učinki na plodnost zemlje<br />
ne morajo biti posledica le biodinamičnih preparatov.<br />
Učinek samo teh preparatov so raziskovali v<br />
poskusu, ki je trajal podobno dolgo v Darmstadtu<br />
na peščeni prsti s humusom, na obrobju Frankfurta.<br />
Pri teh poskusih, s katerimi so začeli leta 1980, primerjajo<br />
konvencionalno, ekološko in biodinamično<br />
kmetijstvo.<br />
Vsebnost humusa po 20 letih v DOK poskusu; primerjava<br />
konvencionalnega, ekološkega in biodinamičnega obdelovanja.<br />
V Švicarskem DOK poskusu pri primerjanju biodinamičnega,<br />
ekološkega in konvencionalnega obdelovanja v FiBL je bila<br />
vsebnost humusa po 20 letih pri konvencionalnem kmetovanju<br />
2,8% (M), pri ekološki obdelavi z ekološkim gnojem<br />
3,15% (O) in pri biodinamični obdelavi z biodinamičnim<br />
gnojenjem in uporabo biodinamičnih preparatov 3,65% (D).<br />
(Mäder 2002)<br />
Vključili so 4 ponovitve in 3 različne količine gnojila.<br />
Ves gnoj, ki so ga uporabili na ekoloških in biodinamičnih<br />
kmetijah, je bil kompostiran. Edina razlika<br />
je bila uporaba biodinamičnih preparatov, ki so<br />
jih uporabili pri biodinamični obdelavi. Vsebnost<br />
humusa je bila vidno večja pri poljih, na katerih so<br />
uporabili biodinamične pripravke. To je veljalo pri<br />
vseh treh količinah gnojila in pri vseh štirih ponovitvah<br />
v poskusu. Poročila o tem poskusu lahko preberemo<br />
v več doktorskih dizertacijah na nemških<br />
univerzah. (Mauser, 1989; Bachinger, 1996)<br />
V teh dizertacijah so predstavljene posebne študije<br />
razvoja korenin glede na različno obdelavo. Te raziskave<br />
so pokazale, da je pri biodinamični obdelavi<br />
prodiranje korenin precej močnejše.<br />
Zaključki<br />
Vrhnja plast zemlje je ustvarjena iz zemeljske vegetacije.<br />
2,5 – 5% vsebnosti humusa v vrhnji plasti<br />
zemlje ustreza 70-140 tonam ogljika in 120-240 tonam<br />
organske mase v zemlji (SOM) na hektar v zemeljskem<br />
prerezu, ki je običajen v Severni Evropi.<br />
Ogljik daje strukturo vsej organski snovi, dušik pa<br />
je dodaten gradnik za beljakovine, ki so odgovorne<br />
za same življenjske procese. Sem spada prst, kjer<br />
ima organski del, humus, vsebnost ogljika v suhi<br />
snovi približno 60% in vsebnost dušika približno<br />
6%.<br />
16
obzorij<br />
Vsebnost dušika je nekje med ravnjo, ki je v rastlinskih,<br />
in tisto, ki je v živalskih organizmih. Pri teh<br />
raziskavah so imeli težave s popolnim razumevanjem<br />
tako procesa oblikovanja humusa, kot tudi<br />
končnega produkta: humusa samega. Težko razkrojljiva<br />
organska snov, ki nastaja na različnih stopnjah<br />
procesa razkrajanja in snovi, ki jih ustvarijo<br />
organizmi v zemlji, pripeljejo do novih, zelo velikih<br />
molekul.<br />
Opazovanja notranjih razmerij med posameznimi<br />
deli v zemlji so način za raziskovanje kakovosti sestave<br />
tal. Visok delež humusa je znak dobre presnove<br />
organske snovi pri biodinamičnem obdelovanju,<br />
kot kažejo DOK poskusi tukaj v Švici.<br />
Zelo velike količine plodne zemlje na svetu vsako leto<br />
izgine zaradi izgube plodnosti prsti, kar je posledica<br />
načina kmetijskega upravljanja, ki ne varuje prsti in<br />
zmanjšuje shranjen humus, povzroča erozijo tal, tla<br />
postajajo zbita in preveč slana (slika 13). Letno izgubo<br />
obdelovalnih površin potem nadomeščajo z obdelovanjem<br />
površin, na katerih je pred tem rasel gozd.<br />
Drevesa posekajo in zažgejo, nato pa zemljo preorjejo.<br />
S tem se ogljik, ki je bil spravljen v gozdovih in v<br />
podrasti, sprosti v atmosfero. Količino tega ogljika so<br />
ocenili na približno 1,6 Gt C/leto, kar je približno 20-<br />
25 % celotne letne količine ogljikovega dioksida, ki<br />
ga ustvari človek. Globalna količina humusa pri tem<br />
upada in zelene površine se manjšajo.<br />
Na sestavo tal in na asimilacijo ogljika v zemlji vplivajo<br />
živi organizmi in njihovo sodelovanje z mineralno<br />
prstjo in hladnimi kameninami v različnih<br />
vremenskih in topografskih pogojih.<br />
Na plodno zemljo pri nas sta v zgodovini vplivali<br />
tako narava kot tudi kultura. Obdelovalna zemlja<br />
se nahaja v glavnem tam, kjer so bili pogoji posebej<br />
primerni za obdelovanje. Zemlja na obrobju pa je<br />
postajala vedno bolj zapuščena.<br />
Obdelovanje in izboljšava zemlje pa nista vedno<br />
kompatibilna. Pogosto obdelovanje pomeni tudi<br />
zmanjševanje zalog ogljika in humusa in s tem plodnosti,<br />
ki so jo zgradili naravni procesi. Z oranjem<br />
in obdelavo se količina ogljika in humusa porazdelita<br />
znotraj gornje plasti zemlje, a se tudi hitreje<br />
razkrojita.<br />
Vsebnost humusa, merjena kot vsebnost ogljika v zemlji. mineralno<br />
– ekološko (O=organic) – biodinamično. Poskus z gnojenjem<br />
IBDF v Darmstadtu. Količina gnojenja 1-2-3 pri M, O in<br />
B obdelavi. Primerjalni poskusi s štirimi ponovitvami in tremi<br />
količinami gnojenja. Rezultati pokažejo največjo vsebnost humusa<br />
(povprečno 13% višja) pri uporabi vseh biodinamičnih preparatov<br />
(D) glede na ekološko gnojenje (O) pod istimi pogoji. Ves ekološki<br />
gnoj je bil kompostiran, poskus pa izvajajo od leta 1980 na peščeni<br />
prsti, ki ima majhno količino humusa. (Raupp in Oltmans, 2003)<br />
Pri konvencionalni pridelavi so za nekaj časa upad<br />
plodnosti prsti nadomestili s povečanjem vnosa kemičnih<br />
snovi. Ko pa pride do poslabšanja fizičnih<br />
lastnosti prsti, ko se zmanjša količina humusa in<br />
zmožnost zadrževanja vode, tudi takšne kratkoročne<br />
rešitve ne pomagajo več.<br />
Pri biodinamičnem kmetovanju so zabeležili, kako<br />
lahko obdelovanje zemlje nadomešča porabljen humus<br />
in izgradi novega. To se doseže neposredno skozi<br />
vključitev pokošene trave nazaj v zemljo, posredno<br />
pa skozi biomaso, ki je bila pobrana za krmo živali in<br />
z vključitvijo le-te nazaj v obliki kmečkega gnoja.<br />
Triletna travno-deteljna mešanica lahko ponovno izgradi<br />
približno 20 ton ogljika v biomasi, od katerih<br />
jih je več kot 10 ton neposredno vnesenih v zemljo<br />
skozi korenine in ostanke košnje, približno 5 ton<br />
ogljika pa prispeva gnoj. Nna koncu vse skupaj predstavlja<br />
približno 5 ton humusa na hektar. Povprečen<br />
letni porast humusa in ogljika, ki so ga zabeležili pri<br />
dolgoročnih poskusih na ekoloških in biodinamičnih<br />
kmetijah s travnato-deteljno mešanico, ki so jo kombinirali<br />
z recikliranjem gnoja, je od 500 do 1000 kg<br />
ogljika na hektar.<br />
Pri poskusih, kjer so primerjali biodinamično obdelovanje<br />
s konvencionalnim, se lepo vidi pomembnost vmesnega<br />
posevka travnato-deteljne mešanice in ekoloških<br />
gnojil za asimilacijo ogljika v zemljo in s tem za izgradnjo<br />
in vzdrževanje koncentracije humusa v zemlji ter s<br />
tem povezane biološke lastnosti zemlje. Dokumentirano<br />
je tudi, kako lahko uporaba biodinamičnih preparatov<br />
še bolj poveča vsebnost ogljika in humusa v zemlji,<br />
verjetno skozi oživitev ogljika s pomočjo rastlinskih in<br />
koreninskih tvorb. <br />
Konec<br />
prevedla Eva Zupan<br />
17
širjenje<br />
Gensko spremenjeni<br />
organizmi (GSO) v<br />
kmetijstvu in prehrani<br />
Tamara Urbančič<br />
Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega<br />
kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji<br />
neumnosti povzročili v zadnjih 50 letih. Kemikalije<br />
se namreč ne razmnožujejo same. In tudi še tako<br />
veliko kemično onesnaženje se sčasoma zmanjša.<br />
Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno,<br />
saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama.<br />
(iz filma: Življenje uhaja izpod nadzora)<br />
V letu 2007 je bilo z GSO posejanih 114 milijonov<br />
hektarov zemljišč na svetu, od tega 98% v ZDA, Argentini<br />
in Kanadi. V EU je bilo l. 2007 z GS koruzo<br />
posejanih le 110.000 ha, od tega polovica v Španiji.<br />
Gojenje GS koruze (ime: MON 810) je dovoljeno<br />
tudi v Sloveniji.<br />
DNK vseh živih bitij (od živali do bakterije ali rastline)<br />
je torej v osnovi iz enakih gradnikov. Genska<br />
tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven<br />
način njihovega kombiniranja in prenašanja<br />
na katerikoli organizem, ne glede na vrsto. Zato<br />
so Američani lahko prenesli podganji gen za rast<br />
v DNK solate: dobili so solato, ki hitreje zraste in<br />
dobiček se je povečal. Same tehnike prenosa genov<br />
pa še zdaleč niso natančne; z njimi namreč ni možno<br />
natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen<br />
vgradil in posledice so nepredvidljive.<br />
Moramo pa ločiti uporabo genskega inženiringa<br />
v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in<br />
farmaciji. Pri slednji je tveganje manjše, saj poteka<br />
genski inženiring v skrbno nadzorovanih zaprtih<br />
sistemih, problem pri kmetijstvu je, da imamo<br />
opravka s težko obvladljivimi odprtimi sistemi.<br />
Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?<br />
Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih<br />
celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov,<br />
bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč,<br />
ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline<br />
iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej<br />
organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod<br />
biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz<br />
drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem<br />
v prehrambeni in farmacevtski industriji, v<br />
zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.<br />
Kaj so geni in kaj je genska tehnologija?<br />
Osnovna enota dednosti je gen, droben del molekule<br />
DNK, ki je nosilka dedne informacije in se nahaja<br />
v vsaki celici. Geni so delčki kromosomov, ki se nahajajo<br />
v verigi DNK znotraj celice. Zaporedje vseh<br />
genov imenujemo genom. Genomi preprostejših<br />
organizmov vsebujejo nekaj tisoč različnih genov,<br />
človekov genom pa naj bi jih vseboval nekje med<br />
70.000 in 100.000. Gene sestavljajo različne kombinacije<br />
in zaporedja osnovnih gradnikov DNK –<br />
nukleotidov. Enostavno povedano: Človek se od<br />
bakterije razlikuje zaradi različnega zaporedja in<br />
različnega števila kombinacij enakih nukleotidov.<br />
Geni so odgovorni za nastanek beljakovin, ki gradijo<br />
živa bitja, in tako določajo značilnosti vsakega<br />
živega organizma, ki se prenašajo iz roda v rod.<br />
Nekaj primerov GSO rastlin: največkrat so gensko<br />
spremenjene: soja, koruza, bombaž in oljna<br />
repica, krompir in paradižnik. Vendar Američani<br />
zaužijejo tudi veliko vrst gensko spremenjene zelenjave.<br />
Gensko spremenjene so tudi jablane, slive,<br />
tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni…<br />
res želite vedeti za vse?<br />
Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki<br />
živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki<br />
je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico<br />
krompirja. Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka<br />
(!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko<br />
hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni<br />
potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar<br />
je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še<br />
ni dokazov, ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v<br />
celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni<br />
hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo<br />
naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo<br />
čez deset let spet morali uporabljati insekticide.<br />
18
obzorij<br />
19<br />
Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali<br />
dva strupa namesto enega.<br />
Koruza: Koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko<br />
škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto<br />
sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče<br />
in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar.<br />
Vendar se Američanom bolj splača koruzo<br />
gensko spremeniti tako, da - podobno kot pri krompirju<br />
- vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup,<br />
v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje<br />
in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem<br />
in je celotna rastlina 1000x bolj strupena, kot<br />
če bi bila škropljena z insekticidom. Z deli koruze<br />
pa se seveda hranijo tudi druge žuželke in poginjajo<br />
(npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice,<br />
vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki<br />
koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah<br />
z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne<br />
koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci,<br />
ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi.<br />
Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810<br />
in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko<br />
spremenjena rastlina v EU.<br />
škropiva toliko dražja. Večina okoljskih in tehnoloških<br />
težav pa ostaja enaka. Obljube višjih pridelkov<br />
in manjše porabe pesticidov se niso uresničile. Še<br />
vedno ne obstaja nobena komercialna GS rastlina,<br />
ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali<br />
slanost. Za slovenske kmete bo konkurenčna prednost<br />
v tem, če jim bo potrošnik lahko zaupal, da<br />
GSO ne bodo uporabljali. Kajti več kot potrošniki<br />
vedo o GSO, bolj se želijo izogniti GS živilom.<br />
GSO in okolje<br />
GS rastline lahko s cvetnim prahom kontaminirajo<br />
običajne rastline na velike razdalje. Širitev gensko<br />
spremenjenih Bt – hibridov koruze (v Sloveniji<br />
dovoljena uporaba GS koruze MON 810) pomeni<br />
nevarnost kopičenja Bt-toksina v okolju. Mnoge GS<br />
rastline imajo vgrajen gen 'terminator', kar pomeni,<br />
da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so<br />
tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih<br />
genov v okolje (npr. s cvetnim prahom) pa ima<br />
Soja in oljna ogrščica: Obe sta največkrat genetsko<br />
spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost<br />
proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko<br />
kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako<br />
uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne<br />
ogrščice, ki sta odporni. Na ta način si poenostavi<br />
delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje<br />
nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi,<br />
ko veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na<br />
druga polja, kjer ni zaželjena. Zaradi odpornosti<br />
na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje<br />
in širi kot najbolj trdovraten plevel. Olje GS oljne<br />
ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v<br />
margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je<br />
dovoljena.<br />
Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone<br />
(da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo<br />
za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom,<br />
ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi<br />
in postrvi zrastejo štirikrat hitreje. Vendar so ljudje<br />
zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje<br />
teh rib. Tako imenovane transgene živali zaenkrat<br />
redijo le v znanstvene namene.<br />
GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi<br />
in tudi dobiček za kmeta ni nič večji. Če morda<br />
prihrani pri določenih stroških, pa so semena in
širjenje<br />
lahko nepredvidljive posledice za ekosistem. Zadnje<br />
raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene<br />
gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo.<br />
S tem škodijo talnim organizmom in porušijo<br />
naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav<br />
pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo,<br />
da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje,<br />
vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v<br />
nekaterih evropskih državah prepovedane.<br />
Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov,<br />
proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?<br />
• Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki,<br />
ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega<br />
organizma na drugega (predvsem možnost<br />
alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin,<br />
ki jih telo ne prepozna).<br />
• Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj,<br />
kar v naravi ni možno.<br />
• Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo<br />
med seboj in oplojujejo tudi običajne<br />
rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in<br />
ekološko kmetovanje.<br />
• Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah<br />
in semena veter raznaša kilometre daleč.<br />
• Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!<br />
• Ker imajo od GSO koristi samo in izključno<br />
proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo<br />
nikakršnih koristi.<br />
• Ker se človek ne bi smel igrati Boga.<br />
Ali zauživamo hrano z GSO?<br />
Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana<br />
označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost<br />
aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi<br />
lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo.<br />
Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS<br />
soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo<br />
GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz<br />
olja GS ogrščice…. Posredno GS hrano zauživamo<br />
tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Naša zakonodaja<br />
namreč dovoljuje, da se GSO uporabljajo<br />
v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa<br />
ni treba označevati. Tako slovenske mešalnice krmil<br />
uporabljajo predvsem GS sojo, kajti ta predstavlja<br />
skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje. Tudi<br />
encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna<br />
tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja,<br />
piva, sadnih sokov, sira, majoneze …, so izdelani<br />
s pomočjo genskega inženiringa (60% encimov).<br />
Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje<br />
alergij.<br />
GSO in zdravje<br />
Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško<br />
zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Znanstvene<br />
raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na<br />
zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je<br />
bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili,<br />
da imajo miši, hranjene z GS koruzo, manj potomcev.<br />
Prav tako so miši, hranjene z GS grahom<br />
(odpornim proti graharju in herbicidu), zbolele za<br />
vnetnimi boleznimi dihal, zato so v Avstraliji prekinili<br />
raziskovalno delo z GS grahom. V Angliji so<br />
v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali.<br />
Raziskovalec dr. Arpad Pusztai je ugotovil, da<br />
krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah<br />
povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS<br />
krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren.<br />
Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved<br />
službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov.<br />
Zakaj takšna gonja, če gre za 'popolnoma varno'<br />
hrano? Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje<br />
GS rastlin število alergij podvojilo. Alergije<br />
izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje<br />
in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja.<br />
Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike,<br />
pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley<br />
Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano<br />
povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih<br />
organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in<br />
možganih. S tem je podprl dr. Arpada Pusztaija. V<br />
letu 1999 je te raziskave podprlo še 22 znanstvenikov<br />
in zahtevalo javno objavo rezultatov.<br />
20
obzorij<br />
21<br />
Kako nepredvidljivo je prenašanje genov, pokaže<br />
naslednji primer: v GS krompir so vnesli gen<br />
lešnika, tako da je oblikoval GNA lektin, ki ima insekticidni<br />
učinek. Sam lektin iz lešnika sesalcem ni<br />
škodljiv, večje količine lektina iz GS krompirja pa<br />
so za sesalce toksične, zato predvidevajo, da je ob<br />
prenosu DNK prišlo do sprememb v GS krompirju.<br />
Vnos tujih genov v kmetijske rastline lahko povzroči<br />
pojav novih strupenih snovi ali nevarno koncentracijo<br />
sicer nenevarnih snovi, ki jih najdemo tudi v<br />
poljščinah, pridelanih na klasičen način!<br />
Kdo ima koristi od GSO?<br />
Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi<br />
je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež),<br />
ostale so: BASF, Bayer, Syngenta. Syngenta je sicer<br />
švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar Švica ni<br />
nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu niti v<br />
prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega<br />
pesticida Atrazina, ki ga je Švica prva prepovedala<br />
uporabljati. Švicarji že vedo zakaj! Običajna<br />
praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so<br />
odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo.<br />
Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo<br />
potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline<br />
ne uspevajo. Kmet ne more več sam odločati niti<br />
o prodaji pridelka. Samo 1% genskih sprememb je<br />
bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi<br />
potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena<br />
hranilna vrednost pridelkov).<br />
Gensko spremenjeni organizmi od ZDA<br />
preko EU do Ilirske Bistrice<br />
ZDA je največja pridelovalka GS rastlin v kmetijstvu<br />
in pridela več kot polovico svetovnih GS poljščin.<br />
Ameriška družba Monsanto je največji svetovni pridelovalec<br />
GS semen. Hkrati trži pesticid Roundup,<br />
ki ga prodajajo skupaj s semeni. Prihodki podjetja<br />
naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9<br />
milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo<br />
čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS<br />
rastlin. Tako so v Argentini pred nekaj leti prepričali<br />
kmete, naj kupujejo njihovo seme GS soje. Ker je<br />
seme zelo drago in ker k temu semenu sodijo specifični<br />
pesticidi, ki so tudi zelo dragi, so morali kmetje<br />
najeti kredite. Pridelek soje ni bil nič večji, je pa cena<br />
močno padla, saj največji kupec soje (Japonska) ni<br />
hotel kupiti GS soje. Zaradi padca cene kmetje niso<br />
mogli vrniti kreditov in so izgubili cele kmetije. Po<br />
ocenah je stradalo 40.000 argentinskih otrok.<br />
Evropska unija se je dolgo upirala gojenju GS rastlin,<br />
a je v letu 2004 evropska komisija pod pritiskom<br />
svetovne trgovinske organizacije nazadnje le<br />
popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS<br />
kmetijskih rastlin (in z njo Slovenija kot del EU).<br />
Uveljavila je zakonodajo, ki omogoča pridelovanje<br />
GS rastlin. Vendar je v Evropi (v nasprotju z ZDA)<br />
še vedno obvezno označevanje živil, ki so izdelana<br />
iz GS rastlin. Švica, ki pa ni podvržena EU politiki,<br />
neomajno vztraja pri prepovedi GSO v kmetijstvu<br />
in prehrani in je za obdobje 5 let prepovedala celo<br />
uvoz GS hrane.<br />
V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojiti le eno<br />
rastlino – koruzo MON 810, ostale gensko spremenjene<br />
rastline pa poskusno pridelujejo v večini članic<br />
EU. Skupno ima 24 GSO dovoljenje za uporabo<br />
kot živilo ali krma. Zakonodajo za gojenje GS rastlin<br />
lahko države članice EU sprejmejo same, vendar pa<br />
ZDA preko veleposlaništev pritiskajo na države<br />
za širitev gojenja GSO rastlin. Tudi v Sloveniji je<br />
ameriško veleposlaništvo že organiziralo posvet in<br />
reklamiranje GSO. Hkrati se po Evropi vrstijo protesti<br />
potrošniških in okoljevarstvenih organizacij<br />
proti GSO. V Evropi so že razglasili cone brez GS<br />
rastlin in hrane v več kot 160 regijah, 3500 mestih<br />
in občinah ter na deset tisoč kmetijah. Francija je z<br />
gojenjem GS rastlin prenehala v letu 2008.<br />
Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo<br />
komercialne pridelave GS rastlin. Vendar pa kmetje<br />
– z izjemo ekoloških kmetij - živali krmijo zlasti<br />
z GS sojo, ki jo uvažajo mešalnice krmil. Slovenija<br />
je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in<br />
razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna<br />
za gojenje GS rastlin, saj veter in žuželke<br />
cvetni prah GS rastlin prenašajo kilometre daleč.
širjenje<br />
Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-<br />
2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje<br />
koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub<br />
mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da<br />
bodo v letošnjem letu po nujnem postopku sprejeli<br />
zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi<br />
rastlinami. Predlog zakona govori tudi o vprašanju<br />
odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih<br />
rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta<br />
dve različici: oblikovanje odškodninskega sklada<br />
ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni,<br />
da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar<br />
bodo npr. ekološki kmetje v primeru prenosa GS<br />
peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili<br />
odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno,<br />
ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon,<br />
saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha,<br />
kot so pričakovali – razen Monsantu.<br />
Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam<br />
poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero<br />
se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne<br />
bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale<br />
lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju<br />
GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih<br />
občin, med njimi: Cerknica dne 28.6.07, Koper dne<br />
19.7.07, Sežana dne 27.9.07, Postojna dne 16.10.07,<br />
Hrpelje-Kozina dne 18.10.07, Pivka dne 2.4.08…<br />
občina Ilirska Bistrica izjave do danes, ko pišem ta<br />
članek (16.2.<strong>2009</strong>), še ni podpisala. Bo pa izjava v<br />
obravnavi na naslednjem občinskem svetu. Sama<br />
vidim razvoj bistriškega kmetijstva v smeri čim<br />
bolj zdrave, neoporečne hrane. Zato ker je tako<br />
čiste zemlje in vode, kot jo je najti v Ilirski Bistrici,<br />
v Evropi vse manj in bo slej ko prej zelo iskana.<br />
Sosednje občine se tega zavedajo! Ne zapackajmo<br />
svojega okolja!<br />
v tujini. Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo<br />
na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO<br />
niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide<br />
ali umetna gnojila - tako v pridelkih kot tudi na<br />
kmetiji sami - mu nemudoma odvzamejo certifikat<br />
in se s tržno ekološko pridelavo ne more več ukvarjati.<br />
Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke<br />
živali ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana<br />
na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati<br />
hrano naših otrok?<br />
Kaj lahko naredimo sami?<br />
Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane<br />
pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša<br />
in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo<br />
bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima<br />
te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez<br />
oznake 'gensko spremenjena' ali pa kupuje pri bližnjem<br />
kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.<br />
Pomembno je, da se informiramo in podvomimo<br />
o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno<br />
vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav<br />
nikomur ni mar, ali bomo zboleli ali ne, pomemben<br />
je le dobiček. Velike farmacevtske družbe proizvajajo<br />
velike količine pesticidov, od katerih ljudje zbolevajo,<br />
nato pa jim prodajajo zdravila. Tako dvakrat<br />
zaslužijo. Samo Bayer je v lanskem letu prodal v<br />
Sloveniji za 20,4 mio EUR pesticidov! (Kmečki Glas,<br />
21.1.09) Seveda Bayer prodaja tudi zdravila. In<br />
GSO. Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj<br />
(www.itr.si) lahko najdete povezavo za ogled filma<br />
Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje<br />
posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na<br />
kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na<br />
okolje.<br />
Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?<br />
Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po<br />
zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin<br />
v čokoladi, ki jih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega<br />
izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno<br />
označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira<br />
se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in<br />
to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini.<br />
Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne<br />
hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in<br />
izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano<br />
pod nadzorom. Zaupam pa ekološki kontroli živil,<br />
ker so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu<br />
ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi<br />
Zaključek<br />
V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih<br />
civilizacij - tudi zaradi uničevanja okolja na<br />
prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo<br />
naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni<br />
posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih<br />
ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na<br />
račun zdravja otrok! Otroci naj bi bili naše največje<br />
bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti<br />
ekološki prašiči ne smejo zauživati! <br />
Viri:<br />
Inštitut za trajnostni razvoj: www.itr.si, Zveza potrošnikov Slovenije,<br />
knjiga Gensko spremenjena hrana založbe Didakta, www.<br />
umanotera.org, revija Biodar št.3/2006, Kmečki glas št.7/<strong>2009</strong><br />
22
Oglasi<br />
ponudbo na stojnici – na primer: sreda (datum): Alenka<br />
Černec /ponudba semen AMARANT, zeliščnih izdelkov<br />
BIOKOR, zeliščni čaji/.<br />
2.) Še vedno je možno naročiti semena in sadike po pošti,<br />
telefonu, preko e-pošte: info@amarant.si<br />
3.) Internetna trgovina je končno prenovljena – oglejte si<br />
www.amarant.si<br />
4.) Možno je naročiti seme in sadike za prevzem na<br />
prireditvah in na stojnici, kadar je prisoten Amarant.<br />
5.) Za vsa vprašanja sem na voljo tudi na info@amarant.<br />
si ali na tel: 01 56 39 236 – na tajnici pustite vašo<br />
telefonsko številko in pokličem vas nazaj!<br />
6.) Naš kooperant – Biotehniški center Naklo – Strahinj<br />
99 pri Kranju ima v ponudbi ekološke sadike. Sadike<br />
lahko dobite na njihovem naslovu, ali pa jih naročite<br />
in prevzamete pri Amarant na stojnici v Ljubljani oz.<br />
na prireditvah – prevzem po predhodnem dogovoru oz.<br />
rezervaciji<br />
Novosti pri ponudbi iz kooperative AMARANT<br />
1.) V letu <strong>2009</strong> imamo v najemu stojnico na EKO tržnici –<br />
Pogačarjev trg, Ljubljana .<br />
Na spletni strani bo vsaj en dan pred tržnim dnem<br />
objavljeno, kateri od kmetov ali pa Amarant bo s svojo<br />
13.5.<strong>2009</strong> PRAZNIK SOLATE<br />
V NAKLEM pri KRANJU<br />
VABLJENI vsi, ki vas zanima spekter 28 solat, ki so<br />
posajene v primerjalnih posevkih.<br />
Poleg solat bo ponudba ekoloških pridelkov in izdelkov<br />
– pripravljali bomo tudi ekološke jedi.<br />
Več na spletni strani www.bc-naklo.si in<br />
www.amarant.si<br />
Organizator pridelave in predelave od semena do krožnika<br />
Fanči Perdih, Amarant<br />
Ukvarjam se z ekološko pridelavo vrtnin.<br />
Koristim avtohtona semena<br />
in biodinamične prijeme.<br />
Na našem vrtu v pravljični Moravški dolini bomo to<br />
sezono zasadili gredice z živo hrano tudi za vas.<br />
Ponujam vam pridelke, ki jih lahko tudi sami<br />
posadite in utrgate za sproti in za ozimnico.<br />
Milan Uštar<br />
Ples 7, Moravče, tel. 041925902<br />
23
24<br />
Dogajanje D o g a<br />
Društvo Ajda Gorenjska<br />
Petek, 17. april od 15.-17. ure<br />
Praktično izobraževanje: Izkopavanje B-D pripravkov,<br />
čiščenje in sušenje ter shranjevanje. Sajenje krompirja,<br />
koruze, pikiranje, presajanje sadik, nevarnost čebulne<br />
muhe. Nabiranje regrata. Navodila za izdelava žvepleno<br />
apnene brozge za sadje in gnoja iz roga. Rože v vrtu, hiši in<br />
na balkonih, zeliščni vrt. Obujte se primerno za delo!<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Nedelja 19. april<br />
Delavnica: Nabiranje samoniklih užitnih rastlin<br />
z Dariom Cortesom.<br />
Zbor: osnovna šola Antona Janše v Radovljici ob 9.00 uri.<br />
Obvezne rezervacije na tel. 05-901-88-49 in 04-530-56-50.<br />
Prispevek za predavatelja 15 €.<br />
Sobota, 25. april<br />
Strokovni izlet v Gornjo Trebušo, ogled kmetije Mete<br />
Vrhunc. Pri njej bo skromno kosilo, ogled kmetije in<br />
delavnica z naslovom: Varovanje in čuvanje semen.<br />
Odhod iz Tržiča ob 6.10, avtobusne postaje Lesce ob<br />
6.30 uri, preko Kranja – Labore 6.50, Škofja Loka 7.15,<br />
na Primorsko. Ob povratku si bomo v Solkanu ogledali<br />
vrtnarijo z eko sadikami (možen nakup sadik). Na poti se<br />
nam bo pridružila makrobiotičarka Ica. Povratek v večernih<br />
urah. Ob polni zasedenosti avtobusa bo cena prevoza 15 € .<br />
Prijave zbirajo Silva, tel. 041-625-454, Mihaela, tel. 04-572-<br />
56-18, Monika, tel. 04-530-56-50 do zasedbe avtobusa.<br />
Sobota, 9. maj od 14.-17. ure<br />
Praktično izobraževanje: Nabiranje in vloga baldrijana v<br />
biodinamiki. Mešanja baldrijana za žita. Zakopavanje rogov<br />
s kremenom.<br />
Obujte se primerno za delo! V primeru slabega vremena<br />
bomo v zaprtem prostoru. Izmenjava sadik.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Sobota, 13. junij od 17.-19. ure<br />
Praktično izobraževanje: Okopavanje, zatiranje plevelov<br />
in glivičnih bolezni. Košnja trave, sušenje. Odkopavanje in<br />
zakopavanje koprive. Izdelava kravjeka po Mariji Thun.<br />
Mešanje gnoja iz roga proti suši.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Društvo Ajda Štajerska<br />
Petek, 17. april ob 19. uri<br />
- ob 14. uri, 5. tečaj iz osnov b-d, tečaj vodi Romana Šrimpf,<br />
Izletniška ulica 6, Rog. Sl.<br />
- ob 16. uri, izkop b-d preparatov,<br />
Izletniška 6, Rogaška Slatina<br />
- ob 16. uri, izkop b-d preparatov pri Andreji Trogar,<br />
Lepa njiva 36, Mozirje<br />
Društvo Ajda Domžale<br />
Sobota, 25. april ob 19. uri<br />
Delavnica: Izkopavanje preparatov,<br />
vodi Jože Grabljevec<br />
Biodinamična kmetija Videmšek, Prešernova 26, Dob<br />
Četrtek, 14. maj ob 19. uri<br />
Predavanje: Z biodinamiko nad osteoporozo,<br />
predava Sanja Lončar<br />
Domžalski dom (stara knjižnica), Ljubljanska 58<br />
– nasproti Metalke<br />
Četrtek, 11. junij ob 19. uri<br />
Predavanje: Priprava na posvetitev,<br />
predava dr. Andrej Fištravec<br />
Domžalski dom (stara knjižnica), Ljubljanska 58<br />
– nasproti Metalke<br />
Enkrat mesečno imamo tudi skupinsko mešanje preparatov za<br />
člane društva Ajda Domžale na sedežu društva, Podrečje 10.<br />
Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 041-323-249<br />
Društvo Ajda Domžale<br />
Sreda, 15. april ob 19. uri<br />
Predavanje: Biodinamika- Temelji tega načina kmetovanja<br />
- štiridelnost človeka in narave,<br />
predava ga. Meta Vrhunc<br />
Sreda, 20. maj ob 20. uri<br />
Predavanje: Užitne samonikle rastline,<br />
predava g. Dario Cortese, samostojni publicist<br />
Sobota, 23. maj<br />
STROKOVNA EKSKURZIJA v Prekmurje k Vinenciju<br />
Ferenčaku, ki prideluje žita na površini 220 ha.<br />
Sreda, 17. junij ob 20. uri<br />
Okrogla miza: Vestranska uporaba zelišč v biodinamiki,<br />
vodi Alenke Svetek<br />
Predavanja bodo v prostorih Zadružnega doma v Zadvoru<br />
(Cesta II. grupe odredov 43, 1261 Lj.-Dobrunje).<br />
Praktično delo poteka običajno na sedežu društva v Sadinji vasi.<br />
Za meseca maj in junij še nimamo točno določenih datumov<br />
in lokacij naših akcij.
Change language