Revija Svitanje - Poletje 2009

wsljubljana

Letnik V, številka 2

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Fanči Perdih, Matjaž Turinek

Aci Urbajs, Eva Zupan,

Breda Medvešček, Anka Černec,

Franc Vehar

SLIKOVNI MATERIAL:

Anka Černec, Aci Urbajs

Breda Medvešček, Franc Vehar,

Matjaž Turinek, Žiga Vuk,

arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Ingrid Thiesen, Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Ljubljanska cesta 56

4240 Radovljica

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Davčna št. 94313008

TR: 02031-0254286474

Tel: 01 549 01 55

revija.svitanje@gmail.com

LETNA NAROČNINA: 15 EUR

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Kazalo 2

Uvodnik 3

Skrb za naravo 3

Biološko dinamična praksa 3

Čebele imajo dober razvoj 4

Rman navadni 6

Zemlja je bogastvo 8

Širjenje obzorij 10

Dioscorea batatas ali Lichtwurzel © 10

Rudolf Steiner in kmetijski tečaj 13

Tečaj kmetijstva: meditativna knjiga 16

Kaj je biodinamika? 17

Utrinki 20

Dan solat 20

Oglasi 22

Dogajanje 24

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskem naslovu

revija.svitanje@gmail.com

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina je 15 EUR.

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739


3

Uvodnik

Dragi bralci!

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dobrodošli v poletni številki revije

Svitanje, ki v vaše domove prihaja

okoli Janezovega. To je čas preobrata v letnem ciklusu, ko

se dan začne krajšati in noč daljšati. Krščanski praznik v

tem letnem času je osredotočen na Janeza Krsnika. Njegov

veliki krik je povzet z grško besedo Metanoia, kar pomeni,

'spremeni svoje poglede, spremeni svoje razmišljanje'.

Janez Krsnik je imel videnje prihoda Kristusa in je ljudi

pripravljal na to, da bodo to prepoznali, vedoč da je za to

potreben nov način razumevanja in življenja.

Ne glede na naše versko prepričanje ali duhovne poglede je jasno,

da lahko do spremembe načina razmišljanja in delovanja pride le,

če smo prepričani, da je tako prav in potrebno. Da bi kaj spremenil,

mora človek najprej videti, da je ta sprememba res potrebna. Janez

Krsnik je s svojim gorečim navdihom navdušil ljudi, da so razumeli

njegovo videnje prihajajočega.

Tudi ljudje, ki nam je blizu biodinamika in waldorfska pedagogika,

smo na nek način navdihnjeni od Janeza Krsnika, saj smo spoznali,

da so klasični načini tako kmetovanja, kot tudi vzgoje zašli v slepo

ulico. V svojem spoznanju smo zaslišali krik Janeza Krsnika in začeli

iskati nove poti.

Snovalci revije Svitanje si prizadevamo, da bi vsem, ki so prepoznali

potrebo po novem načinu razmišljanja in delovanja, to iskanje

olajšali. V tej številki si tako prizadevamo: naš vinar Aci Urbajs, čebelar

Franc Veharjin zliščarka Anka Černec, ki nam na neposreden

način posredujejo svoje znanje in izkušnje. Po dolgem času gostimo

spet s predsednico društva Ajda Posočje Marijo Poljanec. Z njo

se pogovarja naša sodelavka Breda Medvešček iz društva Goriška.

Matjaž Turinek nam razkriva skrivnostno rastlino Dioscoreo batatas

ali Lichtwurzel. Nadaljujemo tudi s člankom Kaj je biodinamika.

Poleg tega v tej številki začenjamo tudi sodelovanje z Demeter

kmeti. Odslej bodo tudi njim namenjeni nekateri zanimivi članki – v

tej številki o Tečaju kmetijstva Rudolfa Steinerja.

Še nekaj bi rada posebej izpostavila – oglasno sporočilo AMA-

RANT-a. Pozivam vas, da ga dobro preberete in se nanj, če želite že

to jesen dobiti ekološko pridelano ozimnico, čim hitreje odzovete!

Želim vam prijetne poletne dni!

Biološko dinamična

praksa 'vztrajnost,

družina'

Aci Urbajs

Da pišem o tem dogodku, so me spodbudile

čebele, ki vsako leto oprašujejo socvetja mladih

grozdov (slika1). Njihovo vztrajno delo prinaša

novo življenje na trto. Oprašeni cvetki postanejo

jagode, ki se združujejo v grozd. Narava s svojim

redom, ki ga ljudje komaj kaj poznamo, ustvarja

nove sodružbe, svetove.

Vztrajnost je R.Steiner opisal kot stanje človeka, da

se drži začrtane poti, da ne menjuje svojih moralnih,

etičnih vrednot, da ne koleba sem ter tja. Abstraktno

mišljenje človeka dviguje iz carstva živali

ter ga postavlja v carstvo ljudi. S tem so človeku

dane različne možnosti delovanja, lahko peljejo

tudi v zavist, jezo, sovraštvo… Tega čebele, čmrlji,

hroščki…, ki se kobacajo v socvetju grozdja, ne kažejo.

En drugemu prepuščajo prostor. In ko vzletajo,

me spominjajo na ljudsko skovanko: 'Božji volek

(pikapolonica) pokaži mi Nebesa!'

O drugačni vztrajnost pripoveduje zgodba velikega

učitelja, ki je svojega najboljšega učenca zadolžil,

da izkoplje vodnjak na vrtu. Začel je na označen

mestu, a ker ni našel vode, je utrujen, obupan začel

kopati drugje. Ni našel izvira, na koncu je bil razkopan

ves vrt. Če bi kopal na enem mestu, bi verjetno

izkopal vodnjak, postal učitelj, mogoče pa bi našel

tudi vodo.

Tudi naš vodnjak, ki smo ga kopali skupaj biološko

dinamični kmetje v Sloveniji, je pokazal vse

značilnosti prejšnje pripovedke. Prepogosto smo

menjavali lokacije kopanja vodnjaka, dišeči vrt se

je spreminjal v gradbišče. Ob porazu se hitro rodijo

čustva: dvom, zavist, sovraštvo. Na enem bregu je

stal učitelj, na drugem učenci.

Pred letom in pol nas je obiskala Susanne Kuffer,

sodelavka Demetra iz Švice. Naše poglede je prenesla

matici – Demeter Internacional. In potem je

šlo vse na bolje. Postajali smo del velike DRUŽINE


Skrb z

Skrb za narav

Čebele imajo kljub

nevšečnostim dober

razvoj

4

Franc Vehar

V letošnjem letu so čebele dobro prezimovale.

Vreme ni bilo predolgo mrzlo, tako so se lahko

pravočasno očistile blata iz črevesja. Tudi pomlad

je bila vremensko ugodna za čebelje družine, ki

so imele dovolj velike zaloge medu in cvetnega

prahu.

Demeter. In prav na rednem srečanju biološko-dinamičnih

kmetov v maju na Rifniku smo podpisali

pogodbo kmetje, Zavod Demeter Slovenija in

Demeter International. Da postanemo samostojen

panj, potrebujemo leto ali dve vztrajnega dela, nam

je ob slovesu dejala Susanne Kuffer. Saj smo navajeni!

Dogodku izbrano smo slovesno nazdravili z Demeter

vinom, saj je certifikat za vino prišel v istem

trenutku. Čebele na grozdju v vinu zamenjajo droži,

ki nastajajo kot metamorfoza kvasovk. Z bučnim

vrenjem dajejo novo življenje in drugačen karakter

vinu. Susanne je vino opisala precej drugače, kot

veleva enološka praksa. Vino, ki je bilo še kalno, je

ni zmotilo. Tudi vonj, ki zrcali aktivnost droži, ji je

bil lep, prijeten. Pri okusu ni iskala mnogo besed.

Vino je uravnoteženo in dozorelo. Energija se s požirkom

spusti k srcu ter se vrača v glavo. Poudarila

je, da to ni alkohol, temveč energija: sončna, kozmična,

etrska ….kdo si ga vedi.

Starodavne zgodbe, bajke tkejo mistično prevleko

čez biodinamično delo. Upam, da bomo tokrat ljudje

pazljivejši, da ne uničimo vsega očem nevidnega.


Družine z malo zaloge hrane so bile obsojene na

propad, kajti v naravi ni bilo medenja in vreme se

je naglo spreminjalo in negativno vplivalo na izločanje

medičine. Hladno pomladno vreme je zakasnilo

vegetacijski razvoj, tako je divja češnja vzcvetela

v prvi polovici aprila in zelo spodbudila razvoj

čebeljih družin. Čebelje družine ki so bile pregledovane

od poznega poletja leta 2008 pa do začetka

cvetenja češnje v letu 2009 na dan za cvet, so imele

eksplozivni pomladni razvoj v aprilu. Moje čebele

so v drugi polovici aprila po večini zasedale 15 do

20 satov AŽ mere. V nakladnih panjih je bil pomladanski

razvoj nekoliko počasnejši. V istem obdobju

so zasedale povprečno po dve polovični LR nakladi

po 12 satov. Koncem aprila so se družine v nakladnih

panjih hitreje razvijale kot v AŽ sistemu. Z

vsemi družinami sem delal na dan za plod. Konec

aprila sem ogrebal že prve roje, kar je bilo naznanilo

rojevega leta. Roji so zelo hitro zgradili satje in ga

tudi napolnili z medičino.

V mojem čebelarstvu se prične zatiranje varoe s prvimi

roji. Roje poškropim z oksalno kislino.

Izrojenca pa pokapam z oksalno kislino, ko se poleže

vsa zalega. Tako odstranim varoe iz rojev in

izrojencev. V tem obdobju naberem tudi varoo za

sežiganje v maju, ko je luna pred ozvezdjem bikaoznačeno

v bio koledarju društva Ajda. Pepel sežganih

varoi dinamiziram v keramičnemu možnarju

in ga nato potresam po čebelah v plodišču, ko je

luna pod vplivom ozvezdja bika, vsak mesec do

oktobra. Napadenost družin kontroliram v mesecu

maju in juniju tako, da pregledam trotovino.


5

oa nar

Če je trotovina s 40 % napadenostjo, jo izrežem. V

mojih panjih imajo čebele možnost graditi veliko

trotovine zadaj za satnimi okvirji, glej priloženo

sliko. Čebelja družina, ki lahko prosto gradi veliko

trotovine, prinese tudi veliko medu, kot da so mi

hvaležne, ker jim omogočam, da imajo v družini

tudi do 5000 trotov. Mnogi čebelarji sproti odstranjujejo

trotovino iz panja. To slabo vpliva na razvoj

družine. Tudi varoa se počuti ogrožena in se v takih

družinah, kjer je malo trotovine, raje razvija v čebelji

zalegi. Pogosto čebelarji pravijo, če ni varoe v

trotovini, je ni v panju. Ko pa pričnejo z zatiranjem

z zatiralnimi sredstvi, ugotovijo, da je odpad tudi

po več tisoč osebkov v mesečnem obdobju.

V maju je medil gozd, tako kot je bilo napovedano

v bio koledarju proti koncu meseca maja. Pojavila

se je mana na vrbi, hrastu, hruški in pozneje na lipi.

Ta med se je v štirih dneh strdil v satju, tako je bilo

točenje v začetku junija zelo težavno. Več kot polovica

medu je bilo vrnjenega v ponovno predelavo

čebelam. V drugi polovici junija je močno medila

lipa, ki jo je občasno izpiral dež. Istočasno je cvetel

kostanj, ki ga je sproti opral dež, tako letos ne bo

veliko kostanjevega medu. Za moje čebele je ravno

kostanjeva paša poglavitna za poznopoletni razvoj.

Na njem si naberejo veliko cvetnega prahu, ki je

zelo kvaliteten in ga porabijo v poznejšem času, ko

je v naravi manj cvetnega prahu. Ko se konča kostanjeva

in lipova paša, je pri meni konec medene bere

.Počakam, da je med pokrit v satju vsaj 10 dni. Med

odvzamem iz panja na dan za plod ali cvet, ker je

takrat med najkvalitetnejši. Če med odvzamete iz

panja in točite na dan za – voda list po bio koledarju

- med zelo rad kisa, ker vsebuje več vlage, to pa

prija kvasovkam.

Pri delu s čebelami v jesenskem in poznopoletnem

času moramo upoštevati navodila z našega koledarja.

V svojem tri desetletja trajajočem čebelarjenju

sem ugotovil, da postanejo čebele krotke, če

upoštevamo ta navodila. Dokaz za to je slika mojih

čebel ob vhodu v kozji hlev, kjer vsak dan hodim

pred panji brez bojazni, da bi me popikale, kljub

temu da dišim po kozah, ko zapuščam hlev. Vsem

je znano,da navadno čebele ne prenašajo vonja po

hlevu, toda moje čebele mi tudi to oprostijo, ker

čutijo, da jih imam rad in sem jim hvaležen za vse

njihovo dragoceno delo, ki ga opravijo v naravi in

omogočajo meni in sosedom obilo pridelka.

Vse čebelarje, ki bodo brali ta članek, opozarjam, da

bo letos močnejša reinvazija varoe v septembru, ker

je veliko rojev pobegnilo v naravo in se bo v teh

rojih hitro razmnožila varoa. Posledično bodo te

družine oslabele in močne oskrbovane družine po

končanem jesenskem krmljenju poiščejo take slabiče,

jih izropajo in poleg medu domov prinesejo

veliko varoe, ki se ravno v tem obdobju razmnožuje

s faktorjem 5X, ker je dolgoživa in nam do konca

novembra lahko uniči tudi močne čebelje družine.

S pitjem krvi varoa oslabi čebelo tako, da postane

kratkoživa in umre po 35 dneh življenja. Tako se

nam lahko panji na hitro spraznijo, ko to najmanj

pričakujemo.

Z željo, da bi se lahko krepčali s kvalitetnim slovenskim

medom, končujem tokratni prispevek.

Naj medi!


skrb za

Rman navadni

(Achillea millefolium)

inulin, asparagin, gumi in različni minerali ( predvsem

kalij). Klorofil te rastline vsebuje neko snov,

ki je podobna vitaminu A.

Anka Černec

Zdravilnost in uporaba: Zaradi eteričnega olja in

grenčine je navadni rman aromatična grenčica, zato

ga uporabljamo kot zdravilno sredstvo za želodec,

za pospeševanje teka, pri težavah s črevesjem in

žolčem. Eterično olje, ki vsebuje azulen, poleg tega

razkužuje, dobro vpliva na vnetja in pomirja krče.

Velika količina kalija pospešuje- skupaj z drugimi

učinkovinami - delovanje ledvic, zato je rman zelo

primeren za pomladanske in jesenske čistilne kure,

navadno v čajnih mešanicah. Poleg tega ustavlja zunanje

in notranje krvavitve ( iz pljuč, črevesja, nosu,

maternice in ledvic). Rmanov oparek je primeren

tudi za zdravljenje ran. Rmanove kopeli podpirajo

učinek notranje uporabe.

Priprava rmanovega čaja: 1 socvetje rmana prelijemo

z ¼ l vrele vode in po 15 min odcedimo. Čaj

pijemo zmerno topel, 2-3 skodelice na dan.

Izhaja iz družine nebinovk, zdravilni del rastline

pa je celotna cvetoča zel brez korenine.

Navadni rman je košarnica s plazečo se koreniko, iz

katere najprej požene pritlična listna rozeta, potem

pa cvetna stebla. Valjasto steblo je strženasto, golo

in rahlo dlakavo, odvisno od tega, kako visoko raste.

Zraste 20-45 cm ( celo do 60 cm) visoko, ima

trojno pernate liste, zgoraj pa socvetja. Cvetovi koškov

so beli do rahlo rumenkasti, obrobni pa beli,

rožnati ali temno rdeči.

Navadni rman cveti od junija do oktobra ali novembra.

Navadni rman je doma v vsej Evropi in raste

na travnikih, ob poteh in poljih. Zelo je skromen,

odporen proti vročini in mrazu in nezahteven glede

zemlje.

Nabiramo ga od junija do novembra, ko rastlina

cveti. Odrežemo za dlan nad zemljo, povežemo v

šopek in obesimo v senco, da se posuši. Zelo debele

in olesenele dele stebel izločimo. Marsikje uporabljajo

samo socvetja.

Učinkovine rmana: grenčina (ahilein), eterično

olje(z azulenogeni, hamazulen) čreslovine, smola,

Upravičeno je dodajanje rmana čajem za čiščenje

krvi, proti kašlju in prehladu, ker njegove učinkovine

podpirajo in krepijo delovanje drugih zdravilnih

zelišč. Najpomembnejša je uporaba rmana pri

vegetativni distoniji (organski nevrozi) male medenice

pri dekletih in ženah. Simptomi obolenja so

krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha,

navadno na različnih mestih, zvezane z bolečinami

v križu. Te ženske velikokrat tožijo zaradi posebno

bolečih menstruacij in bolečin v prsih pred

menstruacijo. V takih primerih je vredno poizkusiti

kuro z rmanovim čajem, ki je lahko uspešna, če

traja nekaj tednov. Težave se zmanjšajo, ker rman

pomirja krče, azulenogeni in hamazulen v njem

odpravljajo vnetja, grenčine pa krepijo. Dodatno so

priporočljive rmanove kopeli, sedeče ali popolne.

Kopel lahko pripravimo sami. 50-75g rmana prelijemo

z litrom vrele vode, pustimo stati 20 min in

odcedimo. Tekočino vlijemo v vodo za kopanje.

Uporaba

Mlade liste rmana lahko vso sezono sočimo skupaj

s koprivo, deteljo, regratom, mladimi žiti (ječmen,

pira, pšenica). 1 veliko žlico soka razredčimo z 2dcl

vode in ga pijemo 1x tedensko, to našo odpornost

zelo poveča. Rman je znan tudi pod imenom hajdučka

trava. Ko ljudje niso imeli zdravil, ali niso

mogli k zdravniku, so stolkli s kamni rman in ga

položili na rane, da so se zacelile.

6


naravo

Dodaja se ga lahko k hrani, na primer v palačinke

s česnom in rmanom. Rman je uporabil tudi dr.

Rudolf Steiner za kompostni preparat. Pripravlja se

v jelenovem mehurju. Postopek je dokaj zahteven,

zato ga delamo skupinsko v društvih. Ko sestavimo

kompostni kup, ga uporabimo skupaj s koprivnim,

regratovim, hrastovim in kamiličnim pripravkom.

Rmanov preparat v tleh spodbuja delovanje dušika

in kalija.

Rmanov pripravek je uporaben tudi za tretiranje

semena trav in rži pred setvijo. Kavno žličko preparata

vrtinčimo v 3 litrih deževnice 5 minut. S tem

navlažimo seme, pustimo stati 24 ur in vmes večkrat

premešamo. 3 litre semenske kopeli zadostuje

za 100 kg semena.

S poizkusi sta Martha Künzel in Franz Lippert ugotovila,

da so rastline pri tretiranem semenu močnejše,

imajo večji koreninski sistem in so tudi bolj

odporne na sušo. Praksa je tudi pokazala, da ob

toči, ko so rastline ranjene, čim prej poškropimo

večkrat z rmanovim čajem. Rastline se hitro obrastejo.

Sama sem čaj škropila po junijski toči, ko je

bila jablana popolnoma okleščena z nekaj razcefra-

nimi listi. Drevo se je obraslo, jeseni cvetelo in ko je

prišla zmrzal, so bila jabolka toliko debela kot pred

točo. Naslednje leto je jablana normalno rastla in

rodila.

S kuhinjskim kladivom stolčen rman v lanenem povoju

sem uporabila pri ranjenem konju in tudi ta

rana je bila kmalu pozdravljena. V času, ko sem iskala

prava zelišča za rešitev različnih zdravstvenih

težav, sem tako za pripravo zobnega čistila izbrala

poleg soli, žajblja, ognjiča in preslice tudi rman,

tako sestavo sem izbrala zato, ker sem imela dolga

leta večkrat letno zelo boleča vnetja dlesni. Odkar

sem začela uporabljati ta zelišča, vnetij ni več.

Prijatelj Andrej je imel na nogah kožno obolenje.

Za osnovo sem vzela otrobe, hrastovo lubje, rman,

ognjič in preslico. Dva meseca si je s tem posipom

redno masiral prste na nogah, kjer je imel belo odmrlo

kožo. Koža se je popolnoma pozdravila. Andrej

se mi je zahvalil, da sem mu pripravila tako

uspešen pripravek, sama pa sem se mu zahvalila,

ker je tako vztrajno uporabljal posip. Če bi po treh

dneh ugotovil, da stvar ne deluje, gotovo ne bi raziskovala

uporabe naprej.

PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK

V Beli krajini nad Kolpo prodam urejeno biodinamično kmetijo,

ki obsega hišo, delavnico, skedenj, 1 ha njiv, 1,5 ha mladih sadovnjakov in 17 ha gozda.

Možen je tudi dodaten nakup ali najem zemljišč. Na kmetiji je

vpeljanih več dejavnosti, sedaj zaradi pomanjkanja delovne

sile zelo zmanjšanih. Pridelujemo in predelujemo zelišča ter

ekološka semena starih vrtnin. Opustili smo kozjerejo, za katero

so pri nas idealne razmere, saj se pokrajina zelo zarašča.

Pogoji in povpraševanje so tudi za treking turizem. Možnost

je tudi za izobraževanje skupin, ki skrbijo za naravo in svoje

zdravje. Zbrala sem stara znanja o pranju perila, Andrej Korošec

je uvedel postopek za pomivanje posode z otrobi. Sama

sem sestavila rastlinska čistila za lase, telo, zobe in obolelo

kožo, kopeli itd. To so dejavnosti, ki so v našem prostoru potrebne

in bi nudile pridni družini sredstva za dostojno preživljanje.

Anka Černec

Zilje 55, 8344 Vinica tel: 07/30-64-333


8

skrb za

Zemlja je bogastvo

Breda Medvešček

Domačo kmetijo v Stopniku, kraju med Dolenjo

Trebušo in Reko, je zapustila po poroki. Še prej

je bila zaposlena na idrijski občini in v podjetju v

Idriji, kamor se je vozila celo s kamionom. Takrat je

vstajala ob treh ponoči, da se je po vseh tistih neurejenih

poteh pravočasno pripeljala v oddaljeno Idrijo.

Dve sezoni je delala tudi v Avstriji, in kot pravi,

v tem času obnovila tudi znanje nemškega jezika,

kar ji še danes zelo koristi pri prebiranju strokovne

literature o biodinamiki, ki je v glavnem napisana v

nemškem jeziku. Ko sta se z možem leta 1975 preselila

na kmetijo v Čiginj, se je takoj lotila obdelovanja

zemlje in skrbi za živino, predvsem pa se je posvečala

svojim štirim otrokom, ki so v tem času začeli

prihajati drug za drugim.

Marija Poljanec naravnost obožuje naravo. Že

vse življenje živi v stiku z njo in od malih nog

dela z zemljo. Ve, da je delo na zemlji zahtevno in

odgovorno, in da narava ne pozna kompromisov.

Pravzaprav ni naključje, da je Marija začela

kmetovati po biodinamični metodi že daljnega

leta 1990, saj ji je tak način dela pisan na kožo:

'Rada imam zemljo, navezanost nanjo mi je ostala od

otroštva, če ni že kar podedovana. Rojena sem v astrološkem

znamenju bika, ki je zemeljsko znamenje, zato je

normalno, da me zemlja tako privlači. Moje rojstno leto

1941 je zaznamovala druga svetovna vojna z vsemi tegobami,

ki jih je prinesla s seboj, toda zdržali smo, saj nas

je preživela zemlja na domači kmetiji. Preživljali smo se

skromno, predvsem z močnikom, polento, mlekom, vendar

smo končno doživeli tudi boljše čase. Iz lastne izkušnje

lahko zatrdim, da je zemlja bogastvo, najbolj zanesljiv

kapital. Če jo spoštuješ in jo skrbno obdeluješ, te ne

pusti na cedilu tudi takrat, ko vse ostalo zataji.'

'Od 1975. sem v tej hiši samostojna gospodinja, mati in

vzgojiteljica,' ponosno pove. Sliši se tako samozavestno

in suvereno, ko pribije: 'Ja, skrbeti za otroke in

zemljo je zelo odgovorna in težka, a lepa naloga, lahko bi

rekla pomembna služba. No, zdaj so otroci že pri kruhu

in na svojem. Najmlajši, Peter, mi še veliko pomaga pri

hiši. Mizar je, gorski reševalec, alpinist, plezalec. Preden

gre na daljšo turo, vedno preštudira, kaj mora postoriti

na posestvu, da mu katero od nujnih opravil 'ne uide'.

Suzana, najstarejša, je medicinska sestra, Primož je elektroinženir,

Tamara, najmlajša, pa turistična delavka.

Čeprav je od vseh otrok najbolj navezana na dom, se je

preselila v Nemčijo, kjer živi njen fant. Imam tudi pet

vnukov in vnukinj, na poti pa je tudi že šesti. Še posebno

zaradi njih se mi zdi prav, da se ukvarjam z biodinamiko.

Biodinamiko cenim, ker upošteva celostni razvoj in ker

izključuje gensko spremenjene organizme in v kmetijstvu

prepoveduje uporabo strupov ter sintetičnih gnojil,

saj te snovi škodijo zdravju in zelo obremenjujejo okolje,

predvsem vodne vire. Rudolf Steiner je zame genij – mislec

in praktik, pa tudi neke vrste prerok, ki je že pred desetletji

pravilno napovedal pogubne posledice napačnega

ravnanja pri reji domačih živali in kmetijski pridelavi.

Preštudirala sem vse njegove tečaje za kmetovalce. Vem,

da mu nekateri oporekajo, celo taki se najdejo, ki ga blatijo,

vendar sem prepričana, da ne eni ne drugi njegovih

del niso niti dobro prebrali, kaj šele da bi jih razumeli in

prenesli v življenjsko prakso.'

Kdaj in kje ste se seznanili z biodinamiko?

'Ko mi je leta 1990 prišel v roke setveni koledar Marie

Thun, se mi je posvetilo. Ugotovila sem, da je to

tisto, kar že toliko časa iščem, da je to za moje srce

in dušo. Kmalu sem navezala stik z Meto Vrhunc,

za katero sem pozneje izvedela, da je prva začela

širiti biodinamiko v Sloveniji. Potem sem šla na tisti

sestanek biodinamikov na Brezjah. Da, to je bila


naravo

9

zame neke vrste božja pot, ki mi je v življenju odprla

novo poglavje. Ivan Ogrinc je na sestanku name

naredil zelo močan vtis, ko je pripovedoval svoje

izkušnje, kako je na nasvet pospeševalne službe

gnojil z mineralnimi gnojili in škropil s strupi, in

to vse do takrat, dokler ni našel na svoji njivi prvih

poginulih deževnikov in ptičev. Ivan me je zares

prepričal, da sem na pravi poti.

Na sestanek, ki je bil ob 18. uri, sem se pripeljala z

vlakom. Ker je bilo veliko zanimivih tem in tudi dosti

vprašanj, se je vse precej zavleklo in zadnji vlak

proti Primorski je že zdavnaj odpeljal, zato sem vsa

obupana spraševala neznane udeležence sestanka,

če se morda pelje kdo do Javornika. Takoj sem dobila

prevoz. V Javorniku so namreč živeli moji daljni

sorodniki, ki jih do takrat nisem videla že več let.

Samo upala sem, da so še na starem naslovu in me

bodo sprejeli pod streho, kar se je seveda tudi zgodilo.

Na naslednje srečanje biodinamikov, ki je bilo na

Vrzdencu pri Meti Vrhunc, pa sem se že peljala bolj

organizirano, saj je bilo navdušenje nad biodinamiko

tudi na Primorskem vse večje in so se posamezniki

že začeli udeleževati teh srečanj. Predavala je

Maria Thun. Po tem sestanku sem v domačo vrtno

gredo zakopala dva kravja rogova, napolnjena z

gnojem. Ko sem po določenem času hotela rogova

izkopati, ju nisem mogla več najti. Verjetno sem ju

zakopala preplitvo in so ju odkopale živali. Se pa

spomnim, da je na tistem mestu več let vse rastlinje

čudovito uspevalo.

V naslednjih letih sem obiskala še veliko predavanj,

predvsem na Vrzdencu pri Meti Vrhunc. Predavali

so sami priznani tuji strokovnjaki za biodinamiko.

Po mojih podatkih jih je bilo vsaj 27. Meta Vrhunc

me je vsa leta zalagala s strokovno literaturo in me

vzpodbujala, to pa počne še danes. Za vse sem ji

zelo hvaležna. Ko so v Avčah ustanovili Delovno

skupnost Ajda za Goriško, sem se jim pridružila

in bila izvoljena v Izvršni odbor.. V Ajdi Goriška

smo kar dobro delali. Leta 2001 je goriška skupina

postala samostojno društvo. Zelo rada sem delala

z dolgoletno predsednico, gospo Franko Ozbič, ki

je še zdaj duša biodinamike na Primorskem. Ko se

je število članov zgornjega Posočja povečalo, smo

začeli razmišljati o novi organiziranosti.

Društvo Ajda Posočje smo ustanovili na sestanku v

Soči, decembra 2004. Izbrali so me za predsednico

in takrat sem po sili razmer funkcijo sprejela pod

pogojem, da jo bom opravljala le začasno, dokler se

društvo ne 'udomači'. Pa je naneslo drugače. Zdaj

sem namreč zakorakala že v drugi mandat. Na začetku

sem si želela, da bi društvo delovalo na vsem

območju zgornjega dela Posočju. Ta želja se mi uresničuje,

saj imamo danes člane iz krajev od Tolmina,

Bovca, Kobarida, do Baške grape, doline Idrijce,

Kanomlje, Otaleža, Straže pri Cerknem, Čiginja,

Zatolmina, Poljubinja. Trenutno nas je 70.'

Gospa Marija, kako bi prepričali nekoga, ki priznava

le preizkušene znanstvene metode, da bi

verjel v biodinamiko?

'Najprej bi mu rekla, da pri biodinamiki ni kaj verjeti,

potrebno je stvari preizkusiti v praksi.

Nato bi mu povedala, da je biodinamiko v Nemčiji

priznala tudi znanost, saj so Marii Thun priznali

njeno raziskovalno delo na področju biodinamične

metode.

Nazadnje pa bi dvomljivcu postregla z resničnimi

utrinki iz svojih praktičnih izkušenj.'

Biodinamična preobrazba

– Utrinki iz mojih izkušenj

'Na robu našega travnika se do gozda po vsej dolžini

dviguje brežina, ki je bila, odkar živimo tu, zaraščena

s ščavjem. Kosili smo jo redno, vendar se

je vedno spet hitro zarasla. Koristi od tega sveta

nismo imeli kaj dosti, pa še kvaril je podobo travnika.

Končno sem se domislila in začela brežino

redno škropiti z gnojem iz roga. Čez nekaj časa je

začela v tem pasu poganjati trava z različnim travniškim

cvetjem, ki v barvah prav nič ne zaostaja za


10

Širjenje obzo

tistim na travniku. Preobrazba mi je bila tako všeč,

da sem se na takšen način lotila tudi zravnanega

kupa odpadnega materiala, ki je nastal ob popravilu

hiše – predvsem omet, pomešan z ostanki zemlje

in koščki kamenja ter strešnih opek. Po vztrajnem

škropljenju se je kup polepšal s šopi trave in mislim,

da ne bo ostalo samo pri tem.. Prav gotovo ne

bi verjela, če se to ne bi zgodilo meni.'

Kaj vse še načrtujete v društvu?

'Dolgoročno bomo vztrajali, da ljudi vsaj na območju,

kjer deluje naše društvo, prepričamo o pomembnosti

samooskrbe kmetij in vsaj delne samooskrbe

tudi v ostalih gospodinjstvih na podeželju.

Zemlje je v naši državi dovolj, vendar se gozd zarašča

do naselij.

Glede vprašanja gensko spremenjenih rastlin sem

za čim bolj argumentirano dokazovanje nepotrebnosti

in nesprejemljivosti take hrane za našo majhno,

a raznoliko in z naravnimi danostmi bogato

Slovenijo. Upam, da se bodo ljudje čim prej streznili.

Saj so tudi na naši strani znanstveniki, ki svarijo

pred uvajanjem gensko spremenjenih organizmov.

Najpomembnejša naloga bi bila osvestiti potrošnike,

potem bi tudi vlada morala prisluhniti. Če potrošniki

gensko spremenjenih organizmov ne bomo

hoteli kupovati, jih tudi v prodajni ponudbi ne bo

imel nihče.

Na ravni društva imam še nekaj neuresničenih točk

iz letošnjega delovnega načrta. Čaka nas še organizacija

okrogle mize na dve temi, in sicer Regija

brez GSO in Kakšen trajnostni razvoj si želimo.

Najpomembneje pa se mi zdi posvetiti se posameznim

kmetijam v posebnih legah, na primer v Baški

grapi, da bi te spet postale takšne, kot so nekoč bile

– s tem mislim na oživitev celotnega življenjskega

tokokroga kmetije - z vsemi domačimi živalmi, pridelavo

vrtnin in poljščin, gozdom, morda še s kakšno

ustrezno dopolnilno dejavnostjo. Veseli me,

da nekaj mladih družin že kaže zanimanje za te

usmeritve.'

Bi za konec še kaj dodali, gospa Marija?

'Raznolikost, ne smemo pozabiti na raznolikost! Na

to v naravi in na ono v družbi. Obe sta nujni. Spomnite

se samo tiste moje neugledne brežine, ki se

je spremenila v nekakšno visoko gredo za raznovrstne

trave in travniške cvetlice.

Poslušajte! Ali slišite šum potoka? Vedno me spremlja

na poti do njive. Vsa narava je bogastvo, če jo

znaš ceniti.'

Dioscorea batatas ali

Lichtwurzel © - izgled

in pomembnost

Matjaž Turinek

Dioscoreae so tropske rastline, ki tvorijo veliko

družino yam-ov, ki zaobjema več kot 650

vrst. Ta družina predstavlja eno izmed osnov

prehrane tropskih držav. Obstaja tudi veliko vrst

kultiviranih yam-ov in ena izmed njih je tudi D.

batata. Le-ta izvira iz Kitajske in je že tisočletja

prisotna tudi v zgodovini razvoja človeštva.

Kot vse vrste Dioscorej spada tudi D. batatas k vzpenjajočim

enokaličnicam. Poganjki so lahko dolgi od

3-5 m. Večinoma na rastlini zrastejo mrežasto oživčeni,

srčasti (do 7 cm dolgi, do 5 cm široki) listi. V

času vegetacije, od maja do oktobra, stebla olesenijo

skoraj do konca poganjkov. D. batatas lahko cveti od

julija do septembra, toda posamezna rastlina samo

nekaj dni. Številni blago dišeči cvetovi se pojavijo v

obliki grozdov. So bele barve in posamezen cvet je

velik samo 1 mm. So dvodomne rastline in tudi semena

se tvorijo ločeno na rastlinah. Za nas zanimiva

in s posebno kakovostjo prežeta je samo moška

rastlina. V izrastiščih listov se proti koncu vegetacije

razvijejo zračni gomoljčki. D. batatas tvori tanko,

praviloma navpično v tla rastočo korenino, ki

se konča z ogljikovimi hidrati bogatim gomoljem.

Gomolj torej leži zelo globoko pod površino zemlje

in se lahko izoblikuje v zelo različnih oblikah. Če

gomolj več let ostane v zemlji, potem lahko zraste

do dolžine 120 cm in debeline 7-8 cm. Njegova teža

je v tem primeru do 10 kg. Razmnoževanje lahko

poteka na dva načina: preko celega gomolja ali dela

le-tega, ki se ga ponovno posadi ali preko bulbil

(zračnih gomoljčkov), ki rastejo v izrastiščih listov.

Prvi namigi o pomenu te rastline so prišli do izraza

v Koberwitzu, za binkošti leta 1924. Kmetijski tečaj,

ki ga je Rudolf Steiner imel na željo veliko kmetov,

se je pravkar končal. Avtomobil je stal pred vhodom

v grad, da bi učitelja peljal do železniške postaje. V

Jeni, njegovi naslednji postaji, so njega oziroma celotno

spremstvo že nestrpno pričakovali.


obzor

rij

Na rastlini se tvorijo značilni

cvetovi v grozdih

Listi Lichtwurzla - so značilno podolgovate

srčaste oblike z vijolično obrobo

Na Lauensteinu naj bi ravno začela nastajati zdravilno-pedagoška

ustanova. V tem trenutku pred

njega stopita Johanna von Keyserlingk, gostiteljica,

in Günther Wachsmuth.

'Gospod doktor, imela bi še eno vprašanje.'

'Ja, prosim.' S pogledom proti vozniku: 'Še en trenutek.”

'Gospod doktor, če nam uspe tla in naše kulturne

rastline obdelati in pridelati po navodilih, ki ste

nam jih dali in jih na ta način ponovno oživeti, bodo

ti pridelki v zadostni meri predstavljali - časovno in

duhovno - primerno hrano?'

'Tudi v najboljšem primeru,' je odgovoril Steiner, 'to

ne bo zadostovalo. V Evropi bi moralo uspeti udomačiti

Dioscoreo batatas, da bi lahko ta zamenjala

mesto krompirja kot poglavitne prehrane.'

Oba spraševalca sta bila hvala bogu dovolj budna,

da sta še dodatno povprašala.

'Kje pa raste ta rastlina in kaj je na njej posebnega?”

Rudolf Steiner je lahko le na kratko odgovoril na

vprašanja, saj je voznik čakal. Toda oba sta občutila

pomembnost in resnost kratkega odgovora.

'Ta rastlina je edina sposobna v svojem podzemnem

delu shranjevati svetlobni eter; in ta bo postal za

ljudi v prihodnosti nenadomestljiv. Raste pa na Kitajskem.'

To je moralo zaenkrat zadostovati, voznik je pritiskal,

vlak ne bi počakal. Oktobra leta 1924 se je Wolfgang

Wachsmuth, brat Güntherja Wachsmutha,

na pobudo Johanne von Keyserlingk in Güntherja

Wachsmutha srečal z Rudolfom Steinerjem, da bi

prejel bolj podrobna navodila o kraju nahajanja na

Kitajskem, opis itd. rastline.

V Evropi se je torej vse začelo z dvema gomoljema,

ki ju je Wolfgang Wachsmuth prinesel iz Kitajske in

ju posadil v poskusnem vrtu Svobodne šole za duhovno

znanost (Goetheanum) v Dornachu. Kljub

visokim pričakovanjem, ki so jih postavili na rastlino

v začetku, s pridelavo niso prišli naprej. Nato je

s časom zaradi drugih prav tako pomembnih nalog

prešla v pozabo.

Adalbert von Keyserlingk, sin Johanne von Keyserlingk,

se je v 50. letih prejšnjega stoletja spomnil na

njo in jo šel iskati v Dornach. In res je še vedno rasla

tam v enem zapuščenem vogalu. Izkopal je torej te

preostale rastline in jih vzel s sabo na njegovo takratno

domovanje. Veliko je eksperimentiral. Največji

problem je bil ta, da se je podzemni del, torej

ta gomoljast del, na katerega je opozoril Steiner,

tvoril v globinah do 1,5 m pod zemljo in je zato bilo

težko pobrati pridelek. Ta globinski 'nagon' je povzročal

prav največ problemov pri pridelavi. V tla so

poizkušali dati debele deske iz oreha ali hrasta, da

bi gomoljem s tem preprečili rast v večje globine,

toda vsako še tako majhno špranjo so prerasli drobni

koreninski laski in se je potem na drugi strani

v še večji globini tvoril gomolj. Poizkušali so tudi

s kamnitimi posodami brez drenaže, kjer pa je ra-

11


širjenje

Za sajenje primeren material - deli

gomoljev, enoletni gomolji ali bubile

Primer pridelave v zabojih v

zaščitenem prostoru

stlina ali segnila ali pa se posušila. Zdelo se je, kot

da je ta globinski 'nagon' neločljiv od zdrave rasti

rastline. V 70. letih prejšnjega stoletja je o rastlini

izvedel Peter Ratzy, žlahtnitelj in vrtnarski učitelj

iz Wernsteina.

Opremljen z izkušnjami iz vrtnarije v Goethanumu

kot tudi tistimi od grofa Keyserlingka se je podal na

delo. Toda navkljub vsem izkušnjam in navdušenju

so mu poskusi pridelave spodleteli. V vseh primerih

se je rastlina s svojo globinsko rastjo izmuznila

vrtnarju in mu pustila samo bujno zelenje ter zračne

gomoljčke, s katerimi jo je lahko razmnoževal.

V začetku 90-ih let je o nalogi D. batatas v pogovorih

z Adalbertom von Keyserlingkom izvedel Ralf

Rößner, knjigoveznik, pastir in učitelj vrtnarstva.

Tako je v sebi prevzel impulz nadalje povezati to

rastlino s srednjo Evropo in ljudmi tukaj. Po daljšem

iskanju še obstoječih rastlin in po bolečih prvih

poizkusih mu je po sedmih letih uspelo najti primeren

način pridelave. Za boljše razumevanje rastline

je potoval na Kitajsko in v ZDA, kjer so še rasle rastline,

ki jih je prinesel Ehrenfried Pfeiffer s seboj.

Prav tako je s seboj prinesel rastlino iz Jamajke, kjer

jo častijo kot kultno rastlino.

Poimenoval jo je po njeni značilnosti oziroma posebnosti

– Lichtwurzel ali svetlobna korenina – in

to ime tudi zaščitil. Zaščita je pogojena z načinom

pridelave, ki je lahko izključno biodinamična, in pa

pravilnim postopkom predelave, saj se lahko svetlobni

eter z napačno predelavo kaj hitro uniči.

Sam sem se z Lichtwurzlom srečal preko svoje žene,

ki je bila pri g. Rößnerju 14 dni na praksi in se dodobra

seznanila s to rastlino. Tako sem se potem tudi

jaz pred dvema letoma za 14 dni podal spoznavat

'skrivnosti' pridelave rastline in vsega povezanega

z njo. Trenutno pri nas doma raste kar nekaj rastlin

in večina napora je usmerjena k zadostni pridelavi

semenskega materiala za širjenje te rastline v čim

širšem krogu ljudi. Točno kako se jo prideluje in na

kaj je potrebno biti pozoren pri pridelavi in predelavi

pa sledi v naslednji številki revije Svitanje.

vir: www.lichtwurzel.info

12

Zračni gomoljčki ali bubile se tvorijo

za listi na dvo-in več letnih rastlinah


obzorij

13

Rudolf Steiner in

kmetijski tečaj

prof. dr. med. Peter Selg,

predstojnik Inštituta Ite Wegman za

antropozofske temeljne raziskave

Krizni časi v družbi in v kmetijstvu

V času tečaja v Koberwitzu so bili tudi življenjski

pogoji kmetijstva že več let ogroženi. Tla so bila

izkoriščana s pomočjo kemijskih sredstev, s katerimi

se je začelo 'učinkovito povečevanje' količine

pridelkov, seveda z vsemi razpoložljivimi sredstvi,

ki jih je razvoj industrije in naravoslovnih znanosti

ne samo omogočil, ampak naravnost vsilil. Brezobzirno

je bila izpodrinjena stara kmečka skupnost,

katere temelji so bili v več stoletni tradiciji in tudi

na spoštovanju do področij narave; stara intuitivna

modrost obdelovanja zemlje že od 19. stoletja, ob

naskoku razvoja ni bila več živa. Metode kemičnega

gnojenja in manipulacije so bile propagirane in

udejanjene na silo. 'Tradicija je izginila. Ljudje bodo

gnojili njive z znanostjo.' Že začetek tega razvoja je

bil, glede na družbene oblike kmetijstva in glede

odnosa do stvarstva, izrazito neprimeren. Neprimerna

pa je bila tudi vrednost kmetijskih pridelkov

samih. Bolezni rastlin in živali so bile v porastu,

škodljivci so se razširili in kakovost hrane se je, v

nasprotju z zunanjim videzom, zmanjšala.

Koberwitz, binkošti 1924

'Kmetijski tečaj' je potekal v težkih časih,

gledano tako iz političnega kot tudi socialnega in

kulturnega vidika, šest mesecev po prvem poskusu

državnega udara Adolfa Hitlerja. V letih po prvi

svetovni vojni z vsemi njenimi nerazrešenimi

problemi in predpostavkami je bila brezposelnost

v Nemčiji in v srednji Evropi visoka, življenjski

pogoji pa zapleteni. Veliko ljudi je bilo na robu

katastrofe. Avtor opisuje dogodek v Koberwitzu

kot ponoven začetek na robu prepada, zdravilen

impulz za področja narave in človeka.

Rudolf Steiner je v Koberwitzu dejal, da je 'moderno

duhovno življenje', še posebej na nivojih kmetijstva,

prevzelo destruktiven značaj in oblike. 'Uničevalen

pomen teh oblik danes komaj še kdo zasluti.'

V samem bistvu kmetijskega tečaja je govoril o prihajajočem

propadu srednjeevropskih mest, ki jih je

potem uničila naslednja vojna s svojimi posledicami,

ki so segale zelo daleč. Dejal je, da bo Nemčija

enkrat postala 'ameriška kolonija'.

Rudolf Steiner leta 1924 ni govoril le o dramatični

degeneraciji pridelkov, ampak je tudi poudarjal

nujnost nekega radikalno novega začetka: 'Vsekakor

gre poleg tega tudi za vprašanje, ki je v najvišjem

bistvu neko, reči želim, kozmično-zemeljsko

vprašanje. Ravno pri kmetijstvu pride do izraza

dejstvo, da se morajo sile iz duhovnega, ki so danes

popolnoma neznane, prinesti sem. Te sile ne le,

da omogočajo, da se kmetijstvo malce izboljša, ampak

prinašajo ljudem tudi življenje. Človek mora

namreč živeti od tega, kar prinaša Zemlja in te sile

ravno omogočajo, da se življenje na Zemlji nadaljuje

tudi v fizičnem smislu.' Šlo je in gre za življenje

ljudi na zemlji v prihodnosti, tako v biološkem kot

tudi v duhovnem smislu.

Ko je Ehrenfried Pfeiffer med vožnjo z avtomobilom

vprašal Rudolfa Steinerja, kako je mogoče, da

antropozofski način šolanja kljub tako številnim

Steinerjevim izvajanjem tako malo prinese in je

tako neučinkovit, je dobil presenetljiv odgovor: 'To

je problem prehrane.' Danes je prehrana takšna, da

ljudem ne daje več nobenih moči, da bi uspeli duhovno

izraziti v fizičnem. Most od mišljenja k hotenju

in dejanjem ne more biti več zgrajen. Rastline,

s katerimi se prehranjujemo, ne vsebujejo več tistih

moči, ki naj bi jih dajale ljudem.


širjenje

Pogoji tečaja

Kmetje, ki jim je bila blizu antropozofija, so Rudolfa

Steinerja že precej pred Koberwitzom spraševali

za nasvete in on jim je resnično pomagal naprej,

kadar koli so bili v problematičnih situacijah. Tako

je že od začetka 20. stoletja svetoval tudi drugim

poklicnim skupinam, kot na primer zdravnikom,

znanstvenikom, duhovnikom in učiteljem. Vprašanja

kmetov so bila različna in so zadevala širše

polje: od notranjih, tudi ezoteričnih odnosov do

rastlinskega bistva, pa do konkretnih možnosti

zatiranja škodljivcev, poti in stranpoti gnojenja in

veliko drugih vprašanj. Ponovno so prišle tudi prošnje

po samostojnem kmetijskem tečaju in nanje je

Rudolf Steiner odgovoril pritrdilno. Kljub temu do

zaželenega tečaja še dolgo ni prišlo. Po uničenju prvega

Goetheanuma in po kriznih dogodkih znotraj

antropozofskega združenja – neuspehu gibanja za

trodelnost v družbi in neuspehu ideje o visoki šoli v

Dornachu, je bilo od Rudolfa Steinerja težko dobiti

konkreten termin.

Začenjale so se mnoge naloge za opravljanje, katerim

je bilo potrebno zagotoviti pogoje, ki pa so bili

komajda dani. Novo kmetijstvo ni potrebovalo le

novih snovi in postopkov, ampak tudi veliko strokovnih

stvari, v naravoslovnem in socialnem smislu.

Čas Rudolfa Steinerja pa je bil omejen in njegovo

zdravstveno stanje kritično.

Neka skupina zelo mladih kmetov iz Bratislave,

zbrana okrog Immanuela Voegela in Erharda Bartscha,

pa vendar ni dvignila rok od tečaja, zavedali

so se absolutne potrebe po tem in tudi omejenosti

časa, ki je še ostajal. Pomagal jim je Grof Keyserlingk,

ki je imel pod seboj 18 kmetijskih veleposestnikov

šlezijske delniške družbe in zaposlenih nad

1000 ljudi ter je do Rudolfa Steinerja gojil veliko

spoštovanje, ki je bilo vzajemno. Keyserlingk je Rudolfa

Steinerja, antropozofijo in socialno tridelnost

spoznal ob koncu 1. svetovne vojne in jih videl kot

sile obnove za razpadlo srednjo Evropo ter si velikopotezno

prizadeval za to. Rudolf Steiner je nekoč

dejal Elizi von Molthe, da bi lahko Grof Keyserlingk

postal nemški kmetijski minister, če bi prišlo

do uveljavitve tridelnosti. To se ni zgodilo, tečaj v

Šleziji – v Keyserlingkovi hiši - pa je bil še vedno

mogoč in zgodil se je štiri mesece prej, preden je bolezen

položila Steinerja v posteljo, v njegovem čisto

zadnjem delovnem času.

Predavanja na gradu

V svojih osmih predavanjih v Koberwitzu je Rudolf

Steiner prikazal metodične predpostavke novega

kmetijstva, duhovnosti, ki bo v prihodnosti možna

v povezavi z Zemljo in tlemi.

Bistvo kmetovanja je zasijalo v novi luči – življenjski

pogoji in pogoji razvoja Zemlje ter področij narave

glede na prehranjevanje ljudi v doslednem opazovanju

delujočih sil, njihove kozmične narave in pogojenosti.

Te moči, pravi Rudolf Steiner, ki so jih v

stari tradiciji in pravilih še upoštevali, bomo morali

spoznati in se za njih zavzeti na nov način. 'To je

pravzaprav prva prava znanost. Kajti le preizkušati

stvari, tako kot se to danes počne, ni nikakršna

znanost, je le beleženje posameznosti, posameznih

dejstev. To ni nobena znanost. Resnična znanost

nastane takrat, ko dobimo v roke sile, ki delujejo.'

Rudolf Steiner je govoril kot duhovni znanstvenik

praktično delujočim ljudem, katerih naloga je bila,

da sami spet pridejo v tesno povezavo z delujočimi

silami, le-te vedno znova še naprej spoznavajo in se

jih naučijo uporabljati.

14


obzorij

Konec koncev ne gre le za napotke za nove preparate

in metode (kompostiranja, zatiranja škodljivcev,

gnojenja in krmljenja), ampak za pridobivanje

nove sposobnosti v prihodnosti: gre za notranje šolanje

na konkretni nalogi: kmetijstvu. Razvil naj bi

se lasten vpogled v te sile, procese in povezave; v

fino življenje narave, torej organi za spoznanje in

ustrezno delovanje. Nedvomno je hotel kmetom

pomagati, da spet najdejo pot za svojo nalogo. Ta

pot bi bila čisto samosvoja in zato posebna, onkraj

industrijskega 'blagoslova' in z zavedanjem o nepreklicnem

koncu starih tradicij in 'instinktov'.

Koberwitz naj bi naznačil preobrat v smeri nekega

novega, individualnega spoznavnega ravnanja ne

le s tlemi, rastlinami in živalmi, ampak tudi z zvezdami.

Način, ki spoznava višjo izkušnjo v izkušnji

sami' (Goethe) in pri katerem mora biti v ospredju

to, da se stvari dojame tako, da se pride do čutnega

spoznanja in do osebnega odnosa. To so dobili stari

kmetje iz svoje lastne njive, sedaj pa se bo moralo

razviti na nov način. Na veliko predloženih vprašanj

v Koberwitzu Rudolf Steiner ni odgovoril, ali

pa vsaj ne eksplicitno. Razlog za to je bil v tem, da

naj bi si lahko kmetje nekega dne sami odgovorili

na ta vprašanja, in to kot svobodni, samostojno razsojajoči

in praktični ljudje, ki iz osebnega odnosa

in čutnega spoznanja delujejo iz tega, kar njihove

kmetije potrebujejo. 'To, kar se mora v vsakem posameznem

primeru storiti, je seveda pogosto odvisno

od občutka. Toda ta občutek se razvije, ko človek

pravilno pogleda v celotno naravo procesov.'

Binkošti

Ko je Rudolf Steiner Grofa Keyserlingka po predavanju

vprašal, ali je predavanje lahko razumel, je

dobil odgovor: 'Ne, gospod doktor; ničesar nisem

razumel.' Pa vendar so bila predavanja izvedena,

bilo je zelo veliko ljudi in so učinkovala v skupini

pretežno mladih ljudi. Kot se je Grof Keyserlingk

izrazil, niso subtilne vsebine tečaja na noben način

neposredno zaznali in prodrli vanj, so pa le-te vendarle

delovale naprej in omogočile resničen prelom

– začetek kmetijskega gibanja v luči antropozofije.

Začel se je razmah biološko dinamičnega načina

gospodarjenja (kot je bilo to kasneje poimenovano).

V ta binkoštni preboj je bil vključen tudi sam Rudolf

Steiner. Pred Koberwitzom je bil negotov glede

tega, kako bodo kmetje sprejemali vsebine tečaja,

pa tudi glede vsebine same. Po drugem predavanju

je še enkrat pisal Iti Wegman: 'Lotil sem se tega

z malo upanja. Ampak sedaj se je posrečilo ravno

tu iz duhovnega sveta pripeljati vidik, ki bo morda

najbolj ploden za praktično kmetijstvo.'

Tudi zanj so bili binkoštni dnevi v Koberwitzu darilo;

dar duhovnega sveta, ki ga je on sam pridobil

z delom in ga je potolažil. Čas je bil za novo kmetijstvo

in moralo je v svet. Pot je bila možna in učinkovala

je, sredi težkih okoliščin ampak pod dobrimi

zvezdami. Antropozofija je Rudolfa Steinerja označila

kot Kristus-Mihaelovega govornika.

Koberwitz je stal in stoji v binkoštnem razmahu krščanstva

na Zemlji kot obrat civilizacije h Kristusu v

prihodnosti, tako v spoznavni usmeritvi kot v znamenju

zdravljenja. 'V glavnem pa je pomembno, da

se blagoslov s preparati vpelje na velike površine

po celi Zemlji. To bo pomagalo pri zdravljenju Zemlje

in v veliki meri bo pripomoglo k izboljšanju

kakovosti pridelkov za hrano,' je Rudolf Steiner

dejal Ehrenfriedu Pfeifferju, ko se je iz Koberwitza

vračal domov v Dornach.

prevedla Eva Zupan


širjenje

Tečaj kmetijstva:

meditativna knjiga

Werner F. Weckner

Kot mladostnik iz mesta sem se navduševal nad

praktičnim biodinamičnim delom in skupno prihodnostjo

Demeter kmetov. Nekega dne sem si

kupil knjigo predavanj: Tečaj kmetijstva.

Izvor te knjige mi je bil zelo všeč. Od ljudi, ki so

bili v tistem času poleg in so imeli Steinerja za duhovnega

učitelja, sem slišal že marsikaj, kar mi je

pomagalo. Notranje sem potoval v preteklost, sedel

z njimi v hali 'Saal von Gut Koberwitz', kakor

sem si jo predstavljal in poslušal z njimi. Tako sem

tudi prebral in zaslutil notranje boje predavatelja s

poslušalci in poslušalcev z učiteljem. Kako težko je

bilo ta nova znanja, ki so prihajala iz duhovnega

raziskovanja, sprejeti pri vseh teh materialističnih

slikah našega šolskega sistema! Vedno znova je obveljalo,

da moramo imeti odprto srce in odmeriti

davek duhovno vprašujočemu mišljenju, namesto

da bi materialistično teoretizirali! Meni je pomagalo

to, da so me stari kmetje hrabrili: Ni ti treba vsega

razumeti in ovrednotiti, ampak moraš le pustiti,

da deluje v tebi. In tako sem se notranje šolal in pri

tem poslušal fine občutke, ki so me čudili, ter sem

bil pripravljen, da pojavi na mene delujejo. 'Biti v

spoštovanju do božanskega Duha, ki deluje v vsej

naravi.' Ni se mi bilo težko prepustiti vodenju učitelja.

Doživel sem ga kot pošteno, navzoče in osvobajajoče.

Zelo cenim praktične pobude, ki prihajajo

iz nadčutnega raziskovanja. Marsikateri rezultati

naravoslovnih raziskav so mi tudi pomagali, da

sem v celoti dopustil drugačno spoznanje.

Steiner je pot le rahlo nakazal, meditativno jo moraš

sam osebno doživeti ter delovati s silami in rastočo

lastno zaznavo. To me je še posebej zanimalo. Vadil

sem. V družbenem življenju sem doživel velik

strah kmetov in biodinamičnih zagovornikov pred

tem. Pa vendar v tečaju o tem piše: 'Ravno v kmetijstvu

se pokaže, da morajo sile priti ven iz Duha.

Sile, ki so danes popolnoma neznane.' Katere sile

iščem potem za moje praktično delovanje v duhovnih

svetovih? To vprašanje me je vodilo in me še

vedno vodi naprej k tistemu izvoru, iz katerega se v

resnici izplača delovati, in ki me napolnjuje.

Potem sem nekega dne opazil: živali se obnašajo

drugače, če sem zjutraj meditiral. Delo je bilo bolj

enostavno in bolj zadovoljujoče. Nasvet Rudolfa

Steinerja v zvezi z doseganjem gotovosti na tem

področju: 'Dvignite se preko svojega začetnega doživetja.'

Tako veliko inspiracije sem našel v tečaju,

da je to zame kar knjiga za meditacijo, za navdih.

In vsako skupno delo v tem duhu mi prinese novo

gotovost in moč.

Werner F. Weckner je Demeter kmet in vodi kmetijo za

mlade Godewin v Hitzackerju.

prevedla Eva Zupan


obzorij

17

Kaj je biodinamika?

3. del

Organizmi v zemlji

Vse, kar je bilo do sedaj povedano o kemiji

zemlje, temelji na kmetijski znanosti, ki jo dobro

poznamo že iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Že

takrat smo spoznali, da je biologija tal pravzaprav

tista, ki pripomore, da se ta kemija zgodi. Prst je

pravzaprav kompleksna ekologija ali mreža hrane

z mnogimi oblikami sožitja, ki pripomorejo k

njeni strukturi in rodovitnosti. Med organizme

v prsti spadajo:

Aktinomicete: ti organizmi so nekakšni posredniki

med bakterijami in glivami. Njihova posebnost

je, da razgrajujejo odporne snovi, kot so celuloza,

hitin in fosfolipidi. Nekatere študije so pokazale na

tvorbo antibiotičnih snovi, ki razkužijo prst. Odporne

so na sušo in imajo rade visoko vsebnost pH.

Njihovo prisotnost v prsti nakazuje dober vonj po

zemlji.

Alge: ti organizmi živijo blizu površja in najbolje

delujejo v vlažnih razmerah. Hranijo se s preprostimi

organskimi snovmi in sončno svetlobo. Nekatere

oblike so zmožne vezati dušik iz atmosfere.

Plesni: to so mnogocelične glive z nitasto povezavo

ali hranilno strukturo. Hranijo se z organsko snovjo

v vlažnih razmerah. Lahko se živahno razvijajo

in dopuščajo zelo raznoliko kislost prsti. Posebno

vešče prodirajo v organske ostanke v gozdni prsti

z visoko kislostjo.

Mikorizne glive: določene glive oblikujejo simbiozno

zvezo s koreninami rastlin. Korenine dobijo

od njih dodatno vlago in hranilo, medtem ko glive

črpajo iz korenin sladkor rastline. Te glive vzamejo

koreninam zelo malo v primerjavi s tem, kar korenine

od njih dobijo, tako da je zveza zanje zelo ugodna.

Obstajajo ektomikorizne glive, ki živijo na površju

korenine in endomikorizne glive, ki prodrejo

prav v notranjost korenine. Skupaj pripomorejo

k izjemno učinkoviti medsebojni oskrbi s hranili.

Oskrbujejo hormone rasti (avksine), ki spodbujajo

rast koreninskih laskov. Nekatere proizvajajo antibiotike,

kot so dobro znani penicilin in streptomicin.

Zemeljske bakterije: to so enocelični organizmi,

ena najenostavnejših in najmanjših oblik življenja.

V prsti jih je prisotnih več kot katerih koli drugih

mikroorganizmov. Obstojajo kot bički, nitke ali

kepice, imenovane 'kolonije'. Z vsemi drugimi mikroorganizmi

se kosajo tako po številu, kot po svoji

zmožnosti razgrajevanja organskih sestavin, tvorijo

humus, stabilizirajo strukturo prsti in reciklirajo

hranila.

Glive v zemlji: v prsti so prisotne v velikih količinah.

Sem spadajo kvasovke, plesni in gobe. Kvasovke

so enocelične. Plesni in gobe so mnogocelične

in imajo nitasto povezavo. Njihova glavna funkcija

je razgrajevanje organskih ostankov, pomagajo pri

proizvodnji humusa in absorbirajo hlapljiva hranila,

kot je amoniak. Razgradijo celulozo, škrob, sladkor,

smole, lignin in nekaj proteina. V času, ko tvorijo

plodove, ki jih prepoznamo kot gobe, se med

sabo poveže ogromno nitastih povezav.

Kvasovke: so enocelične glive, ki prebivajo predvsem

na z vodo napojenih, anaerobnih tleh. Njihova

posebnost je fermentacija – razgrajevanje organskih

snovi pod anaerobnimi pogoji.

Trihine (lasnice): najdemo jih v skoraj vseh prsteh.

So drobceni, nesegmentirani okrogli črvi, ki se hranijo

predvsem z razpadajočo organsko snovjo, mikroorganizmi

v tleh in ličinkami insektov. Večina

jih je vrtu koristnih, nekatere pa se prehranjujejo s

koreninami rastlin in veljajo za 'škodljivce'.


18

širjenje

Koreninska trihina se pojavi, kadar v prsti ni dovolj

organskih snovi, rastline oslabijo in ni dovolj trihin

roparic. Kolobarjenje, dodajanje komposta in sajenje

žametnic je dobra gospodarska praksa, s katero

uravnavamo količino parazitskih trihin v prsti.

Protozoa: so gibčna, enocelična bitja, ki plenijo in

požirajo svojo hrano. Hranijo se predvsem z bakterijami

in razpadajočimi organskimi snovmi. Najbolje

se obnesejo v dobro izsušenih prsteh, vendar

jih po navadi ni dovolj, da bi vidno pomagale pri

razpadanju organskih snovi ali odvajanju hranil.

Njihovo prisotnost uravnavajo antitelesa, ki jih proizvajajo

drugi organizmi v prsti.

Rastlina ni izolirana od drugih, ampak je del kompleksnega

eko sistema pod zemljo. Tukaj je en primer.

Koruza Hugha Lovela je rasla brez namakanja

v sušnem času. Pa vendar so bile rastline zelene in

zdrave. Ko si pogledal njihove korenine, si videl, da

je prst črna in vlažna. Kako to? Zato ker koruza izloča

sladki sok, s katerim se hranijo mikro organizmi

v prsti. Organizmi v prsti, posebno mikorizne

glive, pa po drugi strani prebavljajo hranila in jih

vračajo koruzi.

Deževniki: so verjetno najpomembnejši makro-organizmi.

Dobesedno požirajo svojo pot skozi zemljo

in pri tem zaužijejo velike količine organskih snovi,

ne pa rastlin ali njihovih korenin. S površja v svoje

rove potegnejo listje in ga prežvečijo v komplekse

gline in humusa. Njihovi tuneli zemljo odprejo, pomagajo,

da se zrači in odvajajo odvečno vodo. Delce

prsti in kamnov v svojem želodcu zmeljejo v prebavljive

kose. Njihovi ostanki so posebno bogati s

kalcijem in drugimi hranili. Pod normalnimi pogoji

proizvedejo do 12 ton ostankov na 40 arov zemlje,

ki vsebujejo 11 krat več kalija, 7 krat več fosforja, 5

krat več dušika in dvakrat več kalcija in magnezija

kot običajna prst. Dve najpomembnejši vrsti deževnikov

sta Lubricus terrestris, običajno imenovan

'nočni plazilec' in Eisensia foetida, imenovan tudi

'rdeči majavec'. Nočni plazilci vrtajo globoko, svoje

rove delajo celo skozi trda tla. Rdeči majavci živijo

bliže površju, pojedo velike količine organske snovi

in so za pridelavo komposta najbolj primerni.

To je mikroskopski posnetek mikorizne glive, ki

raste na korenini koruze. Okrogla telesca so klična

in nitasta vlakna veziva. Snov, ki jih obdaja, je

glomalin, ki ga kaže zelena barva. Kot glikoprotein

shranjuje glomalin ogljik v obeh njegovih bazičnih

enotah proteinu in karbohidratu (glukoza ali sladkor)

in služi kot 'super lepilo', ki med sabo poveže

delčke prsti.

Organizmi v zemlji imajo vrsto pomembnih nalog,

med njimi:

1. Razčlemba in biodegradacija. Skoraj vsak

organski, mineralni ali sintetični material je

mogoče degradirati v obliko, kakršno uporabijo

rastline. Mnoge rastline izločajo alelopate

ali inhibitorje rasti, da preprečijo zaključek

drugih rastlin. Orehi in cedre na primer, ovirajo

rast drugih rastlin. Organizmi v zemlji

razčlenijo alelopatske sestavine v neškodljive

substance.

2. Spreminjanje kemijskih elementov. Bakterije

za oblikovanje organskih nitritov, ki vzamejo

iz zraka dušik, iz zemlje pa organsko snov,

nato pa te nitrite spremenijo v organske nitrate,

ki jih lahko rastline uporabijo.

3. Proizvodnja humusa. Humus koristi transfer

hranil in odstranitev odpadnih snovi iz

korenin, proizvaja minerale, ki jih vsebujejo


obzorij

netopljivi delci kamnin, služi kot blažilec, ki

preprečuje spremembe kislosti v prsti in pomaga

grudam v zemlji.

4. Proizvodnja ogljikovega dioksida: ogljikov

dioksid v zemlji pomaga razgraditi netopljive

delce kamnin in je lahko na razpolago

tudi koreninam rastlin kot zaloga hranil za

fotosintezo.

5. Hrana rastlinam in drugim organizmom v

zemlji. Življenjska doba raznih mikroorganizmov

v zemlji je relativno kratka. Potem

ko umrejo, so njihova telesa glavni vir hranil.

6. Premagovanje bolezni v zemlji: večina mikroorganizmov

v zemlji je koristnih in pomagajo

v vrtu vzdrževati zdravje. Nekateri pa, če

so rastline neuravnotežene, povzročajo težave

in bolezni. V glavnem pa tisti, ki ugodno

vplivajo, nadzorujejo nezaželene vrste.

Omeniti je potrebno, da so korenine same glavni

sestavni del življenja v zemlji. Listje nad zemljo ne

daje nikakršnega podatka, kako velika je rastlina

pod zemljo. R. Koepf trdi, da je 60% rastlinske biomase

dejansko locirane nevidno, v zemlji. Študije

ljuljke so pokazale, da posamezna rastlina potegne

5 kilometrov koreninskih laskov na dan in do 8.000

kilometrov v sezoni. Zato takrat, kadar sejemo 'zeleno

gnojilo', s tem dodajamo v zemljo veliko organske

snovi.

Sestava zemlje in njena kemija

Surova stelja, listje

A plast - zgornja plast zemlje,

temna, visoko organska snov

B plast - spodnja plast

zemlje, svetlejšeo barvana,

nakopičena z izluženimi hranili

C plast - prevladujejo

prepereli kamni

Minerali

Zemljo lahko pogledamo razdeljeno v plasti. Zgornja

plast A je rastlinam pomembna, ker jim priskrbi

bogato posteljo hranil. Vendar so minerali in hranila

tudi v nižji plasti in rastline podaljšajo svoje korenine,

da dosežejo to področje. Ko zemljo obdelujemo,

poskušamo to stratifikacijo zemlje obdržati. Organizmi

iz zgornje plasti hočejo ostati na vrhu. Če

zgornjo plast obrnemo navzdol, bodo bakterije, ki

v njej živijo, umrle. Če bomo med sabo mešali dve

plasti zemlje, s tem ne bomo dosegli, da bi globlje

plasti postale biološko bolj aktivne – zgolj življenje

v zemlji bo izginilo.

Globina prsti Bakterije Aktinomicete Glive Alge

1 – 3 9,750 2,080 119 25

8 – 10 2,175 245 50 5

14 – 16 570 44 14 0,5

26 – 30 11 5 6 0

53 – 57 1 0 3 0

Tabela kaže količino organizmov v zemlji v različnih

globinah. Zgornja plast je očitno biološko

najbolj aktivna. Njena odprta struktura vzpodbuja

dihanje in izhajanje škodljivih plinov. Alan Chadwick,

zgodnji zagovornik biodinamike, je izjavil:

'Pravzaprav obdelujemo zrak – razdaljo približno

5 cm nad površjem zemlje – in morda segamo 1,5

cm v zemljo. S pravo nego jo napeljujemo k temu,

da diha.' Aerobni metabolizem življenja v zemlji ji

daje energijo, da se izločijo minerali v njej in so na

voljo.

Organizmi v spodnji plasti, ki je večinoma glina

(ilovica), hitro propadejo. Barva gline nam kaže,

koliko je prezračena. Rdeče-oranžna barva pomeni,

da je bilo dovolj zraka, da je železo lahko oksidiralo.

Rumena barva nakazuje na manj oksidacije. Modre

gline so brez kisika, po navadi zato, ker so prepojene

z vodo in koreninam rastlin ne bodo v pomoč.

Hranila se iz zgornje plasti sperejo in jih absorbira

glina, zato ta plast rastline še vedno hrani. Zelo pomembno

je, da glina ni stisnjena. Preveč pritiska,

posebno na z vodo prepojeno glino, lahko povzroči

nastanek trde plasti, ki bo preprečevala drenažo

vode in koreninam preprečevala globlje prodiranje.

Zato moramo biti pri uporabi vrtavkaste brane previdni.

Delce gline na dnu obdelane zemlje zmaže

skupaj. Pri težki ilovici zna biti to nerodno. O mehanski

obdelavi tal lahko razmišljamo, če je zemlja

dovolj izsušena.

Se nadaljuje.

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:

www.oregonbd.org/Class/class.htm

prevedla in priredila Marina Nuvak

19


20

Utrinki

Dan solat

Fanči Perdih

je v sodelovanju z Biotehničnim

centrom in prodajalno Jablana, BTC Ljubljana,

13.5. organiziral dan eko solat na Biotehničnem

centru Naklo. Takoj po otvoritvi je vodja

ekološke semenarske hiše Reinsaat iz Avstrije -

ga. Emmelmann - povedala značilnosti in razlike

v spektru več kot 20 sort solat, katerega smo si

pod njenim vodstvom potem tudi ogledali v

primerjalnem nasadu na njivi.

Za lažje prepoznavanje posameznih sort je bila v

avli šole pripravljena tudi razstava solat s primeri v

lončkih ter opisi posameznih sort in anketnimi listi.

Iz ankete smo izvedeli, da je zelo veliko zanimanje

za rozetaste solate, ki jih lahko obiramo ali režemo

skozi celo leto, vendar po priljubljenosti še vedno

vodi 'ljubljanska ledenka', ki je v evropski sortni listi

zavedena kot Laibacher Eis ali pa v Avstriji kot

'graška' Grazer Krauthäuptel. Pod temi imeni jo bo

možno v bodoče tudi kupovati, kajti s 1.5.09 so ukinjene

vse stare slovenske sorte, ki niso bile ustrezno

prijavljene v evropsko ali pa na novo kot ohranjevalne

v Slovensko sortno listo.

Za najbolj vedoželjne sta bila organizirana tudi dva

predavanja na temo Ekološka živila - pot do zdravja

in Riziko GSO v živilih in krmi, radovedneži pa so

se lahko sprehodili po dvorišču, kjer so bile stojnice

s pridelki in izdelki z okoliških ekoloških kmetij.

Poleg ogledov solat so potekale tudi delavnice na

temo solatnih prelivov in vsestranskost uporabe

soje, kar ni bilo samo paša za oči in ušesa, temveč

se je vsaka delavnica zaključila z degustacijo.

Utrinek z delavnice Soja v solatah in namazih je

pripravila ga. Marija Kočevar Fetah – prodajalna

zdrave hrane JABLANA – BTC Ljubljana, ki je delavnico

tudi vodila:

V eni izmed čudovito opremljenih učilnic Biotehniškega

centra v Naklem smo pripravljali namaze in

solatne prelive iz soje. Ta stročnica je v zadnjem desetletju

doživela toliko pohval in graj, da moramo o

njej nujno spregovoriti bolj natančno in jo predstaviti

v popolni luči.

Opažam tudi, da ljudje premalo vemo o semenih

nasploh, naj gre za žita ali stročnice. K slednjim spada

tudi soja. V vsakdanji prehrani uporabljamo več

vrst semen, pozabljamo pa, da so to speča skladišča

življenja, ki potrebujejo nekaj naše pozornosti, da

nam lahko dajo hrano.

Ob zaključku vegetacijske dobe rastlina naredi

seme, ki bo počakalo vsaj pol leta na naslednjo

pomlad in dobilo priložnost, da vzklije in zraste

v novo rastlino. Zato vsebuje vse, kar to novo življenje

potrebuje – vso energijo, minerale, proteine.

Narava pa ga je obdarila tudi z obrambo pred plesnijo,

nekaterimi okužbami. Ko žita ali stročnice, ki

jih nameravamo pripraviti za hrano, namočimo v

vodo, hitro nabreknejo, se omehčajo, če jih pustimo

dlje časa, pa celo vzklijejo. Med namakanjem pa se

dogajajo še vse druge pomembne reči. V vodi se v 8

do 12 urah razkrojijo zaščitne snovi v semenu. Tako

je seme lažje prebavljivo in ne povzroči napenjanja.

Seveda je treba vodo, v kateri se je namakalo, ZA-

VREČI! Pri stročnicah je še posebej pomembno, da

jih namakamo v vsaj 10kratni količini vode glede

na volumen semen. Če fižol ali sojo namakamo v

malo vode, le toliko, da jo prekrije, seme popije vso

vodo in vsi strupi ostanejo notri. S tem nismo naredili

veliko.

Drugi razlog je ta, da med namakanjem seme oživi

in se začne presnova škroba v enostavnejše in lažje

prebavljive ogljikove hidrate, tvorijo se encimi in

količina vitaminov se poveča do 7krat! Tako so izgube

pri kuhanju manjše. Ne pozabimo namakati

tudi vseh vrst leče! Tudi to je stročnica z visokim

odstotkom beljakovin. Če je ne namočimo, imamo

vetrove. To, da se skuha hitro, ni dovolj dober razlog,

da namakanje opustimo.

Vrnimo se k soji - uporabljamo izključno EKOLO-

ŠKO PRIDELANO IN GENSKO NEMODIFICIRA-

NO. Soja ima največ beljakovin izmed vseh semen

v naši kuhinji(36 –45%), zato je pravilno namakanje

še kako pomembno. Včasih je bolje, če se namaka

24 ur. Po potrebi vmes zamenjamo vodo. Mleko iz

take soje bo lepo dišalo in bo okusno, še posebej, če

mu na koncu dodamo ščepec soli na čajno žličko

sladila.

Rumena soja se kuha približno eno uro. Med kuhanjem

je NE SOLIMO. Kuhana je lahko še malo

hrustljava, to je pač zaradi visoke vsebnosti beljakovin.

Kuhana soja je odlična za pripravo zelenjavnih

zrezkov, nadeva za sarme in paprike ter za solate.


ki

21

Še bolj vsestransko uporaben je TOFU. To je mladi

sirček iz sojinega mleka. Najboljši je svež, hranimo

pa ga lahko več dni v hladilniku. Položimo ga v

skodelico in zalijemo z mrzlo vodo.

To je odličen vir lahko prebavljivih beljakovin,

kalcija, železa, rastlinskih sterolov. Za pokrivanje

dnevnih potreb zadostujejo že majhne količine (80

do 100g).

Opozoriti moram, da je uživanje soje, ki ni bila pravilno

namočena in kuhana, lahko škodljivo, če to

počnemo pogosto. Surova soja vsebuje snovi, ki

zavirajo delovanje tiroksina (hormona ščitnice) in

presnovo kalcija. Največji potrošniki soje nismo vegetarijanci,

temveč je to mesna industrija. V večini

salam in klobas boste našli sojino moko ali sojin

zdrob. Sojina moka je pogosto le zmleto sojino zrnje

in je surova. Zato priporočam, da sojino moko skuhate

(tako kot puding), preden jo uporabite v hrani,

tudi kadar pečete kruh. Tudi sojin zdrob je potrebno

kuhati vsaj 30 minut.

Najbolj varna je uporaba BIO TOFUJA, saj je ta narejen

iz namočene in kuhane soje in je lahko prebavljiv.

Naredili smo nekaj namazov in solatni preliv,

ki bo dobrodošel v poletni sezoni solat.

TOFU - SOLATNI PRELIV

1 skodelica osnovnega TOFU NAMAZA

1dl olivnega (ali bučnega ali sončničnega) olje

sok 1 limone

1 strok česna – sesekljanega (ali ščepec suhega

mletega česna v granulatu)

1dl vode, dodatna sol po potrebi

Vse sestavine premešamo in prelijemo v steklenico

s širokim grlom. Hranimo v hladilniku do enega

tedna. Tak solatni preliv se še posebej poda k poletnim

solatam – sveže kumare, paprika, paradižnik,

radič, krompirjeva solata, kuhana cvetača,…

OSNOVNI NAMAZ IZ TOFUJA:

200g BIO TOFUJA

100ml olivnega (ali sezamovega) olja

50ml tamari sojine omake (ali 20g morske soli)

1 čajna žlička majarona (suhega ali svežega)

1 čajna žlička origana

6 kom zelenih izkoščičenih oliv ali 1 jušna žlica

vloženih kaper

Vse sestavine dobro premešamo v mešalcu ali s

paličnim mešalnikom. Po potrebi dodamo še malo

vode, da je namaz bolj gladek.

LIPTOVSKI NAMAZ IZ TOFUJA

Uporabimo 1 skodelico osnovnega TOFU NA-

MAZA

1 rdeča paprika – narezana na kockice

1 zelena paprika – narezana na kockice

1 manjša čebula – sesekljana

1 vejica peteršilja – sesekljana

Vse sestavine nežno premešamo z žlico in obložimo

opečene kruhke ali rezine polnovrednega kruha.

GOBOV TOFU-NAMAZ

Uporabimo 1 skodelico osnovnega TOFU NA-

MAZA

250g svežih jurčkov ali šampinjonov ali gobic

ŠITAKE

1 srednje velika čebula

1 strok česna

1 žlica olja

po potrebi še malo soli in vejico peteršilja

Sesekljano čebulo, gobice in česen prepražimo na

olju in zmešamo med TOFU NAMAZ. To je odlična

obloga za kruhke, še boljša pa kot nadev za gratinirane

palačinke.

S tem namazom nadevamo palačinke, jih položimo

tesno skupaj v pekač in prelijemo z 2dl sojinega (ali

kakega drugega) mleka. Pečemo 15 minut v pečici

na 180 C.

SLADKA TOFUJEVA KREMA

200g BIO TOFUJA

1dl sojinega mleka

100ml stopljenega kokosovega masla

50ml javorjevega sirupa (ali 60g surovega trsnega

sladkorja)

za noževo konico BIO mlete vanilije

200g svežega jagodičastega sadja

1 banana

Sveže jagode ali borovnice ali robide (ali vse skupaj)

z banano zmešamo v mešalcu, da dobimo

gladko maso. (uporabimo katerokoli sezonsko sadje:

marelice, češnje, breskve, slive,…) Tako dobimo

čudovito kremo za torto ali za pohorsko omleto. Po

vrhu okrasimo še z nekaj celimi sadeži. Namesto

sadja lahko tofujevi kremi primešamo stopljeno ali

naribano čokolado. Postrežemo v skodelicah in po

želji okrasimo.


Oglasi

22

OGLASNO SPOROČILO

kooperativa

za slovensko ekološko pridelavo

Amarant kooperativa združuje pridelovalce ekološke

hrane, ki pridelajo tako semenski material, kot ostale

pridelke za svežo porabo in konzerviranje. Amarant

kooperativa skrbi za organizacijo skupnega nastopa

pridelovalcev na trgu, izobraževanje ekoloških kmetov

in promocijo ekološkega kmetijstva. Za vaše zdravje

izberite pridelke na naši spletni strani: www.amarant.

si, na Eko tržnici v Ljubljani in v trgovini Jablana v

BTC-ju.

Zakon o ekološkem kmetijstvu določa minimalne zahteve

za zagotavljanje kvalitete višje kakovosti 'EKOLO-

ŠKO'. Združenja po Evropi so sprejela določene dodatne

omejitve, ki pomenijo dodatno kakovost hrane.

Kako so slovenski ekološki pridelki označeni?

Zakon o kontroliranem ekološkem kmetovanju predpisuje

postopke pridelave in okolju neškodljiva zaščitna

sredstva. Kmetje so nadzorovani na predpisan način. Pri

prodaji ekoloških pridelkov se uporabljajo zaščitni znaki

za označevanje tovrstnih pridelkov in izdelkov tako na

slovenski, kot na evropski ravni.

Slovenski in evropski znak za izdelke višje kakovosti 'iz

ekološke pridelave':

ne samo predelano (ali spakirano), temveč da je tudi pridelano

na slovenskih ekoloških kmetijah, ki upoštevajo

pri pridelavi tudi nadstandardne zahteve.

Nekaj naših kmetov pa se ravna

po biodinamičnih načelih, kar dokazujejo

z mednarodno blagovno

znamko DEMETER. To so pridelki

in izdelki najvišje kakovosti. Človeku, ki jih konstantno

uživa, zagotavljajo zdravje.

O kakovosti ekoloških pridelkov in izdelkov se kupci

lahko prepričajo na promocijskih prireditvah, kjer kmetje

na stojnicah pripravijo pokušine in svoje pridelke

tudi prodajo. Na dnevih odprtih vrat na kmetijah ali z

organiziranimi obiski kmetij, kjer si kupci lahko ogledajo

celotno kmetijo in se na lastne oči prepričajo o pogojih, v

katerih rastline in živali rastejo.

Na naših eko kmetijah v Beli krajini po dogovoru

organiziramo enodnevni vodeni ogled, kjer si je možno

ogledati nasade zelenjave, ki so namenjeni tudi semenski

pridelavi, ter opremo za predelavo zelenjave in zelišč s

postopki sušenja in konzerviranja ter mletja žit. Poleg

degustacij na posameznih kmetijah bodo za topli obrok

poskrbeli na ekološki turistični kmetiji. Predvideni

termini 30.8. in 20.9.2009 oz. za skupine po dogovoru.

Zaradi lažjega formiranja organiziranih skupin naj se vsi

zainteresirani javijo na: e-mail: amarant@siol.net, mobi: 031

706 444, tel: 01 563 9236 – Fanči Perdih

Ravno tako ne zamudite Eko praznika v Ljubljani,

ki bo letos 12.9.09. Tam se bodo predstavili tudi naši

kooperanti s svojo ponudbo.

Fanči Perdih

organizatorka ekološke pridelave in

predelave na slovenskih kmetijah

S slovenskim znakom morajo biti označeni vsi pakirani

pridelki iz Slovenije in izdelki, ki so bili predelani v Sloveniji.

Sem spadajo tudi certificirani ekološki pridelki iz

ostalih delov sveta, če je bila zadnja faza predelave ali pa

samo pakiranje opravljeno v Sloveniji.

Z evropskim znakom pa so označeni pridelki in izdelki,

ki so pridelani oz. predelani kjerkoli v Evropski uniji

(tudi v Sloveniji).

V Sloveniji ima Zveza združenj ekoloških

kmetov z regionalnimi združenji ekoloških

kmetov ter s kmeti posamezniki podpisane

pogodbe o zagotavljanju izvajanja dodatnih

omejitev pri kmetovanju ter s tem pravico do uporabe

blagovne znamke BIODAR, ki zagotavlja, da je blago

V jesenskem času bomo organizirali komplete eko

zelenjave ter eko ozimnico po ugodnih cenah.

Zaradi lažjega formiranja kompletov ter planiranja vas prosimo,

da vsi zainteresirani ČIM PREJ javite vaše potrebe po ekološki

zelenjavi, sadju ter pridelkih za ozimnico, da bomo lažje organizirali

tako spravilo pridelkov kot tudi logistiko. S prvimi dobavami bomo

pričeli v avgustu 2009.

Vaše potrebe sprejemamo na

info@amarant.si ali na tel 031 706 444 oz. 01 563 9236

Fanči Perdih


i

Ukvarjam se z ekološko pridelavo vrtnin.

Koristim avtohtona semena

in biodinamične prijeme.

Na našem vrtu v pravljični Moravški dolini bomo to

sezono zasadili gredice z živo hrano tudi za vas.

Ponujam vam pridelke, ki jih lahko tudi sami

posadite in utrgate za sproti in za ozimnico.

Milan Uštar

Ples 7, Moravče, tel. 041925902

23


24

Dogajanje D o g a

Društvo Ajda Gorenjska

Četrtek, 16. julij

Strokovni izlet v Gorenjo Trebušo

Druženje z Meto Vrhunc, pogovor o biodinamiki v prijetni

senci in hladu vode. Odhod iz Tržiča –Tržiška Bistrica

6:40, avtobusna postaja Lesce 7:00, preko Kranja – Labore

7:20, Škofja Loka 7:45, smer Primorska. Skromno kosilo.

Potrebujemo delovno obleko in orodje. Povratek v večernih

urah. Ob polni zasedenosti avtobusa je cena prevoza 15 eur.

Prijave: Silva 041-625-454

Sobota 18. julij od 17.-19. ure

Praktično izobraževanje

Žetev: klasična in sodobna; setev ajde in repe, spravilo drugih

pridelkov, vlaganje in konzerviranje sadja in zelenjave;

mešanje kremen iz roga za cimo krompirja, za žita.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 8. avgust od 17.-19. ure

Praktično izobraževanje

Nabiranje rmana in njivske preslice, presajanje jagod in

spravilo krompirja.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 30. avgust

Strokovni izlet

Obiskali bomo našega čebelarja, gospoda Pavlina. Imeli

bomo skromno kosilo, si ogledali znamenitosti v Črnomlju

in v okolici Semiča. Odhod ob 6.30 uri Tržiška Bistrica,

Lesce 6.45, 7.10 Kranj, avtobusna postaja … Cena prevoza

in kosila 15 EUR. Prijave sprejemamo do zasedenosti

avtobusa. Informacije in prijave: Silva 041-62-54-54. Če boste

hoteli, lahko kupite tudi med in ostale njegove izdelke.

Društvo Ajda Štajerska

Nedelja, 26. julij ob 15. uri

Kratka predstavitev homeopatije in delitev homeopatskih

pripravkov za omejevanje škodljivcev pri Romani Šrimpf na

Izletniški 12 v Rogaški Slatini.

Nedelja v avgustu ob 15. uri

Kratka predstavitev homeopatije in delitev homeopatskih

pripravkov za omejevanje škodljivcev pri Danici in Janezu

Damjan na Kopivnik 7 pri Framu.

Na delovne akcije pridite primerno opremljeni in z dobro

voljo, da bo več boljše energije.

V avgustu 12., 13., 21., 23.,29. in 30. ne pozabite nabirati

rmana in preslice za b-d preparate, da jih bo dovolj za

naslednje leto.

Do 15. julija zbiramo prijave za skupno naročilo bioloških

čistil 'Sonet' in mil slovenskega proizvajalca Regovec.

Z uporabo bioloških sredstev varujemo svoje zdravje in

okolje!

Pozivamo vse, ki bi bili pripravljeni priskrbeti rastlinske

ovojnice-debla-macesna, hrasta in javorja ( po novem nadomestilo

za živalske ovojnice), naj to nujno javijo predsedniku

društva.

City center Celje vabi pridelovalce Ajde Štajerska, da obogatimo

in popestrimo ponudbo na tedenski biotržnici, vsak

četrtek od 15. do 20. ure. Stojnica je brezplačna.

Člani Ajde, ki še niso prejeli Setvenega priročnika, naj to

javijo najkasneje do 15. julija.

Društvo Ajda Sostro

Sreda, 15. julij ob 17. uri

Praktično delo sedežu društva v Sadinji vasi

IZDELAVA PRIPRAVKA IZ PRESLICE, uporaba gnojevke

iz zelišč. Ponovno bomo prikazali, kako izdelujemo homeopatska

sredstva za zatiranje plevela in škodljivcev.

Četrtek, 16. julij ob 5. uri

Ob 5. uri zjutraj na sedežu društva v Sadinji vasi 81

Praktično delo in odgovori na vprašanja IZDELAVA PRI-

PRAVKA KREMEN IZ ROGA za škropljenje.

Sreda, 19. avgust ob 20. uri

Zadružni dom ZADVOR, Cesta II. grupe odredov 43

predavanje g. MARKA POGAČNIKA

Tema: ODNOS DO ZEMLJE KOT ŽIVEGA IN INTELIGEN-

TNEGA BITJA.

Sreda, 16. september

Zadružni dom Zadvor (Cesta II.grupe odredov 43)

Predavanje g. JANEZA TURINEKA

Tema : JAGODIČEVJE

More magazines by this user
Similar magazines