Revija Svitanje - Pomlad 2009

wsljubljana

Letnik V, številka 1

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Fanči Perdih, Matjaž Turinek

Aci Urbajs, Eva Zupan,

Breda Medvešček, Anka Černec,

Franc Vehar

SLIKOVNI MATERIAL:

Anka Černec, Aci Urbajs

Breda Medvešček, arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Ingrid Thiesen, Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

Kazalo 2

Uvodnik 3

Skrb za naravo 4

Pomlad(iti) 3

Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani 4

Kopriva 6

Pametne gredice 8

Širjenje obzorij 9

Kaj je biodinamika? 2. del 9

Biodinamika in znanost 12

Primer bd kmetije v Järni 5. del 16

GSO v kmetijstvu in prehrani 18

Oglasi 23

Dogajanje 24

TISK:

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Ljubljanska cesta 56

4240 Radovljica

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Davčna št. 94313008

TR: 02031-0254286474

Tel: 01 549 01 55

revija.svitanje@gmail.com

LETNA NAROČNINA: 15 EUR

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Pozdravljeni dragi bralci!

Pomlad nas že razveseljuje s

svojimi toplimi sončnimi žarki,

a se nanje še ni preveč zanašati, saj kaj hitro izginejo za

oblaki in takrat človek začuti, da se zemlja še ni tako zelo

ogrela. Zato moramo biti v tem času še posebno pozorni,

kako toplo se oblečemo.

In prav tako je z rastlinami na naših vrtovih ali oknih. Noči znajo

še kako zelo pokazati zobe, zato moramo biti previdni pri odkrivanju

rastlin, ki smo jih imeli čez zimo zastrte. A vsak dan je

topleje in delo na vrtu nas že priganja.


3

Uvodnik

Tudi sodelavci revije Svitanje smo hiteli pripravljati novo številko.

Na trenutke je zasijalo toplo sonce in vse je teklo kot po maslu, potem

pa se je nebo pooblačilo in naša delovna vnema je nekoliko pojenjala,

da bi se lahko potem, ko je sonce zopet pokukalo, razcvetela v vsej

svoji moči. In tako je pred vami spomladanska, velikonočna izdaja.

Pomlad(iti)

Aci Urbajs

Praznik velike noči lahko praznujejo vsi ljudje na Zemlji, ne glede na

letni čas, ki jim ga njihova zemeljska lega prinaša. V svojem najglobljem

pomenu nam prazniki lahko pomagajo, da se spomnimo svojih

korenin, kdo smo in kakšna je naša povezava s skritimi silami življenja.

Velike teme velike noči – smrt, premagovanje le-te in vstajenje

v novo duhovno realnost - nas vabijo, da končno spoznamo, kdo smo

in kam gremo. Globlji pomen velike noči torej ni omejen le na nekaj

kratkih dni, ampak je neločljivo povezan z vsakim trenutkom, ki se

ga - glede na brezčasno in univerzalno -zavedamo. V nas sproži

tudi vprašanje: Kaj je 'duh'? Kaj daje in vzdržuje življenje, stvarstvo?

Vsa ta vprašanja se lahko v vsakodnevnem hitenju izgubijo, a gotovo

si jih v določenem trenutku življenja vsak človek postavi in si želi

razumeti, kakšno je njegovo mesto v toku dogodkov.

Snovalci te revije smo svoje mesto, svojo nalogo našli v skrbi za ohranjanje

ravnovesja na planetu Zemlja. Nekdo bo rekel, da je ta trditev

pogumna in neskromna. Toda ne, vsak od nas in verjamem, da tudi

vas, naših bralcev, se po svojih močeh trudi ta načela živeti in za njih

pridobiti čim širši krog somišljenikov.

In tako smo vam v tej številki s skupnimi močmi pripravili kar nekaj

zanimivega branja. Zelo sem vesela, da se nam je pri snovanju revije

pridružil tudi gospod Matjaž Turinek, univ.dipl.inž.kmet., ki v Mariboru

na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede zelo uspešno

deluje kot 'biodinamik znanstvenik', če ga lahko tako imenujem. To

njegovo delo je za slovenski prostor zelo pomembno, saj z njim pridobiva

zaupanje znanstvenih krogov v biodinamično prakso.

Pomlad prihaja. Po dobri zimi - mrzli, s snegom

bogati, se prileže božanje marčevskega sonca.

Večina začuti prav ta namig pomladi. Slečemo težke

plašče, kape, rokavice in se nastavimo sončku.

Toda beseda pomlad(iti) nosi za nas kmete predvsem

drugo poslanico – 'pomlajevanje'.

Če vzamemo model kmetije - piramido, je na dnu

naša zemlja, prst, kamnine. Kristalizacija, ki je potekala

v času zime, se končuje. Zemlja začenja s

svojim izdihom. Kot jadralci čakamo na vzgonsko

sapico, da nas popelje nekam daleč. Ker je bila zima

dobra, pričakujem tudi dober izdih. Izdih zemlje

biodinamiki spodbudimo s pripravkom z 'gnojem

iz roga'. Ko ledeni prijem popusti, poškropimo vse

površine s tem pripravkom.

Kot lahko preberemo v članku gospe Brede Medvešček iz društva

Ajda Goriška, tudi to društvo že nekaj časa uspešno sodeluje s Srednjo

biotehniško šolo v Novi Gorici , in tako bodočim kmetovalcem

kaže, da je mogoče še kaj drugega, kot le konvencionalno kmetovanje.

O učinkih biodinamičnega kmetovanja lahko beremo tudi v članku

Kaj je biodinamika. To je pričevanje mladega antropologa, ki se je na

nenavaden način srečal s tem, zanj povsem novim svetom.

Naš zdaj že kar redni sodelavec, biodinamik vinogradnik Aci Urbajs

, nam s svojim navdušenjem nad delom na zemlji vedno znova dokazuje,

da je delo lahko vse kaj drugega, kot le gola zaposlitev.

Biodinamik čebelar Franc Vehar v svojem prispevku pripoveduje o

svojstvenih zdravilnih učinkih medu, Gospa Anka Černec pa razkriva

svoje izkušnje pri uporabi koprive.

Gospa Ariana Lucija Tratar Supan mi je poslala zanimiv povzetek

najpomembnejših informacij o GSO. Ker je moč multinacionalk, ki

propagirajo gojenje gensko spremenjenih organizmov, zelo velika,

posledice le-teh pa neraziskane in preteče, menim, da je seznanjanje

ljudi o tej temi nujno.

In kaj naj vsemu temu še dodam? Želim vam prijetne velikonočne

praznike, in da bi v tem času kontemplacije kakšen odgovor na svoja

vprašanja našli tudi ob branju naših člankov!


4

Skrb z

Skrb za narav

Rastline večletnice (sadovnjaki, vinogradi, robidovja...),

ki rastejo iz zemlje, so v tem času najboljši

primer pomlajevanja. Vinsko trto skoraj v celoti porežemo

(slika 1 in 2), saj je njena bit plezalke in ta

je, da se vzpenja višje in više. S tem, ko divje raste,

skoraj vso energijo da v rast. In njeni grozdi so kisli

in grenki, le koščica je zrela za rojstvo nove trte.

Antična zgodba pripoveduje, da so koze pogrizle

(obrezale) prvo divjo trto. Ko so pastirji v jeseni jedli

grozdje te trte, je bilo večje in slajše, kot so ga

bili vajeni poprej. S pomočjo koz so postali vinogradniki.

Tako je boginja Demetra preko živali sporočila

modrost umnega vinogradništva. Vsi skupaj so

oblikovali agokulturo.

Kaj pa sedaj? Obrezujem trto z vrtnimi škarjami.

Preden zarežem, pretehtam njeno vitalnost, moč,

voljo do življenja. Rezitev je pogovor in dogovor

z njo. Preko krošnje mi sporoča, kako so razvejane

njene korenine. In trditev starih mam, da se moraš

s trto pogovarjati, da ti v jeseni rodi sladko grozdje,

ni iz trte zvito. Impulz živali na kmetiji dajeta konjička,

ki veselo mulita travo v vinogradu.

Tudi živali čutijo pomlad(itev). Postajajo živahnejše,

nagajive, igrive. Niso več tako zavarovane v hranjenje.

Je olajšanje. Preživele smo še eno zimo!

Kaj pa ljudje, ki smo na vrhu piramide? Ali naša

srca še vedno gorijo za sobivanja vsega živega na

naši zemlji? Smo dovolj strpni do nasprotij in problemov,

ki jih ti prinašajo? Ali še lahko oblikujemo

agriKULTURO?

Potrebno se je POMLADiti!

Uporaba medu in

čebeljih pridelkov v

prehrani človeka

Franc Vehar

Človek je že v pradavnini vedel, da je med

zelo dragocen. Uporabljali so ga pri prehrani

vladarjev in izbranih pomembnežev. Danes med

uporabljamo tako v prehrani, kot v zdravilstvu.

V prehrani ga uporabljajo za prelive, namaze, sladila,

začimbe in premaze peciv.

V zdravilstvu uporabljajo med za blažitev in odpravljanje

človeških tegob pri veliko bolezni.

Različni medovi imajo svojstvene lastnosti za blažitev

tegob, tako ni vsaka vrsta medu dobra za lajšanje

tegob pri vseh boleznih. Znano je, da smrekov

med ugodno vpliva pri vnetju bronhijev in kašlju.

Lajša izkašljevanje in izločanje sluzi iz pljuč, krepi

bronhije in zaradi tega je ozdravitev hitrejša in potem

zdravje trajnejše.

Kostanjev med je zelo koristen pri boleznih srca in

ožilja ter živcev. Krepi ožilje in srce, deluje pomirjajoče.

Priporočljivo je pred spanjem popiti skodelico

toplega mleka, sladkanega s kostanjevim medom.

Regratov med je zelo priporočan pri tegobah hemeroidov.

Dobro uravnava procese kristalizacije v

organizmu in uravnava delovanje jeter.

Lipov med odpira pore celic, tako da lahko iz telesa

odide odvečna vlaga. Pri uživanju moramo biti

zmerni, ker dolgotrajno uživanje tega medu slabi

srce. Uživamo ga največkrat kot sladilo za čaj.

Hojev med ima iste dobrodejne učinke kot smrekov

med. Čisti bronhije in krepi pljuča.

Akacijev med je zelo cenjen za izdelavo medenega

peciva. Otroci ga imajo radi, ker je blagega okusa

in blage arome. Pri uživanju ugodno vpliva na moč

srčne mišice. Cvetlični med je med splošnega delovanja.

Podpira po malem vse funkcije v telesu. Žal

ga težko dobimo, ker kmetje pokosijo cvetice takoj,

ko zacvetijo.


5

oa nar

Poleg medu dobimo iz panje še druge pridelke.

Cvetni prah je zelo cenjen pri težavah s prostato

pri moških v poznejših letih. Odpravlja slabokrvnost

pri otrocih, krepi imunski sistem organizma,

pospešuje prekrvavitev celic, krepi spomin in vid.

Priporočamo ga šoferjem, ki vozijo v nočnih urah,

delavcem, ki delajo za zasloni računalnikov, študentom

pri večjih umskih obremenitvah pred izpiti,

in tudi bolnikom z diagnozo karcium.

Propolis je smolnata snov, ki jo čebele nabirajo na

vrhovih brstičev. Imenujemo jo tudi čebelja zadelovina.

Z njo čebele zapolnijo vse odprtinice v panju.

Z njim pritrjujejo vse premične dele v panju. S propolisom

prevlečejo v panju tudi vse površine, ker

deluje antimikrobno. Preprečuje razmnoževanje

mikroorganizmov, zato ga uporabljamo pri preprečevanju

in zdravljenju vnetnih obolenj v vseh delih

človeškega organizma, kamor lahko pride propolis.

Priporočamo 10 do 15 kapljic na košček kruha in

dobro žvečenje pri vnetju žrelnice in prebavnega

traku.

Pri vnetju dlesni priporočamo razkuževanje z 10

kapljicami propolisa, ki ga z jezikom raznesemo

po dlesni. Pri bolečinah v zobu kanemo par kapljic

propolisa na boleči zob in bolečina se zmanjša ali

pa povsem preneha. Pri odrgninah in urezninah

počakamo, da se napravi krasta, potem pa poškodovano

mesto premažemo s propolisom večkrat

dnevno.

Najbolj cenjena sestavina , ki jo dobimo iz čebeljega

panja, je MATIČNI MLEČEK.

Mleček se uporablja v zdravilstvu in kozmetiki.

Matični mleček odpravlja tegobe srčne arimetrije,

astmatikov, rakavih bolnikov rekovaliscentov. Odpravlja

neplodnost, tegobo današnjega časa. Uravnava

delovanje žlez v organizmu, pomlajuje celice

- zavira staranje človeškega organizma.

V kozmetiki ga uporabljajo kot čistilo za kožo. Posebno

je priporočljiv pri problematični mozoljasti

koži obraza.

Pri pripravi medu in drugih čebeljih pridelkov moramo

paziti, da teh ne mešamo - pripravljamo, ko je

v setvenem koledarju označeno s črtico ali je konstalacija

VODA LIST.

Pri uporabi pridelkov iz čebeljega panja vam želim

obilo pozitivnega počutja.


6

skrb za

Kopriva

Anka Černec

Če jo redno režemo, imamo vso sezono mlade, sočne

koprive. Koprivo uporabljamo za pripravo čajev,

sočenje, gnojevko, pripravo čistila in zdravila za

lase in telo ter za biodinamični preparat. Že iz tega

je razvidno, da je kopriva zelo uporabna rastlina

in, glede na njene dobre lastnosti, premalo cenjena.

Vsebuje veliko mineralnih snovi, predvsem železo

(dobro za slabokrvne), acetilholin, mravljinčno kislino,

histamin, vitamine, klorofil in encime.

Koprivni preparat biodinamiki pripravljamo za izboljšanje

pretvorbe komposta. Je predstavnik sonca

in v zemlji ureja procese železa. Podpira delovanje

preparatov iz rmana in kamilice, gnoju pa daje sposobnost,

da s snovmi in silami dobro gospodari.

Koprivni preparat vložimo v sredino kompostnega

kupa, okoli njega pa razvrstimo še kamilični, rmanov,

regratov in hrastov preparat.

Koprivni preparat pa ni dober samo za izboljšanje

komposta. Lahko ga uporabimo za škropivo ob slabi

rasti rastlin ali za tretiranje semenskega ječmena.

Priprava preparata je zelo enostavna. Zjutraj, na

dan za cvet, porežemo cvetočo koprivo in pustimo,

da uveni. Natlačimo jo v vrečo iz jute ali v lesen

zaboj, vložimo v izkopano jamo, obložimo s šoto

in zasujemo. Ko zaboj čez eno leto izkopljemo, je

v njem majhen kupček črne prsti. V letu 2008 se mi

je prvič zgodilo, da so bila stebla kopriv še vedno

vidna.

To pripisujem izredno slabim energijam v preteklem

letu. Zrel preparat shranjujemo v glinenih posodah,

ki so položene v šoto.

Mislim, da vam ni potrebno natančno opisovati

stebla, listov, cveta in semena koprive. Samo

primite jo, pa boste takoj vedeli, da v rokah držite

koprivo. Pri nas rasteta mala in velika kopriva.

Mala je enoletnica in zraste do 50 cm, velika pa

je trajnica in zraste do 150 cm. Obe sta pekoči

in zdravilni. Kopriva zelo rada raste okoli gnojišč

in povsod, kjer je dobra zemlja. Sama sem jo

poizkusno sejala v zelo slabo ilovnato zemljo,

pa mi ni niti kalila. Predvidevala sem, da mi

bodo njena sestava in razvejan koreninski sistem

izboljšali zemljo, pa iz te zamisli ni bilo sadov.

Nabiramo jo od pomladi pa do jesenske zmrzali.

Koprivni čaj uporabljamo za zdravljenje rastlin, ljudi

in živali. Uporablja se za spodbujanje presnove,

proti protinu, revmatičnim obolenjem, slabokrvnosti,

žolčnih in jetrnih težavah in za zmanjšanje sladkorja

v krvi.

Pri rastlinah ga uporabljamo za njihovo krepitev.

Pri zastojih v rasti rastlin in ušivosti je zelo učinkovito,

če s čajem škropimo tri dni ob istem času, na

primer vsak večer ob 19h.

Če iz kopriv pripravljamo gnojevko, moramo biti

pri uporabi zelo pazljivi in jo uporabljati v manjših

količinah. 1 liter gnojevke razredčimo s 40 litri vode

in tako razredčeno škropimo po rastlinah.

Enako velja za gnojevko iz gabeza. Gnojevko pripravljamo

tako, da koprive namočimo v sod z vodo.

Zaradi smradu, ki se začne širiti po nekaj dneh, sod


naravo

7

pokrijemo in občasno

premešamo. Ko se

smrad zmanjša, je

gnojevka primerna

za uporabo. Čas zorenja

je odvisen od

toplote. Če gnojevko

po redčenju

še vrtinčimo, se

njeno delovanje

še ojača in

neha smrdeti.

Z uporabo

gnojevke ne

smemo pretiravati.

Posebej spomladi in pri

obolenjih je priporočljivo,

da koprive sočimo.

Če občasno spijemo žlico koprivnega

soka s kozarcem vode,

naredimo veliko za svoje zdravje. Če

nimamo sokovnika, lahko mlade liste drobno sesekljamo,

potolčemo s kladivom za meso in to damo

v kozarec vode, premešamo, da se izloči čim več

soka, precedimo in spijemo.

Koprive pa lahko uporabljamo tudi za čiščenje in

zdravljenje telesa in kože. Pred leti so moji lasje zaradi

obolenja žlez močno izpadali, bili so brez leska

in - prej naravno skodrani - so bili podobni slami.

Tudi koža je bila zelo suha. Sredstva, ki sem jih dobila

pri zdravniku in v lekarni, mi teh težav niso

odpravila. Tako sem pripravila svoje sredstvo za

čiščenje in nego las in telesa. Povsem sem opustila

uporabo mil, šamponov in sušilca za lase. Že po

mesecu dni se je izpadanje las ustavilo in pokazal

se je narastek novih las. Postopoma so se vse težave

z lasmi in kožo uredile.

takoj

po tuširanju

me je začelo

peči predvsem

lasišče, kjer sem uporabljala

največ pripravka. Te

izkušnje so me pripeljale do spremembe

sestave. Otrobi so ostali, saj so se zelo dobro

izkazali; lasišču in koži je po čiščenju ostala naravna,

potrebna maščoba, ki se z običajnimi šamponi

in mili odstrani. Zmanjšala sem količino koprive ter

dodala še brezovo listje, kamilico in preslico. Taka

sestava se je v letih uporabe pri različnih težavah z

lasiščem in kožo zelo dobro izkazala.

Za osnovo sem vzela drobno mlete otrobe; ti imajo

pri čiščenju nalogo, da vpijejo iz las in kože odvečno

maščobo in umazanijo. Otrobom sem dodala

suho, v prah mleto koprivo; ta ima nalogo, da zdravi

lasišče in kožo. Z vtiranjem in masažo pripravka

se lasišče tudi dobro prekrvavi, kar tudi pripomore

k izboljšanju stanja lasišča.

Na začetku so se mi pojavile težave, saj sem uporabljala

preveč koprive. Dokler sem, sedeča v banji, masirala

telo in lasišče s pripravkom, je bilo dobro, toda


8

skrb za

Pametne gredice

Breda Medvešček

Seveda pa dosledno kolobarjenje preprečuje tudi

različne glivične in virusne okužbe, za katere so

določene rastlinske vrste zelo dovzetne, s tem načinom

se dokaj uspešno ubranimo tudi pred številnimi

nadležnimi škodljivci, kot na primer pred

koreninskimi ušmi, porovo muho ipd. Če pri tem

upoštevamo še znanje in izkušnje o dobrem in

slabem sosedstvu rastlin, smo na še boljši poti do

zdravega in okusnega pridelka.

Dosledno kolobarjenje ni preprosto, še posebno po

biodinamični metodi ne. Marsikaterega začetnika

prve težave pri načrtovanju kolobarja v domačem

vrtu tako zmedejo, da se pravega kolobarjenja nikoli

več resno ne loti. Prav težave pri učenju načrtovanja

in izvedbe kolobarja so nas v Društvu Ajda Goriška

vzpodbudile k ureditvi posebnega vrta, ki smo ga

poimenovali ogledni vrt. Seveda smo ob urejanju

vrta imeli v mislih tudi njegovo splošno uporabnost

pri učenju biodinamične metode gospodarjenja

- še posebno pravilne priprave biodinamičnega

komposta, ki je v biodinamiki prva zapoved.

Naše društvo gostuje na prijazni Biotehniški šoli v

Šempetru (Ta letos praznuje 40-letnico delovanja!),

kjer imamo v souporabi tudi prostore za pisarno oz.

sedež društva, šola pa nam je odstopila še del svojega

obdelovalnega zemljišča, kjer smo omenjeni vrt

uredili in ta je s tem postal tudi del izobraževalnega

poligona za dijake. Vrt je razdeljen na poljine po biodinamičnem

sistemu kolobarja.

Da je kolobarjenje pri kmetovanju velikega

pomena, so si enotni tako zagovorniki ekoloških

metod kmetovanja kot konvencionalni

pridelovalci, za biodinamike pa je kolobar eden

od zapovedanih postopkov pri pridelavi zdravih

vrtnin in poljščin. S kolobarjenjem dosežemo

boljšo prehranjenost rastlin, ker se z vrstenjem

iz zemlje črpajo različne hranilne snovi, ki jih

različne rastline potrebujejo v različnih količinah.

Poleg tega se na tak način bolje razgradijo snovi, ki

jih je v zemlji pustila določena rastlinska vrsta.


9

Širjenje obz

Poljine so označene z ličnimi lesenimi tablami za

cvet, list, plod in korenino.

V vrtu gojimo le vrtnine iz biodinamično pridelanega

semena. Že lansko sezono smo poskusno namestili

bele zaščitne mreže proti škodljivcem, ki so se

dobro obnesle tudi kot varovalo pred sončnim žarčenjem,

ki je na Goriškem poleti večkrat prekomerno,

in izhlapevanjem. S posebnimi nadstrešnicami

pa vsako leto zavarujemo paradižnike pred kislim

dežjem, ker v zadnjih letih le na tak način te rastline

dobro uspevajo in rodijo zdrave plodove.

Obdelovanje vrta je naloga vseh članov in šteje med

obvezno delo, ki je pogoj za pravico do pridobitve

biodinamičnih preparatov za izdelavo komposta in

škropiv. Pri pripravi zemljišča nam pomagajo gojenci

šole s kmetijskimi stroji.

Letos smo prvič pripravili tudi posebno gredico, na

kateri bodo svoje vrtnarske spretnosti urili učenci

osnovnih šol iz Šempetra, Nove Gorice in Solkana,

ki so postali že naši stalni gostje. Poseben kotiček

v vrtu bo pripomogel k temu, da bodo otroci imeli

boljši pregled nad rezultati svojega dela, obenem

pa bodo pri vrtnarskih opravilih bolj svobodni.

Ogledni vrt je nekakšno učno središče našega društva

in hkrati neke vrste info točka za goste iz drugih

društev oziroma združenj.

Kaj je biodinamika?

2. del

Kmetija in vrt sta bila tesno povezana.

Kmetje so dobavljali kravji, konjski, prašičji

in kokošji gnoj, ki ga je glavni vrtnar in

izkušeni izdelovalec komposta biodinamično

prepariral z rastlinskimi esencami in spremenil v

najfinejšo humusno substanco. S pomočjo tega

kompostiranega gnoja se je rodovitnost zemlje,

ki so jo obdelovali, počasi izboljševala. Najprej

ni bila tako rodovitna; sestavljala jo je peščena

morena starega ledenika. To področje je znano

kot najmanj rodovitno v Švici. Pred tem neki

družini, ki je poskušala z vzrejo prašičev, na njej

ni uspelo preživeti.

Ženevski kanton je področje pridobil z namenom,

da tam ustanovi poljedelsko eksperimentalno postajo

oziroma šolo, a so testi zemlje pokazali, da

za to ni primerna. In tako so jo za neznatno ceno

dali v najem ljudem, ki so živeli v Kamphillu. V

naslednjih 15 letih je število prebivalcev, ki jih je

prehranila zemlja, na kateri prej ni mogla preživeti

niti ena družina, iz prvotnih 12, naraslo na 100

ljudi. (Omeniti je treba, da je bil potreben znaten

začetni vložek kapitala, da je ta učinkovit sistem

začel delovati. Del denarja so donirali starši prizadetih

oseb ali je prišel od zavarovalnih premij.)

Le 10 % prebivalcev je bilo aktivno vključenih v

kmetijstvo, ostali so opravljali druga opravila.

Gospodinjstva so vsako jutro sporočala svoje

dnevne potrebe po sadju in zelenjavi in hendikepirani

ljudje so dostavljali sveže nabrane pridelke.

Zapiski, ki so jih o tem in o zunanji prodaji vodili,

kažejo, da se je v obdobju prvih let pridelek vsako

leto skoraj podvojil, dokler se ni umiril na stalnem

vrhu. V tem času je strokovno biodinamično

delo pripomoglo, da se je količina humusa v tleh

opazno povečala. Pred tem je bilo v tleh le malo

deževnikov, sedaj je prst postala temnejša, rahlejša

in polna mikroorganizmov. Seveda tudi zaradi

vnosa organske snovi od zunaj, čemur se biodinamiki

drugače izogibajo.


10

širjenje

Vendar je bilo v prvi fazi za povečanje količine humusa

na tej peščeni zemlji potrebno zadržati vodo,

da ni odtekala. Javni delavci so za nekaj frankov

alge iz Ženevskega jezera, listje iz parkov in blato

iz obcestnih jarkov namesto na mestno odlagališče

dovažali na njihovo posest. Največ pa so pri

izboljševanju strukture tal pripomogle zastiralne

kulture in gnoj živine. Vse organsko so kompostirali,

vključno s smetmi, starimi oblekami, perjem

in ostanki usnja. Nekoč je nek obiskovalec na kupu

oblek pozabil svoj plašč. Ko ga je prišel iskat, je

odkril, da so ga kompostirali.

Drugič jim je knjigarna v vasi podarila tovornjak

knjig, večinoma cenenih francoskih romanov, ki bi

jih v mestu lahko prodali po en frank. Odločili so

se, da tudi te kompostirajo. Najprej so jih namakali,

da omehčajo vezavo, nakar so potrebovali dve

leti, da so dobili kompost tako poln deževnikov, da

je izgledal kot surov hamburger, zaradi česar je bil

največja atrakcija za mednarodne obiskovalce vrta.

Tega komposta zaradi pomislekov glede svinca, ki

ga je tiskarsko črnilo vsebovalo, namreč za gnojenje

zelenjave, niso uporabili.

V vrtni uti so delali poskuse. Z opazovanjem, kako

dobro so klila krešina semena, kako hitro so pridobivala

na masi, so ugotavljali kakovost različnih

kompostov. Na različnih prsteh in kompostih,

pod podobnimi pogoji so izvajali kontrolo. Delali

so tudi druge teste, s katerimi so preverjali pokazatelje

kakovosti tako, da so v posebne posode dali

rastlinske sokove, da bi videli, katera vrsta bakterij

ali gob se bo razvila. Komposte so uporabili po navodilih,

odvisno od predhodnega pridelka, od potreb

novega pridelka in od pogojev prsti. Končno

je zunanja prodaja prinesla dovolj denarja, da so si

lahko privoščili zgraditi rastlinjak in umetno jezerce,

v katerem so s streh hiš v vasi zbirali deževnico.

Deževnica se jim je zdela boljša kot voda iz izvira.

Kljub naravoznanstveni izobrazbi sem prvotno

z velikimi težavami razumel motive, postulate in

svetovne poglede te združbe. A rezultati, ki so jih

ti ljudje dosegali pri svojem načinu dela z duševno

prizadetimi v kmetijstvu, v prehrani in splošna

učinkovitost njihovega življenjskega stila so bili

navdušujoči. Vendar niso izvirali iz znanstvene

metodologije, ki je zame veljala kot edina realna

osnova. Ker sem bil tam z namenom, da raziskujem

kot antropolog, sem poslušal, opazoval in si beležil

ideje o nevidnih 'eterskih' silah na delu, o vplivih

planetov in lune, ki so na delu v vrtu in sami vasi

itd. Moja beležka je bila napolnjena z zapiski o opazovanjih,

kot je ta: kameno strelo so zdrobili v prah

in za leto dni v kravjem rogu zakopali v zemljo; potem

so vzeli ščepec tega pripravka in ga v vedru

mlačne vode eno uro ritmično mešali, izmenično

v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, nato

pa so tekočino poškropili po vseh poljih in vrtovih.

Nekoč sem opazil, da na hiši pušča žleb in ga popravil.

Ob naslednjem dežju je spet puščal in sem

ga ponovno popravil. Tretjič pa je mojster vrtnar

mrmral nekaj o tem, kako nekdo stalno popravlja

žleb. Ugotovil sem, da je bilo namenoma narejeno

tako, da je curljalo ne določeno mesto, na katerem

je bila zakopana lobanja ovce s hrastovim lubjem.

Tam naj bi na določen način gnila, iz razlogov, ki

jih takrat nisem razumel. Drugič so se na fižolu pojavile

listne uši in bil sem pripravljen na protinapad

s tobačnim sokom (misleč, da je to organski način

zatiranja mrčesa), a vrtnar je samo sedel, gledal in

razmišljal. Kaj ima vendar razmišljati? Pojavil se je

problem in imamo rešitev. V to sem bil prepričan

jaz. Vrtnar pa je odgovoril, da bi bilo bolje, da najprej

raziščemo, zakaj so se listne uši sploh pojavile.

'No, to je preprosto,' sem odgovoril in pri sebi iskal

odgovor iz svojega naravoznanstvenega študija.


obzorij

11

primer zbiranje vode ob polni luni ali nabiranje in

uporabo rastlin na nenavadne načine. Neki kmet je

več ur kuhal poganjke 'rdeče smreke' (Picea abies)

in potem razredčil sok z deževnico ter ga polil okoli

svoje zemlje, da zadrži polže zunaj. Obrazložil je,

da rdeča smreka pripada Saturnu, polži pa Luni.

Značilnosti Saturna so med drugim toplota in suša,

medtem ko so lastnosti Lune vlaga in mraz. Polži

bodo čutili, da zapuščajo področje Lune in vstopajo

v področje Saturna, ter se zaradi tega umaknili. Ta

in druge podobne razlage so se mi zdele plod čiste

fantazije in težko bi jih jemal za resnične.

'Zelo verjetno jih je prinesel veter ali kakšen drug

organizem in najbolje bo, da jih uničimo, preden se

razširijo.' Potem mi je razložil: 'Ne, razlog za to, da

so tukaj, je bolj subtilne narave; povezan je s tem,

kako smo pognojili prst, kateri pridelek je bil prej

tukaj in katere vremenske razmere so oslabile rastline,

da so postale dovzetne.'

Krti in rovke so bili včasih na vrtu problem. Vsake

toliko časa bi domača mačka ujela enega od teh

glodalcev. Vrtnar bi ga potem vzel, ga dal iz kože

in kožo obesil, da se posuši, medtem ko je njegova

žena telo živali spekla za mačke. Ob določenem

času, ko je bila Venera v določenem zodiakalnem

znamenju, je kožo zažgal in pepel poškropil po poljih

ter s tem povzročil, kot je trdil, da drugi glodalci

ponovno razmislijo, kam so se naselili. O vsem tem

sem si delal zapiske in imel svoje osebne antropološke

razlage. Ob tem ,ko sem fenomen razvrstil v

kategorije 'preživetja primitivnega zgodnje evropskega

svetovnega nazora' ali 'homeopatsko in škodljivo

magijo' Sir Jamesa Frazerja, sem več škodil

lastnemu spoznavanju metode kot pa antropološki

znanosti.

Kljub temu so bila ta vas in druga biodinamična področja

svetli primeri dobrega gospodarjenja, zdrave

živine in obilice pridelkov. Namesto enega leta,

kot sem prvotno nameraval, sem ostal skoraj tri in

ugotovil sem, da so posamezniki, ki delajo v biodinamiki,

veliko bolj izkušeni, kot sem si bil predstavljal.

Namesto zastarelih, cenenih predsodkov

so uporabljali meta jezik, zapleten sistem simbolov,

s katerimi so izrazili jasna in natančna opažanja o

delovanju narave. Spoznal sem, da mnogi med njimi

še zdaleč niso neizobraženi; mnogi so imeli pomembne

akademske in znanstvene naslove. Medtem

pa je mojega profesorja v Bernu, s katerim sem

končeval svojo diplomsko nalogo, zaskrbelo, da

sem izgubil svojo znanstveno objektivnost. Osumil

me je največje herezije antropologije; istovetenja s

proučevanimi subjekti. Poleg tega nisem objavil ničesar

o tem, kar sem raziskoval. Vsekakor sem začutil,

da sem našel nivo znanja, ki je prekašal nivo

mojega lastnega delovanja.

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:

www.oregonbd.org/Class/class.htm

prevedla in priredila Marina Nuvak

Drugi biodinamični vrtnarji in kmetje, ki sem jih

srečal v tem času, so imeli čudna opravila, kot na


12

širjenje

Biodinamika in

znanost

Matjaž Turinek,

univ.dipl.inž.kmet.

Biodinamika in znanost je tema, s katero se

intenzivneje ukvarjam v zadnjem letu in pol.

Večina izmed vas verjetno pozna biološko

dinamičen (BD) način kmetovanja, za znanost pa

je prav gotovo že vsak slišal. Kaj je torej potrebno,

če se želimo lotiti iskanja stičnih točk teh dveh

pojmov oziroma področij? Najprej zagotovo

razvoj razumevanja, kaj pojma BD kmetovanje

in znanost sploh pomenita.

Znanost, boste rekli, je pa ja enostavno razložiti.

'Vse, kar je znanstveno, je znanost' ali pa 'To

počnejo znanstveniki' in še 'To je nekaj, kar je

dokazano in zagotovo drži.' Nekaj resnice se že

skriva v takšnih izjavah, pa vendar se mi zdi,

da se znanosti v naši družbi drži nek nedosegljiv,

vzvišen in mogočen videz oziroma podoba.

Kdo ustvarja in vzdržuje to podobo, pa je že drugo

vprašanje. Mogoče se bomo deloma približali

bistvu znanosti, če bomo pogledali cilje, za katere

si znanost prizadeva – prvi in poglavitni je namreč

iskanje resnice. Torej bi znanost zaenkrat lahko razložili

kot razumno, utemeljeno, dokumentirano in

ponovljivo iskanje resnice.

Pa se lotimo še drugega, širši družbi manj znanega

pojma – BD kmetovanje. Skovanka izvira iz prve

polovice prejšnjega stoletja, ko je leta 1924 skupina

zaskrbljenih kmetov poprosila filozofa in raziskovalca

dr. Steinerja za nasvete in pomoč pri pridelovanju

hrane, saj so opažali probleme v njihovi vsakdanji

praksi. To je bil namreč čas, ko se je začelo bolj

na veliko uporabljati sintetizirana gnojila (umetni

gnoj) in prva škropiva. In ti kmetje, ki so imeli posestva

velika od 50 do 1500 ha, so opazili, da žito

ni več tako vitalno, da polega, da ga napada veliko

bolezni, da imajo probleme s plodnostjo živali, boleznimi

in škodljivci pri drugih poljščinah itd. Že

samo ime – biološko – pove, da gre za eno izmed

prvih oblik ekološkega kmetovanja; torej takšnega

kmetovanja, ki se ob upoštevanju dobre kmetijske

prakse ravna po načelih, kot so: kolobarjenje, zaključeni

krogotoki hranil in energije, živalim primerna

in prijazna živinoreja, uporaba organskih gnojil,

lokalna pridelava in prodaja hrane, skrb za biotsko

Steiner v kmetijskem tečaju poudarja luno in

njen vpliv na rast in razvoj rastlin. Znanstveno

so vplive preverjali v 90. letih in jih tudi, čeprav

komplicirano, dokazali.

Naučiti se moramo opazovati –

od detajla do širše in celovite slike.


obzorij

pestrost in ohranjanje kulturne krajine. Drugi del

besede – dinamično – pa izpričuje, da nič na tem

svetu ni stalnega, da je vse v nekem gibanju, dinamiki.

To pomeni, da se naša kmetija vedno spreminja

skozi čas in prostor, da se razvija. Pomeni tudi,

da se naše sorte, pasme živali in okolje spreminjajo

ter razvijajo. Pomeni pa tudi vpetost ljudi, živali,

rastlin in Zemlje nasploh v nek širši okvir – torej, da

ne obstajamo samo tukaj in zdaj na našem planetu,

ampak da je ta planet del sončnega sistema, ki je

del galaksije, ki je spet del nečesa večjega – vesolja.

In ni potrebno, da smo astronomi, da bi spoznali in

doumeli, da je to res, in da obstaja neka širša povezava

med nami in vesoljem. Če samo pogledamo na

luno, ki je nam najbližje nebesno telo – kako velik

vpliv ima na življenje na Zemlji. Plima in oseka sta

sicer najbolj vidna vpliva, toda vsi poznamo stare

modrosti pravilnega časa spravila lesa glede na kasnejšo

uporabo (polna luna za drva, mlaj za izdelke

iz lesa). Vsak dan se srečujemo tudi s cikli, ki obstajajo

v naravi, ki so prav tako povezani z luno (polna

luna in mlaj) – predvsem to vidimo v menstrualnih

in pojatvenih ciklih. Navsezadnje pa smo vsi že

tudi kdaj prebrali kakšen horoskop in se odkrili v

nam pripadajočem znamenju.

to, da ekološko, še posebej pa BD kmetijstvo res deluje

tudi po kriterijih znanstvenega pristopa k raziskavam.

Da lahko s tem načinom kmetovanja ne

samo pridelamo dovolj hrane za vse ljudi, temveč

obenem tudi ohranjamo naravo, kulturno krajino,

službe in navsezdanje tudi zdravo družbo v vseh

pomenih besede.

Pa si poglejmo malo bolj podrobno, kaj je bilo ugotovljeno

skozi praktične, poljske poizkuse. Oprl

sem se na rezultate dolgotrajnih poizkusov (nad 15

let), ki še danes potekajo npr. v Nemčiji, Švici, ZDA,

… V teh poizkusih na večjih poizkusnih poljih neposredno

primerjajo pridelovalne sisteme – konvencionalno/integrirano,

ekološko in biodinamično

kmetijstvo. V teh različnih sistemih imajo enak

kolobar, enake sorte, enako osnovno obdelavo tal,

enake roke setve, žetve, vrednotenj, ipd. Razlikuje

se predvsem način gnojenja (mineralna gnojila, hlevski

gnoj, kompostiran gnoj), 'varstva' rastlin (sintetična

škropiva, naravni izvlečki, BD pripravki) in

skrbi za plevele (herbicidi napram strojni oskrbi).

Veliko ljudi seveda najprej pomisli na pridelke – saj

Zraven tega pa se v BD kmetijstvu uporablja tudi

7 pripravkov, ki so narejeni na osnovi zdravilnih

zelišč (rman, kamilica, baldrijan ipd.), kremena in

kravjega gnoja. Ti so bili ustvarjeni z namenom

krepitve zdravja rastlin, izboljšanja rodovitnosti

zemlje in navsezadnje za pridelavo zdrave, hranljive

in okusne hrane – kot odgovor na vprašanja

kmetov, ki so prišli do dr. Steinerja v letu 1924 in

katerega predavanja so objavljena v knjigi 'Die Geisteswissenschaftlichen

Grundlagen zum Gedeihen

der Landwirtschaft – der Landwirtschaftliche Kurs'

oziroma 'Duhovnoznanstveni temelji za dobro

uspevanje kmetijstva – Kmetijski tečaj'.

V preteklih 85 letih je bilo opravljenih veliko raziskav

in poizkusov v zvezi z BD kmetijstvom in še

posebej na BD pripravkih. In kljub tako dolgi, pravzaprav

najdaljši tradiciji in praksi pridelovanja hrane

na ta način se še vedno najdejo neverni Tomaži,

ki z veliko dvoma gledajo na ekološko, kaj šele na

BD metodo pridelovanja hrane in menijo, da kaj takšnega,

brez uporabe mineralnih gnojil in škropiv,

sploh ni mogoče.

No, preko moje vsakdanje prakse in preko raziskave

literature, ki sem jo bolj podrobno opravil v preteklem

letu, sem prišel do znanstvenih dokazov za


širjenje

velja neko splošno prepričanje, da v ekološkem in

BD kmetijstvu pridelamo manj. In res je, pridelki

so bili v BD kmetijstvu v povprečju manjši za 5 %

(pšenica) do 30% (krompir). Nekateri bodo rekli:

'Ja, saj to pa ni tako slabo.' Drugi pa bodo mnenja:

'Saj smo vedeli, da ne moremo prehraniti vseh ljudi

s takšnim načinom kmetovanja.' Toda če pogledamo

malo širše, kot samo na pridelek, torej če pogledamo

še porabo energije za to količino pridelane

hrane, kaj vidimo? Opazimo enak trend v vseh poizkusih

– v ekološki in BD pridelavi hrane porabimo

občutno manj energije – do 50 odstotkov manj

kot pa v konvencionalni pridelavi. Na enoto pridelka

to pomeni 20 do 56 % manj porabljene energije,

predvsem na račun ne-uporabe sintetičnih škropiv

in mineralnih gnojil. Če k temu danes dodamo še

ekonomski vidik (predvsem na račun zvišanja cene

mineralnih gnojil), pridemo do zanimivega zaključka,

da BD kmetijstvo predstavlja zelo resno alternativo

današnjemu industrijskemu načinu kmetovanja.

Industrijskemu pa zato, ker se rastline še vedno

smatra kot majhne tovarne, ki potrebujejo inpute

(vnose) za proizvodnjo outputov (pridelkov) in da

so živali podobno smatrane kot proizvajalci hrane,

kjer se skoraj izključno gleda na optimizacijo izrabe

oziroma konverzijo hrane. Industrijsko tudi zato,

ker poudarja količino (kvantiteto) in ne kakovosti

(kvalitete). Tudi redke objavljene študije, v katerih

je bila primerjana kakovost pridelane hrane s celostnimi

metodami (kristalizacija z bakrovim kloridom,

dvigajoča se slikovna metoda), so jasno razlikovale

med različnimi sistemi pridelave, kjer je BD

metoda izkazovala najbolj skladno in uravnoteženo

sestavo ter vitalnost.

Pa če gremo naprej z rezultati poljskih poizkusov.

Zanimivo je bilo spoznanje, kaj se dogaja z nivojem

organske snovi (torej humusom) v tleh. Po 21 letih

so ponovno naredili analizo tal, primerjali rezultate

in ugotovili – kaj mislite? Kaj se je zgodilo z organsko

snovjo v tleh? Če je na začetku nivo bil 100

odstotkov - kje smo potem bili danes? V BD sistemu

je nivo pri enem poizkusu ostal nespremenjen,

v enem pa se je povečal za 1 odstotek. Hmmm...

bi pa mogoče pričakovali, da se bo le-ta zvišal, saj

smo uporabljali kompostiran hlevski gnoj, mar

ne? Toda, če pogledamo naprej, vidimo, da se je

v ekološkem sistemu nivo organske snovi znižal

za 9 odstotkov v obeh poizkusih. Tudi tukaj smo

uporabljali hlevski gnoj, ki ni bil kompostiran in zaorali

vse organske ostanke, ki so ostali na njivi po

spravilu pridelka. V konvencionalnem sistemu se je

ta nivo zmanjšal za 15 oziroma 21 odstotkov. A tudi

tukaj je bil uporabljen hlevski gnoj, dodatno pa še

mineralna gnojila. Pa vseeno skoraj za petino manj

organske snovi v tleh! In zakaj je ta organska snov

tako zelo pomembna? Predstavlja namreč osnovo

za rodovitnost tal in hkrati tudi hrano za drobnoživke,

mikroorganizme, bakterije, glive, ipd. Skratka,

predstavlja hrano za vse živo v tleh! In tega življenja

je bilo v BD tleh značilno več – v nekaterih

primerih celo do 250 odstotkov več. Nadalje pa organska

snov predstavlja v današnjem času globalnega

segrevanja pomemben ponor ogljika – saj je

večina organske snovi zgrajene iz ogljika. Nekateri

so celo mnenja, da bi s povečanjem deleža organske

snovi v tleh za 20 – 30 odstotkov znatno pripomogli

k omilitvi posledic globalnega segrevanja. A kaj, ko

po 20 letih ne povečamo tega deleža, celo za petino

ga zmanjšamo – vsaj s konvencionalnim, torej industrijskim,

kmetijstvom. Torej če smo z BD metodo

pridelave hrane ohranili vsaj enak nivo organske

snovi, to niti ni tako slabo, mar ne?

Z BD kmetovanjem pa ohranjamo tudi biotsko pestrost

– na poskusnih parcelah so v konvencionalnem


obzorij

15

sistemu zraven pšenice našli še eno rastlinsko vrsto,

v ekološkem 7, v BD sistemu pa kar 11. Pestrost

rastlin pomeni tudi pestrost živali – saj cvetoče

rastline predstavljajo hrano za čebele, metulje in

druge žuželke. To pomeni, da imajo tudi ptice, ki

se hranijo z žuželkami, več možnosti za preživetje.

Prav tako pa žive meje, potoki, jarki, robovi njiv,

ipd. močno prispevajo k ohranjanju življenja na

naši kmetiji.

Prav tako je bilo narejenih veliko raziskav na osnovi

primerjav BD in konvencionalnih kmetij. Izsledki

so bili podobni kot pri dolgotrajnih poljskih poizkusih

– torej nekoliko nižji pridelki (ki pa imajo

dolgoročno potencial prekositi trenutne konvencionalne),

višji nivo organske snovi v tleh, več življenja

v tleh, večja biotska pestrost in pa kmetije, ki so

tudi finančno sposobne preživeti in obstati. Tudi iz

vidika ohranjanja kulturne krajine je bilo narejenih

nekaj raziskav in raziskovalci so se lotili te široke

teme z malo drugačnim pristopom. Šli so namreč

na kmetije, se pogovarjali s kmetom, družino, zaposlenimi,

strankami, organizirali sprehod po kmetiji

in nato intervjuvali vse te ljudi z namenom, da pridobijo

sliko kmetije. Kako jo ljudje, vpeti v kmetijo,

trenutno vidijo in kje vidijo potrebe za izboljšanje,

možnosti za spremembe, priložnosti za boljše oblikovanje

kmetije in s tem posledično kulturne krajine.

Na tak način bi lahko dolgoročno prišli tudi

do kulturne krajine, ki bo po meri človeka, rastlin,

živali in narave.

Postavljenih je bilo tudi več naravoslovno znanstvenih

teorij, zakaj oziroma na kakšen način delujejo

BD pripravki. V prvi so poskušali učinek pripravkov

razložiti z metodo 'normalizacije' pridelka, kjer

BD pripravki na slabih tleh povečajo pridelek, na

zelo dobrih tleh pa ga zmanjšajo. Dolgoročno se

pridelki ustalijo na nekem optimalnem nivoju za

tista tla.

Pa vendar je pri tej teoriji ostalo mnogo odprtih in

neodgovorjenih vprašanj. Tako je dandanes najbolj

uveljavljena teorija oziroma model sistemskega

odziva in prilagajanja, kjer učinki BD pripravkov

niso odvisni samo od njih samih, temveč tla, rastline,

okoljski dejavniki in interakcija le-teh v največji

meri določajo učinke BD pripravkov.

Tudi v Sloveniji smo na Fakulteti za kmetijstvo in

biosistemske vede v letu 2007 začeli z dolgotrajnim

poskusom primerjave različnih pridelovalnih sistemov,

kjer je prav tako vključeno BD kmetovanje.

Cilj poizkusa je - poleg spremljanja ustaljenih indikatorjev

uspešnosti pridelave - opazovati, določiti

in beležiti predvsem kakovost tako pridelane hrane

– z ustaljenimi analitičnimi, inovativnimi laboratorijskimi,

senzoričnimi in predvsem tudi celostnimi

metodami določanja kakovosti hrane. Kaj več o tem

poskusu in o rezultatih le-tega boste lahko prebrali

v kateri izmed prihodnjih številk revije Svitanje.

Seveda je bilo objavljenih še veliko več izsledkov

raziskav – večinoma v letnih poročilih raziskovalnih

inštitutov in društev, v reviji Lebendige Erde,

Elemente der Naturwissenschaft, ipd. Če je katera

od naštetih stvari v vas spodbudila razmišljanje in

vprašanja, vas vabim, da si v kakšni knjižnici sposodite

literaturo na to temo (npr. knjigo, prevedeno

v slovenščino, 'Kmetovanje po biološko dinamični

metodi', ki sta jo napisala kmet praktik – Satler

in dr. znanosti – Wistinghausen ) in si s tem sami

ustvarite sliko o tem, kaj BD metoda kmetovanja

zares pomeni. Več kot 4200 kmetom širom po svetu

na več kot 128.000 ha obdelovalnih površin pomeni

BD metoda kmetovanja vir preživetja, način življenja,

veselje do dela in predstavlja tudi ponovno odkritje

veselja biti kmet - biti zmožen opazovati živali,

rastline in življenje okoli sebe, pridelovati zdravo

hrano za ljudi, ki to cenijo in navsezadnje živeti od

tega, kar najraje počno.

Poizkus primerjave pridelovalnih sistemov

na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske

vede v Mariboru.


širjenje

Primer biodinamične

raziskovalne kmetije v

Järni 5. del

Učinek škropljenja z biodinamičnimi

pripravki na tvorjenje humusa –

rezultati poskusov iz drugih dežel

Evrope

Artur Granstedt

Največji in najširše zastavljen poskus, pri katerem

so primerjali konvencionalno, ekološko in

biodinamično kmetovanje, se izvaja v Švici.

Z njim so začeli leta 1978 in še vedno traja.

Rezultate so predstavili na mnogo konferencah

od leta 1978, v nekaj doktorskih dizertacijah

in v množici člankov, ki so bili izdani tudi

v tako uglednih znanstvenih revijah kot je

Science (Mäder, 2002). V teh poskusih so

periodično merili vsebnost humusa pri prsti, ki

je bila obdelovana na različne načine. Vsebnost

humusa je pri biodinamični obdelavi pri vseh

meritvah višja kot pri ekološki obdelavi ali pri

konvencionalni. Vsebnost humusa tako v zemlji

kot v sloju neposredno pod površjem, je večja

skoraj za 15%. Tisti, ki raziskujejo kmetijstvo,

dobro vedo, kaj to pomeni za prodiranje korenin,

biološko aktivnost in za vsesplošno oskrbo rastlin

s hranili. Pri biodinamični obdelavi so količina

mikrobne biomase, zmožnost dihanja zemlje in

encimska aktivnost precej večje.

Kombinacija kompostiranega gnoja in uporabe biodinamičnih

preparatov v švicarskem DOK-poskusu

nam pokaže, da pozitivni učinki na plodnost zemlje

ne morajo biti posledica le biodinamičnih preparatov.

Učinek samo teh preparatov so raziskovali v

poskusu, ki je trajal podobno dolgo v Darmstadtu

na peščeni prsti s humusom, na obrobju Frankfurta.

Pri teh poskusih, s katerimi so začeli leta 1980, primerjajo

konvencionalno, ekološko in biodinamično

kmetijstvo.

Vsebnost humusa po 20 letih v DOK poskusu; primerjava

konvencionalnega, ekološkega in biodinamičnega obdelovanja.

V Švicarskem DOK poskusu pri primerjanju biodinamičnega,

ekološkega in konvencionalnega obdelovanja v FiBL je bila

vsebnost humusa po 20 letih pri konvencionalnem kmetovanju

2,8% (M), pri ekološki obdelavi z ekološkim gnojem

3,15% (O) in pri biodinamični obdelavi z biodinamičnim

gnojenjem in uporabo biodinamičnih preparatov 3,65% (D).

(Mäder 2002)

Vključili so 4 ponovitve in 3 različne količine gnojila.

Ves gnoj, ki so ga uporabili na ekoloških in biodinamičnih

kmetijah, je bil kompostiran. Edina razlika

je bila uporaba biodinamičnih preparatov, ki so

jih uporabili pri biodinamični obdelavi. Vsebnost

humusa je bila vidno večja pri poljih, na katerih so

uporabili biodinamične pripravke. To je veljalo pri

vseh treh količinah gnojila in pri vseh štirih ponovitvah

v poskusu. Poročila o tem poskusu lahko preberemo

v več doktorskih dizertacijah na nemških

univerzah. (Mauser, 1989; Bachinger, 1996)

V teh dizertacijah so predstavljene posebne študije

razvoja korenin glede na različno obdelavo. Te raziskave

so pokazale, da je pri biodinamični obdelavi

prodiranje korenin precej močnejše.

Zaključki

Vrhnja plast zemlje je ustvarjena iz zemeljske vegetacije.

2,5 – 5% vsebnosti humusa v vrhnji plasti

zemlje ustreza 70-140 tonam ogljika in 120-240 tonam

organske mase v zemlji (SOM) na hektar v zemeljskem

prerezu, ki je običajen v Severni Evropi.

Ogljik daje strukturo vsej organski snovi, dušik pa

je dodaten gradnik za beljakovine, ki so odgovorne

za same življenjske procese. Sem spada prst, kjer

ima organski del, humus, vsebnost ogljika v suhi

snovi približno 60% in vsebnost dušika približno

6%.

16


obzorij

Vsebnost dušika je nekje med ravnjo, ki je v rastlinskih,

in tisto, ki je v živalskih organizmih. Pri teh

raziskavah so imeli težave s popolnim razumevanjem

tako procesa oblikovanja humusa, kot tudi

končnega produkta: humusa samega. Težko razkrojljiva

organska snov, ki nastaja na različnih stopnjah

procesa razkrajanja in snovi, ki jih ustvarijo

organizmi v zemlji, pripeljejo do novih, zelo velikih

molekul.

Opazovanja notranjih razmerij med posameznimi

deli v zemlji so način za raziskovanje kakovosti sestave

tal. Visok delež humusa je znak dobre presnove

organske snovi pri biodinamičnem obdelovanju,

kot kažejo DOK poskusi tukaj v Švici.

Zelo velike količine plodne zemlje na svetu vsako leto

izgine zaradi izgube plodnosti prsti, kar je posledica

načina kmetijskega upravljanja, ki ne varuje prsti in

zmanjšuje shranjen humus, povzroča erozijo tal, tla

postajajo zbita in preveč slana (slika 13). Letno izgubo

obdelovalnih površin potem nadomeščajo z obdelovanjem

površin, na katerih je pred tem rasel gozd.

Drevesa posekajo in zažgejo, nato pa zemljo preorjejo.

S tem se ogljik, ki je bil spravljen v gozdovih in v

podrasti, sprosti v atmosfero. Količino tega ogljika so

ocenili na približno 1,6 Gt C/leto, kar je približno 20-

25 % celotne letne količine ogljikovega dioksida, ki

ga ustvari človek. Globalna količina humusa pri tem

upada in zelene površine se manjšajo.

Na sestavo tal in na asimilacijo ogljika v zemlji vplivajo

živi organizmi in njihovo sodelovanje z mineralno

prstjo in hladnimi kameninami v različnih

vremenskih in topografskih pogojih.

Na plodno zemljo pri nas sta v zgodovini vplivali

tako narava kot tudi kultura. Obdelovalna zemlja

se nahaja v glavnem tam, kjer so bili pogoji posebej

primerni za obdelovanje. Zemlja na obrobju pa je

postajala vedno bolj zapuščena.

Obdelovanje in izboljšava zemlje pa nista vedno

kompatibilna. Pogosto obdelovanje pomeni tudi

zmanjševanje zalog ogljika in humusa in s tem plodnosti,

ki so jo zgradili naravni procesi. Z oranjem

in obdelavo se količina ogljika in humusa porazdelita

znotraj gornje plasti zemlje, a se tudi hitreje

razkrojita.

Vsebnost humusa, merjena kot vsebnost ogljika v zemlji. mineralno

– ekološko (O=organic) – biodinamično. Poskus z gnojenjem

IBDF v Darmstadtu. Količina gnojenja 1-2-3 pri M, O in

B obdelavi. Primerjalni poskusi s štirimi ponovitvami in tremi

količinami gnojenja. Rezultati pokažejo največjo vsebnost humusa

(povprečno 13% višja) pri uporabi vseh biodinamičnih preparatov

(D) glede na ekološko gnojenje (O) pod istimi pogoji. Ves ekološki

gnoj je bil kompostiran, poskus pa izvajajo od leta 1980 na peščeni

prsti, ki ima majhno količino humusa. (Raupp in Oltmans, 2003)

Pri konvencionalni pridelavi so za nekaj časa upad

plodnosti prsti nadomestili s povečanjem vnosa kemičnih

snovi. Ko pa pride do poslabšanja fizičnih

lastnosti prsti, ko se zmanjša količina humusa in

zmožnost zadrževanja vode, tudi takšne kratkoročne

rešitve ne pomagajo več.

Pri biodinamičnem kmetovanju so zabeležili, kako

lahko obdelovanje zemlje nadomešča porabljen humus

in izgradi novega. To se doseže neposredno skozi

vključitev pokošene trave nazaj v zemljo, posredno

pa skozi biomaso, ki je bila pobrana za krmo živali in

z vključitvijo le-te nazaj v obliki kmečkega gnoja.

Triletna travno-deteljna mešanica lahko ponovno izgradi

približno 20 ton ogljika v biomasi, od katerih

jih je več kot 10 ton neposredno vnesenih v zemljo

skozi korenine in ostanke košnje, približno 5 ton

ogljika pa prispeva gnoj. Nna koncu vse skupaj predstavlja

približno 5 ton humusa na hektar. Povprečen

letni porast humusa in ogljika, ki so ga zabeležili pri

dolgoročnih poskusih na ekoloških in biodinamičnih

kmetijah s travnato-deteljno mešanico, ki so jo kombinirali

z recikliranjem gnoja, je od 500 do 1000 kg

ogljika na hektar.

Pri poskusih, kjer so primerjali biodinamično obdelovanje

s konvencionalnim, se lepo vidi pomembnost vmesnega

posevka travnato-deteljne mešanice in ekoloških

gnojil za asimilacijo ogljika v zemljo in s tem za izgradnjo

in vzdrževanje koncentracije humusa v zemlji ter s

tem povezane biološke lastnosti zemlje. Dokumentirano

je tudi, kako lahko uporaba biodinamičnih preparatov

še bolj poveča vsebnost ogljika in humusa v zemlji,

verjetno skozi oživitev ogljika s pomočjo rastlinskih in

koreninskih tvorb.

Konec

prevedla Eva Zupan

17


širjenje

Gensko spremenjeni

organizmi (GSO) v

kmetijstvu in prehrani

Tamara Urbančič

Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega

kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji

neumnosti povzročili v zadnjih 50 letih. Kemikalije

se namreč ne razmnožujejo same. In tudi še tako

veliko kemično onesnaženje se sčasoma zmanjša.

Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno,

saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama.

(iz filma: Življenje uhaja izpod nadzora)

V letu 2007 je bilo z GSO posejanih 114 milijonov

hektarov zemljišč na svetu, od tega 98% v ZDA, Argentini

in Kanadi. V EU je bilo l. 2007 z GS koruzo

posejanih le 110.000 ha, od tega polovica v Španiji.

Gojenje GS koruze (ime: MON 810) je dovoljeno

tudi v Sloveniji.

DNK vseh živih bitij (od živali do bakterije ali rastline)

je torej v osnovi iz enakih gradnikov. Genska

tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven

način njihovega kombiniranja in prenašanja

na katerikoli organizem, ne glede na vrsto. Zato

so Američani lahko prenesli podganji gen za rast

v DNK solate: dobili so solato, ki hitreje zraste in

dobiček se je povečal. Same tehnike prenosa genov

pa še zdaleč niso natančne; z njimi namreč ni možno

natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen

vgradil in posledice so nepredvidljive.

Moramo pa ločiti uporabo genskega inženiringa

v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in

farmaciji. Pri slednji je tveganje manjše, saj poteka

genski inženiring v skrbno nadzorovanih zaprtih

sistemih, problem pri kmetijstvu je, da imamo

opravka s težko obvladljivimi odprtimi sistemi.

Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?

Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih

celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov,

bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč,

ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline

iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej

organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod

biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz

drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem

v prehrambeni in farmacevtski industriji, v

zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.

Kaj so geni in kaj je genska tehnologija?

Osnovna enota dednosti je gen, droben del molekule

DNK, ki je nosilka dedne informacije in se nahaja

v vsaki celici. Geni so delčki kromosomov, ki se nahajajo

v verigi DNK znotraj celice. Zaporedje vseh

genov imenujemo genom. Genomi preprostejših

organizmov vsebujejo nekaj tisoč različnih genov,

človekov genom pa naj bi jih vseboval nekje med

70.000 in 100.000. Gene sestavljajo različne kombinacije

in zaporedja osnovnih gradnikov DNK –

nukleotidov. Enostavno povedano: Človek se od

bakterije razlikuje zaradi različnega zaporedja in

različnega števila kombinacij enakih nukleotidov.

Geni so odgovorni za nastanek beljakovin, ki gradijo

živa bitja, in tako določajo značilnosti vsakega

živega organizma, ki se prenašajo iz roda v rod.

Nekaj primerov GSO rastlin: največkrat so gensko

spremenjene: soja, koruza, bombaž in oljna

repica, krompir in paradižnik. Vendar Američani

zaužijejo tudi veliko vrst gensko spremenjene zelenjave.

Gensko spremenjene so tudi jablane, slive,

tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni…

res želite vedeti za vse?

Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki

živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki

je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico

krompirja. Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka

(!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko

hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni

potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar

je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še

ni dokazov, ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v

celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni

hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo

naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo

čez deset let spet morali uporabljati insekticide.

18


obzorij

19

Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali

dva strupa namesto enega.

Koruza: Koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko

škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto

sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče

in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar.

Vendar se Američanom bolj splača koruzo

gensko spremeniti tako, da - podobno kot pri krompirju

- vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup,

v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje

in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem

in je celotna rastlina 1000x bolj strupena, kot

če bi bila škropljena z insekticidom. Z deli koruze

pa se seveda hranijo tudi druge žuželke in poginjajo

(npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice,

vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki

koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah

z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne

koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci,

ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi.

Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810

in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko

spremenjena rastlina v EU.

škropiva toliko dražja. Večina okoljskih in tehnoloških

težav pa ostaja enaka. Obljube višjih pridelkov

in manjše porabe pesticidov se niso uresničile. Še

vedno ne obstaja nobena komercialna GS rastlina,

ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali

slanost. Za slovenske kmete bo konkurenčna prednost

v tem, če jim bo potrošnik lahko zaupal, da

GSO ne bodo uporabljali. Kajti več kot potrošniki

vedo o GSO, bolj se želijo izogniti GS živilom.

GSO in okolje

GS rastline lahko s cvetnim prahom kontaminirajo

običajne rastline na velike razdalje. Širitev gensko

spremenjenih Bt – hibridov koruze (v Sloveniji

dovoljena uporaba GS koruze MON 810) pomeni

nevarnost kopičenja Bt-toksina v okolju. Mnoge GS

rastline imajo vgrajen gen 'terminator', kar pomeni,

da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so

tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih

genov v okolje (npr. s cvetnim prahom) pa ima

Soja in oljna ogrščica: Obe sta največkrat genetsko

spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost

proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko

kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako

uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne

ogrščice, ki sta odporni. Na ta način si poenostavi

delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje

nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi,

ko veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na

druga polja, kjer ni zaželjena. Zaradi odpornosti

na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje

in širi kot najbolj trdovraten plevel. Olje GS oljne

ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v

margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je

dovoljena.

Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone

(da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo

za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom,

ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi

in postrvi zrastejo štirikrat hitreje. Vendar so ljudje

zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje

teh rib. Tako imenovane transgene živali zaenkrat

redijo le v znanstvene namene.

GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi

in tudi dobiček za kmeta ni nič večji. Če morda

prihrani pri določenih stroških, pa so semena in


širjenje

lahko nepredvidljive posledice za ekosistem. Zadnje

raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene

gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo.

S tem škodijo talnim organizmom in porušijo

naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav

pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo,

da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje,

vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v

nekaterih evropskih državah prepovedane.

Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov,

proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?

• Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki,

ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega

organizma na drugega (predvsem možnost

alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin,

ki jih telo ne prepozna).

• Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj,

kar v naravi ni možno.

• Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo

med seboj in oplojujejo tudi običajne

rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in

ekološko kmetovanje.

• Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah

in semena veter raznaša kilometre daleč.

• Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!

• Ker imajo od GSO koristi samo in izključno

proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo

nikakršnih koristi.

• Ker se človek ne bi smel igrati Boga.

Ali zauživamo hrano z GSO?

Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana

označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost

aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi

lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo.

Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS

soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo

GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz

olja GS ogrščice…. Posredno GS hrano zauživamo

tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Naša zakonodaja

namreč dovoljuje, da se GSO uporabljajo

v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa

ni treba označevati. Tako slovenske mešalnice krmil

uporabljajo predvsem GS sojo, kajti ta predstavlja

skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje. Tudi

encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna

tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja,

piva, sadnih sokov, sira, majoneze …, so izdelani

s pomočjo genskega inženiringa (60% encimov).

Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje

alergij.

GSO in zdravje

Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško

zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Znanstvene

raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na

zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je

bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili,

da imajo miši, hranjene z GS koruzo, manj potomcev.

Prav tako so miši, hranjene z GS grahom

(odpornim proti graharju in herbicidu), zbolele za

vnetnimi boleznimi dihal, zato so v Avstraliji prekinili

raziskovalno delo z GS grahom. V Angliji so

v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali.

Raziskovalec dr. Arpad Pusztai je ugotovil, da

krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah

povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS

krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren.

Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved

službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov.

Zakaj takšna gonja, če gre za 'popolnoma varno'

hrano? Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje

GS rastlin število alergij podvojilo. Alergije

izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje

in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja.

Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike,

pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley

Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano

povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih

organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in

možganih. S tem je podprl dr. Arpada Pusztaija. V

letu 1999 je te raziskave podprlo še 22 znanstvenikov

in zahtevalo javno objavo rezultatov.

20


obzorij

21

Kako nepredvidljivo je prenašanje genov, pokaže

naslednji primer: v GS krompir so vnesli gen

lešnika, tako da je oblikoval GNA lektin, ki ima insekticidni

učinek. Sam lektin iz lešnika sesalcem ni

škodljiv, večje količine lektina iz GS krompirja pa

so za sesalce toksične, zato predvidevajo, da je ob

prenosu DNK prišlo do sprememb v GS krompirju.

Vnos tujih genov v kmetijske rastline lahko povzroči

pojav novih strupenih snovi ali nevarno koncentracijo

sicer nenevarnih snovi, ki jih najdemo tudi v

poljščinah, pridelanih na klasičen način!

Kdo ima koristi od GSO?

Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi

je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež),

ostale so: BASF, Bayer, Syngenta. Syngenta je sicer

švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar Švica ni

nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu niti v

prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega

pesticida Atrazina, ki ga je Švica prva prepovedala

uporabljati. Švicarji že vedo zakaj! Običajna

praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so

odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo.

Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo

potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline

ne uspevajo. Kmet ne more več sam odločati niti

o prodaji pridelka. Samo 1% genskih sprememb je

bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi

potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena

hranilna vrednost pridelkov).

Gensko spremenjeni organizmi od ZDA

preko EU do Ilirske Bistrice

ZDA je največja pridelovalka GS rastlin v kmetijstvu

in pridela več kot polovico svetovnih GS poljščin.

Ameriška družba Monsanto je največji svetovni pridelovalec

GS semen. Hkrati trži pesticid Roundup,

ki ga prodajajo skupaj s semeni. Prihodki podjetja

naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9

milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo

čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS

rastlin. Tako so v Argentini pred nekaj leti prepričali

kmete, naj kupujejo njihovo seme GS soje. Ker je

seme zelo drago in ker k temu semenu sodijo specifični

pesticidi, ki so tudi zelo dragi, so morali kmetje

najeti kredite. Pridelek soje ni bil nič večji, je pa cena

močno padla, saj največji kupec soje (Japonska) ni

hotel kupiti GS soje. Zaradi padca cene kmetje niso

mogli vrniti kreditov in so izgubili cele kmetije. Po

ocenah je stradalo 40.000 argentinskih otrok.

Evropska unija se je dolgo upirala gojenju GS rastlin,

a je v letu 2004 evropska komisija pod pritiskom

svetovne trgovinske organizacije nazadnje le

popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS

kmetijskih rastlin (in z njo Slovenija kot del EU).

Uveljavila je zakonodajo, ki omogoča pridelovanje

GS rastlin. Vendar je v Evropi (v nasprotju z ZDA)

še vedno obvezno označevanje živil, ki so izdelana

iz GS rastlin. Švica, ki pa ni podvržena EU politiki,

neomajno vztraja pri prepovedi GSO v kmetijstvu

in prehrani in je za obdobje 5 let prepovedala celo

uvoz GS hrane.

V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojiti le eno

rastlino – koruzo MON 810, ostale gensko spremenjene

rastline pa poskusno pridelujejo v večini članic

EU. Skupno ima 24 GSO dovoljenje za uporabo

kot živilo ali krma. Zakonodajo za gojenje GS rastlin

lahko države članice EU sprejmejo same, vendar pa

ZDA preko veleposlaništev pritiskajo na države

za širitev gojenja GSO rastlin. Tudi v Sloveniji je

ameriško veleposlaništvo že organiziralo posvet in

reklamiranje GSO. Hkrati se po Evropi vrstijo protesti

potrošniških in okoljevarstvenih organizacij

proti GSO. V Evropi so že razglasili cone brez GS

rastlin in hrane v več kot 160 regijah, 3500 mestih

in občinah ter na deset tisoč kmetijah. Francija je z

gojenjem GS rastlin prenehala v letu 2008.

Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo

komercialne pridelave GS rastlin. Vendar pa kmetje

– z izjemo ekoloških kmetij - živali krmijo zlasti

z GS sojo, ki jo uvažajo mešalnice krmil. Slovenija

je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in

razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna

za gojenje GS rastlin, saj veter in žuželke

cvetni prah GS rastlin prenašajo kilometre daleč.


širjenje

Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-

2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje

koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub

mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da

bodo v letošnjem letu po nujnem postopku sprejeli

zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi

rastlinami. Predlog zakona govori tudi o vprašanju

odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih

rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta

dve različici: oblikovanje odškodninskega sklada

ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni,

da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar

bodo npr. ekološki kmetje v primeru prenosa GS

peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili

odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno,

ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon,

saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha,

kot so pričakovali – razen Monsantu.

Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam

poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero

se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne

bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale

lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju

GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih

občin, med njimi: Cerknica dne 28.6.07, Koper dne

19.7.07, Sežana dne 27.9.07, Postojna dne 16.10.07,

Hrpelje-Kozina dne 18.10.07, Pivka dne 2.4.08…

občina Ilirska Bistrica izjave do danes, ko pišem ta

članek (16.2.2009), še ni podpisala. Bo pa izjava v

obravnavi na naslednjem občinskem svetu. Sama

vidim razvoj bistriškega kmetijstva v smeri čim

bolj zdrave, neoporečne hrane. Zato ker je tako

čiste zemlje in vode, kot jo je najti v Ilirski Bistrici,

v Evropi vse manj in bo slej ko prej zelo iskana.

Sosednje občine se tega zavedajo! Ne zapackajmo

svojega okolja!

v tujini. Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo

na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO

niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide

ali umetna gnojila - tako v pridelkih kot tudi na

kmetiji sami - mu nemudoma odvzamejo certifikat

in se s tržno ekološko pridelavo ne more več ukvarjati.

Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke

živali ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana

na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati

hrano naših otrok?

Kaj lahko naredimo sami?

Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane

pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša

in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo

bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima

te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez

oznake 'gensko spremenjena' ali pa kupuje pri bližnjem

kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.

Pomembno je, da se informiramo in podvomimo

o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno

vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav

nikomur ni mar, ali bomo zboleli ali ne, pomemben

je le dobiček. Velike farmacevtske družbe proizvajajo

velike količine pesticidov, od katerih ljudje zbolevajo,

nato pa jim prodajajo zdravila. Tako dvakrat

zaslužijo. Samo Bayer je v lanskem letu prodal v

Sloveniji za 20,4 mio EUR pesticidov! (Kmečki Glas,

21.1.09) Seveda Bayer prodaja tudi zdravila. In

GSO. Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj

(www.itr.si) lahko najdete povezavo za ogled filma

Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje

posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na

kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na

okolje.

Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?

Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po

zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin

v čokoladi, ki jih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega

izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno

označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira

se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in

to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini.

Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne

hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in

izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano

pod nadzorom. Zaupam pa ekološki kontroli živil,

ker so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu

ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi

Zaključek

V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih

civilizacij - tudi zaradi uničevanja okolja na

prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo

naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni

posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih

ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na

račun zdravja otrok! Otroci naj bi bili naše največje

bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti

ekološki prašiči ne smejo zauživati!

Viri:

Inštitut za trajnostni razvoj: www.itr.si, Zveza potrošnikov Slovenije,

knjiga Gensko spremenjena hrana založbe Didakta, www.

umanotera.org, revija Biodar št.3/2006, Kmečki glas št.7/2009

22


Oglasi

ponudbo na stojnici – na primer: sreda (datum): Alenka

Černec /ponudba semen AMARANT, zeliščnih izdelkov

BIOKOR, zeliščni čaji/.

2.) Še vedno je možno naročiti semena in sadike po pošti,

telefonu, preko e-pošte: info@amarant.si

3.) Internetna trgovina je končno prenovljena – oglejte si

www.amarant.si

4.) Možno je naročiti seme in sadike za prevzem na

prireditvah in na stojnici, kadar je prisoten Amarant.

5.) Za vsa vprašanja sem na voljo tudi na info@amarant.

si ali na tel: 01 56 39 236 – na tajnici pustite vašo

telefonsko številko in pokličem vas nazaj!

6.) Naš kooperant – Biotehniški center Naklo – Strahinj

99 pri Kranju ima v ponudbi ekološke sadike. Sadike

lahko dobite na njihovem naslovu, ali pa jih naročite

in prevzamete pri Amarant na stojnici v Ljubljani oz.

na prireditvah – prevzem po predhodnem dogovoru oz.

rezervaciji

Novosti pri ponudbi iz kooperative AMARANT

1.) V letu 2009 imamo v najemu stojnico na EKO tržnici –

Pogačarjev trg, Ljubljana .

Na spletni strani bo vsaj en dan pred tržnim dnem

objavljeno, kateri od kmetov ali pa Amarant bo s svojo

13.5.2009 PRAZNIK SOLATE

V NAKLEM pri KRANJU

VABLJENI vsi, ki vas zanima spekter 28 solat, ki so

posajene v primerjalnih posevkih.

Poleg solat bo ponudba ekoloških pridelkov in izdelkov

– pripravljali bomo tudi ekološke jedi.

Več na spletni strani www.bc-naklo.si in

www.amarant.si

Organizator pridelave in predelave od semena do krožnika

Fanči Perdih, Amarant

Ukvarjam se z ekološko pridelavo vrtnin.

Koristim avtohtona semena

in biodinamične prijeme.

Na našem vrtu v pravljični Moravški dolini bomo to

sezono zasadili gredice z živo hrano tudi za vas.

Ponujam vam pridelke, ki jih lahko tudi sami

posadite in utrgate za sproti in za ozimnico.

Milan Uštar

Ples 7, Moravče, tel. 041925902

23


24

Dogajanje D o g a

Društvo Ajda Gorenjska

Petek, 17. april od 15.-17. ure

Praktično izobraževanje: Izkopavanje B-D pripravkov,

čiščenje in sušenje ter shranjevanje. Sajenje krompirja,

koruze, pikiranje, presajanje sadik, nevarnost čebulne

muhe. Nabiranje regrata. Navodila za izdelava žvepleno

apnene brozge za sadje in gnoja iz roga. Rože v vrtu, hiši in

na balkonih, zeliščni vrt. Obujte se primerno za delo!

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Nedelja 19. april

Delavnica: Nabiranje samoniklih užitnih rastlin

z Dariom Cortesom.

Zbor: osnovna šola Antona Janše v Radovljici ob 9.00 uri.

Obvezne rezervacije na tel. 05-901-88-49 in 04-530-56-50.

Prispevek za predavatelja 15 €.

Sobota, 25. april

Strokovni izlet v Gornjo Trebušo, ogled kmetije Mete

Vrhunc. Pri njej bo skromno kosilo, ogled kmetije in

delavnica z naslovom: Varovanje in čuvanje semen.

Odhod iz Tržiča ob 6.10, avtobusne postaje Lesce ob

6.30 uri, preko Kranja – Labore 6.50, Škofja Loka 7.15,

na Primorsko. Ob povratku si bomo v Solkanu ogledali

vrtnarijo z eko sadikami (možen nakup sadik). Na poti se

nam bo pridružila makrobiotičarka Ica. Povratek v večernih

urah. Ob polni zasedenosti avtobusa bo cena prevoza 15 € .

Prijave zbirajo Silva, tel. 041-625-454, Mihaela, tel. 04-572-

56-18, Monika, tel. 04-530-56-50 do zasedbe avtobusa.

Sobota, 9. maj od 14.-17. ure

Praktično izobraževanje: Nabiranje in vloga baldrijana v

biodinamiki. Mešanja baldrijana za žita. Zakopavanje rogov

s kremenom.

Obujte se primerno za delo! V primeru slabega vremena

bomo v zaprtem prostoru. Izmenjava sadik.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 13. junij od 17.-19. ure

Praktično izobraževanje: Okopavanje, zatiranje plevelov

in glivičnih bolezni. Košnja trave, sušenje. Odkopavanje in

zakopavanje koprive. Izdelava kravjeka po Mariji Thun.

Mešanje gnoja iz roga proti suši.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Društvo Ajda Štajerska

Petek, 17. april ob 19. uri

- ob 14. uri, 5. tečaj iz osnov b-d, tečaj vodi Romana Šrimpf,

Izletniška ulica 6, Rog. Sl.

- ob 16. uri, izkop b-d preparatov,

Izletniška 6, Rogaška Slatina

- ob 16. uri, izkop b-d preparatov pri Andreji Trogar,

Lepa njiva 36, Mozirje

Društvo Ajda Domžale

Sobota, 25. april ob 19. uri

Delavnica: Izkopavanje preparatov,

vodi Jože Grabljevec

Biodinamična kmetija Videmšek, Prešernova 26, Dob

Četrtek, 14. maj ob 19. uri

Predavanje: Z biodinamiko nad osteoporozo,

predava Sanja Lončar

Domžalski dom (stara knjižnica), Ljubljanska 58

– nasproti Metalke

Četrtek, 11. junij ob 19. uri

Predavanje: Priprava na posvetitev,

predava dr. Andrej Fištravec

Domžalski dom (stara knjižnica), Ljubljanska 58

– nasproti Metalke

Enkrat mesečno imamo tudi skupinsko mešanje preparatov za

člane društva Ajda Domžale na sedežu društva, Podrečje 10.

Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 041-323-249

Društvo Ajda Domžale

Sreda, 15. april ob 19. uri

Predavanje: Biodinamika- Temelji tega načina kmetovanja

- štiridelnost človeka in narave,

predava ga. Meta Vrhunc

Sreda, 20. maj ob 20. uri

Predavanje: Užitne samonikle rastline,

predava g. Dario Cortese, samostojni publicist

Sobota, 23. maj

STROKOVNA EKSKURZIJA v Prekmurje k Vinenciju

Ferenčaku, ki prideluje žita na površini 220 ha.

Sreda, 17. junij ob 20. uri

Okrogla miza: Vestranska uporaba zelišč v biodinamiki,

vodi Alenke Svetek

Predavanja bodo v prostorih Zadružnega doma v Zadvoru

(Cesta II. grupe odredov 43, 1261 Lj.-Dobrunje).

Praktično delo poteka običajno na sedežu društva v Sadinji vasi.

Za meseca maj in junij še nimamo točno določenih datumov

in lokacij naših akcij.

More magazines by this user
Similar magazines