Revija Svitanje - Poletje 2009

Kazalo
S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture zavedanja
Kašeljska cesta 150 C
1260 LJUBLJANA-POLJE
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
STROKOVNI SODELAVCI:
Fanči Perdih, Matjaž Turinek
Aci Urbajs, Eva Zupan,
Breda Medvešček, Anka Černec,
Franc Vehar
SLIKOVNI MATERIAL:
Anka Černec, Aci Urbajs
Breda Medvešček, Franc Vehar,
Matjaž Turinek, Žiga Vuk,
arhiv Parsival
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
NASLOVNICA:
Ingrid Thiesen, Joca Jamšek
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
TISK:
Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.
Ljubljanska cesta 56
4240 Radovljica
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C
1260 Ljubljana-Polje
Davčna št. 94313008
TR: 02031-0254286474
Tel: 01 549 01 55
revija.svitanje@gmail.com
LETNA NAROČNINA: 15 EUR
NAKLADA: 850 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Kazalo 2
Uvodnik 3
Skrb za naravo 3
Biološko dinamična praksa 3
Čebele imajo dober razvoj 4
Rman navadni 6
Zemlja je bogastvo 8
Širjenje obzorij 10
Dioscorea batatas ali Lichtwurzel © 10
Rudolf Steiner in kmetijski tečaj 13
Tečaj kmetijstva: meditativna knjiga 16
Kaj je biodinamika? 17
Utrinki 20
Dan solat 20
Oglasi 22
Dogajanje 24
Revijo SVITANJE lahko naročite:
• na elektronskem naslovu
revija.svitanje@gmail.com
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.
Letna naročnina je 15 EUR.
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem
uredništva.
ISSN 1854-1739

3
Uvodnik
Dragi bralci!
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dobrodošli v poletni številki revije
Svitanje, ki v vaše domove prihaja
okoli Janezovega. To je čas preobrata v letnem ciklusu, ko
se dan začne krajšati in noč daljšati. Krščanski praznik v
tem letnem času je osredotočen na Janeza Krsnika. Njegov
veliki krik je povzet z grško besedo Metanoia, kar pomeni,
'spremeni svoje poglede, spremeni svoje razmišljanje'.
Janez Krsnik je imel videnje prihoda Kristusa in je ljudi
pripravljal na to, da bodo to prepoznali, vedoč da je za to
potreben nov način razumevanja in življenja.
Ne glede na naše versko prepričanje ali duhovne poglede je jasno,
da lahko do spremembe načina razmišljanja in delovanja pride le,
če smo prepričani, da je tako prav in potrebno. Da bi kaj spremenil,
mora človek najprej videti, da je ta sprememba res potrebna. Janez
Krsnik je s svojim gorečim navdihom navdušil ljudi, da so razumeli
njegovo videnje prihajajočega.
Tudi ljudje, ki nam je blizu biodinamika in waldorfska pedagogika,
smo na nek način navdihnjeni od Janeza Krsnika, saj smo spoznali,
da so klasični načini tako kmetovanja, kot tudi vzgoje zašli v slepo
ulico. V svojem spoznanju smo zaslišali krik Janeza Krsnika in začeli
iskati nove poti.
Snovalci revije Svitanje si prizadevamo, da bi vsem, ki so prepoznali
potrebo po novem načinu razmišljanja in delovanja, to iskanje
olajšali. V tej številki si tako prizadevamo: naš vinar Aci Urbajs, čebelar
Franc Veharjin zliščarka Anka Černec, ki nam na neposreden
način posredujejo svoje znanje in izkušnje. Po dolgem času gostimo
spet s predsednico društva Ajda Posočje Marijo Poljanec. Z njo
se pogovarja naša sodelavka Breda Medvešček iz društva Goriška.
Matjaž Turinek nam razkriva skrivnostno rastlino Dioscoreo batatas
ali Lichtwurzel. Nadaljujemo tudi s člankom Kaj je biodinamika.
Poleg tega v tej številki začenjamo tudi sodelovanje z Demeter
kmeti. Odslej bodo tudi njim namenjeni nekateri zanimivi članki – v
tej številki o Tečaju kmetijstva Rudolfa Steinerja.
Še nekaj bi rada posebej izpostavila – oglasno sporočilo AMA-
RANT-a. Pozivam vas, da ga dobro preberete in se nanj, če želite že
to jesen dobiti ekološko pridelano ozimnico, čim hitreje odzovete!
Želim vam prijetne poletne dni!
Biološko dinamična
praksa 'vztrajnost,
družina'
Aci Urbajs
Da pišem o tem dogodku, so me spodbudile
čebele, ki vsako leto oprašujejo socvetja mladih
grozdov (slika1). Njihovo vztrajno delo prinaša
novo življenje na trto. Oprašeni cvetki postanejo
jagode, ki se združujejo v grozd. Narava s svojim
redom, ki ga ljudje komaj kaj poznamo, ustvarja
nove sodružbe, svetove.
Vztrajnost je R.Steiner opisal kot stanje človeka, da
se drži začrtane poti, da ne menjuje svojih moralnih,
etičnih vrednot, da ne koleba sem ter tja. Abstraktno
mišljenje človeka dviguje iz carstva živali
ter ga postavlja v carstvo ljudi. S tem so človeku
dane različne možnosti delovanja, lahko peljejo
tudi v zavist, jezo, sovraštvo… Tega čebele, čmrlji,
hroščki…, ki se kobacajo v socvetju grozdja, ne kažejo.
En drugemu prepuščajo prostor. In ko vzletajo,
me spominjajo na ljudsko skovanko: 'Božji volek
(pikapolonica) pokaži mi Nebesa!'
O drugačni vztrajnost pripoveduje zgodba velikega
učitelja, ki je svojega najboljšega učenca zadolžil,
da izkoplje vodnjak na vrtu. Začel je na označen
mestu, a ker ni našel vode, je utrujen, obupan začel
kopati drugje. Ni našel izvira, na koncu je bil razkopan
ves vrt. Če bi kopal na enem mestu, bi verjetno
izkopal vodnjak, postal učitelj, mogoče pa bi našel
tudi vodo.
Tudi naš vodnjak, ki smo ga kopali skupaj biološko
dinamični kmetje v Sloveniji, je pokazal vse
značilnosti prejšnje pripovedke. Prepogosto smo
menjavali lokacije kopanja vodnjaka, dišeči vrt se
je spreminjal v gradbišče. Ob porazu se hitro rodijo
čustva: dvom, zavist, sovraštvo. Na enem bregu je
stal učitelj, na drugem učenci.
Pred letom in pol nas je obiskala Susanne Kuffer,
sodelavka Demetra iz Švice. Naše poglede je prenesla
matici – Demeter Internacional. In potem je
šlo vse na bolje. Postajali smo del velike DRUŽINE

Skrb z
Skrb za narav
Čebele imajo kljub
nevšečnostim dober
razvoj
4
Franc Vehar
V letošnjem letu so čebele dobro prezimovale.
Vreme ni bilo predolgo mrzlo, tako so se lahko
pravočasno očistile blata iz črevesja. Tudi pomlad
je bila vremensko ugodna za čebelje družine, ki
so imele dovolj velike zaloge medu in cvetnega
prahu.
Demeter. In prav na rednem srečanju biološko-dinamičnih
kmetov v maju na Rifniku smo podpisali
pogodbo kmetje, Zavod Demeter Slovenija in
Demeter International. Da postanemo samostojen
panj, potrebujemo leto ali dve vztrajnega dela, nam
je ob slovesu dejala Susanne Kuffer. Saj smo navajeni!
Dogodku izbrano smo slovesno nazdravili z Demeter
vinom, saj je certifikat za vino prišel v istem
trenutku. Čebele na grozdju v vinu zamenjajo droži,
ki nastajajo kot metamorfoza kvasovk. Z bučnim
vrenjem dajejo novo življenje in drugačen karakter
vinu. Susanne je vino opisala precej drugače, kot
veleva enološka praksa. Vino, ki je bilo še kalno, je
ni zmotilo. Tudi vonj, ki zrcali aktivnost droži, ji je
bil lep, prijeten. Pri okusu ni iskala mnogo besed.
Vino je uravnoteženo in dozorelo. Energija se s požirkom
spusti k srcu ter se vrača v glavo. Poudarila
je, da to ni alkohol, temveč energija: sončna, kozmična,
etrska ….kdo si ga vedi.
Starodavne zgodbe, bajke tkejo mistično prevleko
čez biodinamično delo. Upam, da bomo tokrat ljudje
pazljivejši, da ne uničimo vsega očem nevidnega.
Družine z malo zaloge hrane so bile obsojene na
propad, kajti v naravi ni bilo medenja in vreme se
je naglo spreminjalo in negativno vplivalo na izločanje
medičine. Hladno pomladno vreme je zakasnilo
vegetacijski razvoj, tako je divja češnja vzcvetela
v prvi polovici aprila in zelo spodbudila razvoj
čebeljih družin. Čebelje družine ki so bile pregledovane
od poznega poletja leta 2008 pa do začetka
cvetenja češnje v letu 2009 na dan za cvet, so imele
eksplozivni pomladni razvoj v aprilu. Moje čebele
so v drugi polovici aprila po večini zasedale 15 do
20 satov AŽ mere. V nakladnih panjih je bil pomladanski
razvoj nekoliko počasnejši. V istem obdobju
so zasedale povprečno po dve polovični LR nakladi
po 12 satov. Koncem aprila so se družine v nakladnih
panjih hitreje razvijale kot v AŽ sistemu. Z
vsemi družinami sem delal na dan za plod. Konec
aprila sem ogrebal že prve roje, kar je bilo naznanilo
rojevega leta. Roji so zelo hitro zgradili satje in ga
tudi napolnili z medičino.
V mojem čebelarstvu se prične zatiranje varoe s prvimi
roji. Roje poškropim z oksalno kislino.
Izrojenca pa pokapam z oksalno kislino, ko se poleže
vsa zalega. Tako odstranim varoe iz rojev in
izrojencev. V tem obdobju naberem tudi varoo za
sežiganje v maju, ko je luna pred ozvezdjem bikaoznačeno
v bio koledarju društva Ajda. Pepel sežganih
varoi dinamiziram v keramičnemu možnarju
in ga nato potresam po čebelah v plodišču, ko je
luna pod vplivom ozvezdja bika, vsak mesec do
oktobra. Napadenost družin kontroliram v mesecu
maju in juniju tako, da pregledam trotovino.

5
oa nar
Če je trotovina s 40 % napadenostjo, jo izrežem. V
mojih panjih imajo čebele možnost graditi veliko
trotovine zadaj za satnimi okvirji, glej priloženo
sliko. Čebelja družina, ki lahko prosto gradi veliko
trotovine, prinese tudi veliko medu, kot da so mi
hvaležne, ker jim omogočam, da imajo v družini
tudi do 5000 trotov. Mnogi čebelarji sproti odstranjujejo
trotovino iz panja. To slabo vpliva na razvoj
družine. Tudi varoa se počuti ogrožena in se v takih
družinah, kjer je malo trotovine, raje razvija v čebelji
zalegi. Pogosto čebelarji pravijo, če ni varoe v
trotovini, je ni v panju. Ko pa pričnejo z zatiranjem
z zatiralnimi sredstvi, ugotovijo, da je odpad tudi
po več tisoč osebkov v mesečnem obdobju.
V maju je medil gozd, tako kot je bilo napovedano
v bio koledarju proti koncu meseca maja. Pojavila
se je mana na vrbi, hrastu, hruški in pozneje na lipi.
Ta med se je v štirih dneh strdil v satju, tako je bilo
točenje v začetku junija zelo težavno. Več kot polovica
medu je bilo vrnjenega v ponovno predelavo
čebelam. V drugi polovici junija je močno medila
lipa, ki jo je občasno izpiral dež. Istočasno je cvetel
kostanj, ki ga je sproti opral dež, tako letos ne bo
veliko kostanjevega medu. Za moje čebele je ravno
kostanjeva paša poglavitna za poznopoletni razvoj.
Na njem si naberejo veliko cvetnega prahu, ki je
zelo kvaliteten in ga porabijo v poznejšem času, ko
je v naravi manj cvetnega prahu. Ko se konča kostanjeva
in lipova paša, je pri meni konec medene bere
.Počakam, da je med pokrit v satju vsaj 10 dni. Med
odvzamem iz panja na dan za plod ali cvet, ker je
takrat med najkvalitetnejši. Če med odvzamete iz
panja in točite na dan za – voda list po bio koledarju
- med zelo rad kisa, ker vsebuje več vlage, to pa
prija kvasovkam.
Pri delu s čebelami v jesenskem in poznopoletnem
času moramo upoštevati navodila z našega koledarja.
V svojem tri desetletja trajajočem čebelarjenju
sem ugotovil, da postanejo čebele krotke, če
upoštevamo ta navodila. Dokaz za to je slika mojih
čebel ob vhodu v kozji hlev, kjer vsak dan hodim
pred panji brez bojazni, da bi me popikale, kljub
temu da dišim po kozah, ko zapuščam hlev. Vsem
je znano,da navadno čebele ne prenašajo vonja po
hlevu, toda moje čebele mi tudi to oprostijo, ker
čutijo, da jih imam rad in sem jim hvaležen za vse
njihovo dragoceno delo, ki ga opravijo v naravi in
omogočajo meni in sosedom obilo pridelka.
Vse čebelarje, ki bodo brali ta članek, opozarjam, da
bo letos močnejša reinvazija varoe v septembru, ker
je veliko rojev pobegnilo v naravo in se bo v teh
rojih hitro razmnožila varoa. Posledično bodo te
družine oslabele in močne oskrbovane družine po
končanem jesenskem krmljenju poiščejo take slabiče,
jih izropajo in poleg medu domov prinesejo
veliko varoe, ki se ravno v tem obdobju razmnožuje
s faktorjem 5X, ker je dolgoživa in nam do konca
novembra lahko uniči tudi močne čebelje družine.
S pitjem krvi varoa oslabi čebelo tako, da postane
kratkoživa in umre po 35 dneh življenja. Tako se
nam lahko panji na hitro spraznijo, ko to najmanj
pričakujemo.
Z željo, da bi se lahko krepčali s kvalitetnim slovenskim
medom, končujem tokratni prispevek.
Naj medi!

skrb za
Rman navadni
(Achillea millefolium)
inulin, asparagin, gumi in različni minerali ( predvsem
kalij). Klorofil te rastline vsebuje neko snov,
ki je podobna vitaminu A.
Anka Černec
Zdravilnost in uporaba: Zaradi eteričnega olja in
grenčine je navadni rman aromatična grenčica, zato
ga uporabljamo kot zdravilno sredstvo za želodec,
za pospeševanje teka, pri težavah s črevesjem in
žolčem. Eterično olje, ki vsebuje azulen, poleg tega
razkužuje, dobro vpliva na vnetja in pomirja krče.
Velika količina kalija pospešuje- skupaj z drugimi
učinkovinami - delovanje ledvic, zato je rman zelo
primeren za pomladanske in jesenske čistilne kure,
navadno v čajnih mešanicah. Poleg tega ustavlja zunanje
in notranje krvavitve ( iz pljuč, črevesja, nosu,
maternice in ledvic). Rmanov oparek je primeren
tudi za zdravljenje ran. Rmanove kopeli podpirajo
učinek notranje uporabe.
Priprava rmanovega čaja: 1 socvetje rmana prelijemo
z ¼ l vrele vode in po 15 min odcedimo. Čaj
pijemo zmerno topel, 2-3 skodelice na dan.
Izhaja iz družine nebinovk, zdravilni del rastline
pa je celotna cvetoča zel brez korenine.
Navadni rman je košarnica s plazečo se koreniko, iz
katere najprej požene pritlična listna rozeta, potem
pa cvetna stebla. Valjasto steblo je strženasto, golo
in rahlo dlakavo, odvisno od tega, kako visoko raste.
Zraste 20-45 cm ( celo do 60 cm) visoko, ima
trojno pernate liste, zgoraj pa socvetja. Cvetovi koškov
so beli do rahlo rumenkasti, obrobni pa beli,
rožnati ali temno rdeči.
Navadni rman cveti od junija do oktobra ali novembra.
Navadni rman je doma v vsej Evropi in raste
na travnikih, ob poteh in poljih. Zelo je skromen,
odporen proti vročini in mrazu in nezahteven glede
zemlje.
Nabiramo ga od junija do novembra, ko rastlina
cveti. Odrežemo za dlan nad zemljo, povežemo v
šopek in obesimo v senco, da se posuši. Zelo debele
in olesenele dele stebel izločimo. Marsikje uporabljajo
samo socvetja.
Učinkovine rmana: grenčina (ahilein), eterično
olje(z azulenogeni, hamazulen) čreslovine, smola,
Upravičeno je dodajanje rmana čajem za čiščenje
krvi, proti kašlju in prehladu, ker njegove učinkovine
podpirajo in krepijo delovanje drugih zdravilnih
zelišč. Najpomembnejša je uporaba rmana pri
vegetativni distoniji (organski nevrozi) male medenice
pri dekletih in ženah. Simptomi obolenja so
krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha,
navadno na različnih mestih, zvezane z bolečinami
v križu. Te ženske velikokrat tožijo zaradi posebno
bolečih menstruacij in bolečin v prsih pred
menstruacijo. V takih primerih je vredno poizkusiti
kuro z rmanovim čajem, ki je lahko uspešna, če
traja nekaj tednov. Težave se zmanjšajo, ker rman
pomirja krče, azulenogeni in hamazulen v njem
odpravljajo vnetja, grenčine pa krepijo. Dodatno so
priporočljive rmanove kopeli, sedeče ali popolne.
Kopel lahko pripravimo sami. 50-75g rmana prelijemo
z litrom vrele vode, pustimo stati 20 min in
odcedimo. Tekočino vlijemo v vodo za kopanje.
Uporaba
Mlade liste rmana lahko vso sezono sočimo skupaj
s koprivo, deteljo, regratom, mladimi žiti (ječmen,
pira, pšenica). 1 veliko žlico soka razredčimo z 2dcl
vode in ga pijemo 1x tedensko, to našo odpornost
zelo poveča. Rman je znan tudi pod imenom hajdučka
trava. Ko ljudje niso imeli zdravil, ali niso
mogli k zdravniku, so stolkli s kamni rman in ga
položili na rane, da so se zacelile.
6

naravo
Dodaja se ga lahko k hrani, na primer v palačinke
s česnom in rmanom. Rman je uporabil tudi dr.
Rudolf Steiner za kompostni preparat. Pripravlja se
v jelenovem mehurju. Postopek je dokaj zahteven,
zato ga delamo skupinsko v društvih. Ko sestavimo
kompostni kup, ga uporabimo skupaj s koprivnim,
regratovim, hrastovim in kamiličnim pripravkom.
Rmanov preparat v tleh spodbuja delovanje dušika
in kalija.
Rmanov pripravek je uporaben tudi za tretiranje
semena trav in rži pred setvijo. Kavno žličko preparata
vrtinčimo v 3 litrih deževnice 5 minut. S tem
navlažimo seme, pustimo stati 24 ur in vmes večkrat
premešamo. 3 litre semenske kopeli zadostuje
za 100 kg semena.
S poizkusi sta Martha Künzel in Franz Lippert ugotovila,
da so rastline pri tretiranem semenu močnejše,
imajo večji koreninski sistem in so tudi bolj
odporne na sušo. Praksa je tudi pokazala, da ob
toči, ko so rastline ranjene, čim prej poškropimo
večkrat z rmanovim čajem. Rastline se hitro obrastejo.
Sama sem čaj škropila po junijski toči, ko je
bila jablana popolnoma okleščena z nekaj razcefra-
nimi listi. Drevo se je obraslo, jeseni cvetelo in ko je
prišla zmrzal, so bila jabolka toliko debela kot pred
točo. Naslednje leto je jablana normalno rastla in
rodila.
S kuhinjskim kladivom stolčen rman v lanenem povoju
sem uporabila pri ranjenem konju in tudi ta
rana je bila kmalu pozdravljena. V času, ko sem iskala
prava zelišča za rešitev različnih zdravstvenih
težav, sem tako za pripravo zobnega čistila izbrala
poleg soli, žajblja, ognjiča in preslice tudi rman,
tako sestavo sem izbrala zato, ker sem imela dolga
leta večkrat letno zelo boleča vnetja dlesni. Odkar
sem začela uporabljati ta zelišča, vnetij ni več.
Prijatelj Andrej je imel na nogah kožno obolenje.
Za osnovo sem vzela otrobe, hrastovo lubje, rman,
ognjič in preslico. Dva meseca si je s tem posipom
redno masiral prste na nogah, kjer je imel belo odmrlo
kožo. Koža se je popolnoma pozdravila. Andrej
se mi je zahvalil, da sem mu pripravila tako
uspešen pripravek, sama pa sem se mu zahvalila,
ker je tako vztrajno uporabljal posip. Če bi po treh
dneh ugotovil, da stvar ne deluje, gotovo ne bi raziskovala
uporabe naprej.
PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK
V Beli krajini nad Kolpo prodam urejeno biodinamično kmetijo,
ki obsega hišo, delavnico, skedenj, 1 ha njiv, 1,5 ha mladih sadovnjakov in 17 ha gozda.
Možen je tudi dodaten nakup ali najem zemljišč. Na kmetiji je
vpeljanih več dejavnosti, sedaj zaradi pomanjkanja delovne
sile zelo zmanjšanih. Pridelujemo in predelujemo zelišča ter
ekološka semena starih vrtnin. Opustili smo kozjerejo, za katero
so pri nas idealne razmere, saj se pokrajina zelo zarašča.
Pogoji in povpraševanje so tudi za treking turizem. Možnost
je tudi za izobraževanje skupin, ki skrbijo za naravo in svoje
zdravje. Zbrala sem stara znanja o pranju perila, Andrej Korošec
je uvedel postopek za pomivanje posode z otrobi. Sama
sem sestavila rastlinska čistila za lase, telo, zobe in obolelo
kožo, kopeli itd. To so dejavnosti, ki so v našem prostoru potrebne
in bi nudile pridni družini sredstva za dostojno preživljanje.
Anka Černec
Zilje 55, 8344 Vinica tel: 07/30-64-333

8
skrb za
Zemlja je bogastvo
Breda Medvešček
Domačo kmetijo v Stopniku, kraju med Dolenjo
Trebušo in Reko, je zapustila po poroki. Še prej
je bila zaposlena na idrijski občini in v podjetju v
Idriji, kamor se je vozila celo s kamionom. Takrat je
vstajala ob treh ponoči, da se je po vseh tistih neurejenih
poteh pravočasno pripeljala v oddaljeno Idrijo.
Dve sezoni je delala tudi v Avstriji, in kot pravi,
v tem času obnovila tudi znanje nemškega jezika,
kar ji še danes zelo koristi pri prebiranju strokovne
literature o biodinamiki, ki je v glavnem napisana v
nemškem jeziku. Ko sta se z možem leta 1975 preselila
na kmetijo v Čiginj, se je takoj lotila obdelovanja
zemlje in skrbi za živino, predvsem pa se je posvečala
svojim štirim otrokom, ki so v tem času začeli
prihajati drug za drugim.
Marija Poljanec naravnost obožuje naravo. Že
vse življenje živi v stiku z njo in od malih nog
dela z zemljo. Ve, da je delo na zemlji zahtevno in
odgovorno, in da narava ne pozna kompromisov.
Pravzaprav ni naključje, da je Marija začela
kmetovati po biodinamični metodi že daljnega
leta 1990, saj ji je tak način dela pisan na kožo:
'Rada imam zemljo, navezanost nanjo mi je ostala od
otroštva, če ni že kar podedovana. Rojena sem v astrološkem
znamenju bika, ki je zemeljsko znamenje, zato je
normalno, da me zemlja tako privlači. Moje rojstno leto
1941 je zaznamovala druga svetovna vojna z vsemi tegobami,
ki jih je prinesla s seboj, toda zdržali smo, saj nas
je preživela zemlja na domači kmetiji. Preživljali smo se
skromno, predvsem z močnikom, polento, mlekom, vendar
smo končno doživeli tudi boljše čase. Iz lastne izkušnje
lahko zatrdim, da je zemlja bogastvo, najbolj zanesljiv
kapital. Če jo spoštuješ in jo skrbno obdeluješ, te ne
pusti na cedilu tudi takrat, ko vse ostalo zataji.'
'Od 1975. sem v tej hiši samostojna gospodinja, mati in
vzgojiteljica,' ponosno pove. Sliši se tako samozavestno
in suvereno, ko pribije: 'Ja, skrbeti za otroke in
zemljo je zelo odgovorna in težka, a lepa naloga, lahko bi
rekla pomembna služba. No, zdaj so otroci že pri kruhu
in na svojem. Najmlajši, Peter, mi še veliko pomaga pri
hiši. Mizar je, gorski reševalec, alpinist, plezalec. Preden
gre na daljšo turo, vedno preštudira, kaj mora postoriti
na posestvu, da mu katero od nujnih opravil 'ne uide'.
Suzana, najstarejša, je medicinska sestra, Primož je elektroinženir,
Tamara, najmlajša, pa turistična delavka.
Čeprav je od vseh otrok najbolj navezana na dom, se je
preselila v Nemčijo, kjer živi njen fant. Imam tudi pet
vnukov in vnukinj, na poti pa je tudi že šesti. Še posebno
zaradi njih se mi zdi prav, da se ukvarjam z biodinamiko.
Biodinamiko cenim, ker upošteva celostni razvoj in ker
izključuje gensko spremenjene organizme in v kmetijstvu
prepoveduje uporabo strupov ter sintetičnih gnojil,
saj te snovi škodijo zdravju in zelo obremenjujejo okolje,
predvsem vodne vire. Rudolf Steiner je zame genij – mislec
in praktik, pa tudi neke vrste prerok, ki je že pred desetletji
pravilno napovedal pogubne posledice napačnega
ravnanja pri reji domačih živali in kmetijski pridelavi.
Preštudirala sem vse njegove tečaje za kmetovalce. Vem,
da mu nekateri oporekajo, celo taki se najdejo, ki ga blatijo,
vendar sem prepričana, da ne eni ne drugi njegovih
del niso niti dobro prebrali, kaj šele da bi jih razumeli in
prenesli v življenjsko prakso.'
Kdaj in kje ste se seznanili z biodinamiko?
'Ko mi je leta 1990 prišel v roke setveni koledar Marie
Thun, se mi je posvetilo. Ugotovila sem, da je to
tisto, kar že toliko časa iščem, da je to za moje srce
in dušo. Kmalu sem navezala stik z Meto Vrhunc,
za katero sem pozneje izvedela, da je prva začela
širiti biodinamiko v Sloveniji. Potem sem šla na tisti
sestanek biodinamikov na Brezjah. Da, to je bila

naravo
9
zame neke vrste božja pot, ki mi je v življenju odprla
novo poglavje. Ivan Ogrinc je na sestanku name
naredil zelo močan vtis, ko je pripovedoval svoje
izkušnje, kako je na nasvet pospeševalne službe
gnojil z mineralnimi gnojili in škropil s strupi, in
to vse do takrat, dokler ni našel na svoji njivi prvih
poginulih deževnikov in ptičev. Ivan me je zares
prepričal, da sem na pravi poti.
Na sestanek, ki je bil ob 18. uri, sem se pripeljala z
vlakom. Ker je bilo veliko zanimivih tem in tudi dosti
vprašanj, se je vse precej zavleklo in zadnji vlak
proti Primorski je že zdavnaj odpeljal, zato sem vsa
obupana spraševala neznane udeležence sestanka,
če se morda pelje kdo do Javornika. Takoj sem dobila
prevoz. V Javorniku so namreč živeli moji daljni
sorodniki, ki jih do takrat nisem videla že več let.
Samo upala sem, da so še na starem naslovu in me
bodo sprejeli pod streho, kar se je seveda tudi zgodilo.
Na naslednje srečanje biodinamikov, ki je bilo na
Vrzdencu pri Meti Vrhunc, pa sem se že peljala bolj
organizirano, saj je bilo navdušenje nad biodinamiko
tudi na Primorskem vse večje in so se posamezniki
že začeli udeleževati teh srečanj. Predavala je
Maria Thun. Po tem sestanku sem v domačo vrtno
gredo zakopala dva kravja rogova, napolnjena z
gnojem. Ko sem po določenem času hotela rogova
izkopati, ju nisem mogla več najti. Verjetno sem ju
zakopala preplitvo in so ju odkopale živali. Se pa
spomnim, da je na tistem mestu več let vse rastlinje
čudovito uspevalo.
V naslednjih letih sem obiskala še veliko predavanj,
predvsem na Vrzdencu pri Meti Vrhunc. Predavali
so sami priznani tuji strokovnjaki za biodinamiko.
Po mojih podatkih jih je bilo vsaj 27. Meta Vrhunc
me je vsa leta zalagala s strokovno literaturo in me
vzpodbujala, to pa počne še danes. Za vse sem ji
zelo hvaležna. Ko so v Avčah ustanovili Delovno
skupnost Ajda za Goriško, sem se jim pridružila
in bila izvoljena v Izvršni odbor.. V Ajdi Goriška
smo kar dobro delali. Leta 2001 je goriška skupina
postala samostojno društvo. Zelo rada sem delala
z dolgoletno predsednico, gospo Franko Ozbič, ki
je še zdaj duša biodinamike na Primorskem. Ko se
je število članov zgornjega Posočja povečalo, smo
začeli razmišljati o novi organiziranosti.
Društvo Ajda Posočje smo ustanovili na sestanku v
Soči, decembra 2004. Izbrali so me za predsednico
in takrat sem po sili razmer funkcijo sprejela pod
pogojem, da jo bom opravljala le začasno, dokler se
društvo ne 'udomači'. Pa je naneslo drugače. Zdaj
sem namreč zakorakala že v drugi mandat. Na začetku
sem si želela, da bi društvo delovalo na vsem
območju zgornjega dela Posočju. Ta želja se mi uresničuje,
saj imamo danes člane iz krajev od Tolmina,
Bovca, Kobarida, do Baške grape, doline Idrijce,
Kanomlje, Otaleža, Straže pri Cerknem, Čiginja,
Zatolmina, Poljubinja. Trenutno nas je 70.'
Gospa Marija, kako bi prepričali nekoga, ki priznava
le preizkušene znanstvene metode, da bi
verjel v biodinamiko?
'Najprej bi mu rekla, da pri biodinamiki ni kaj verjeti,
potrebno je stvari preizkusiti v praksi.
Nato bi mu povedala, da je biodinamiko v Nemčiji
priznala tudi znanost, saj so Marii Thun priznali
njeno raziskovalno delo na področju biodinamične
metode.
Nazadnje pa bi dvomljivcu postregla z resničnimi
utrinki iz svojih praktičnih izkušenj.'
Biodinamična preobrazba
– Utrinki iz mojih izkušenj
'Na robu našega travnika se do gozda po vsej dolžini
dviguje brežina, ki je bila, odkar živimo tu, zaraščena
s ščavjem. Kosili smo jo redno, vendar se
je vedno spet hitro zarasla. Koristi od tega sveta
nismo imeli kaj dosti, pa še kvaril je podobo travnika.
Končno sem se domislila in začela brežino
redno škropiti z gnojem iz roga. Čez nekaj časa je
začela v tem pasu poganjati trava z različnim travniškim
cvetjem, ki v barvah prav nič ne zaostaja za

10
Širjenje obzo
tistim na travniku. Preobrazba mi je bila tako všeč,
da sem se na takšen način lotila tudi zravnanega
kupa odpadnega materiala, ki je nastal ob popravilu
hiše – predvsem omet, pomešan z ostanki zemlje
in koščki kamenja ter strešnih opek. Po vztrajnem
škropljenju se je kup polepšal s šopi trave in mislim,
da ne bo ostalo samo pri tem.. Prav gotovo ne
bi verjela, če se to ne bi zgodilo meni.'
Kaj vse še načrtujete v društvu?
'Dolgoročno bomo vztrajali, da ljudi vsaj na območju,
kjer deluje naše društvo, prepričamo o pomembnosti
samooskrbe kmetij in vsaj delne samooskrbe
tudi v ostalih gospodinjstvih na podeželju.
Zemlje je v naši državi dovolj, vendar se gozd zarašča
do naselij.
Glede vprašanja gensko spremenjenih rastlin sem
za čim bolj argumentirano dokazovanje nepotrebnosti
in nesprejemljivosti take hrane za našo majhno,
a raznoliko in z naravnimi danostmi bogato
Slovenijo. Upam, da se bodo ljudje čim prej streznili.
Saj so tudi na naši strani znanstveniki, ki svarijo
pred uvajanjem gensko spremenjenih organizmov.
Najpomembnejša naloga bi bila osvestiti potrošnike,
potem bi tudi vlada morala prisluhniti. Če potrošniki
gensko spremenjenih organizmov ne bomo
hoteli kupovati, jih tudi v prodajni ponudbi ne bo
imel nihče.
Na ravni društva imam še nekaj neuresničenih točk
iz letošnjega delovnega načrta. Čaka nas še organizacija
okrogle mize na dve temi, in sicer Regija
brez GSO in Kakšen trajnostni razvoj si želimo.
Najpomembneje pa se mi zdi posvetiti se posameznim
kmetijam v posebnih legah, na primer v Baški
grapi, da bi te spet postale takšne, kot so nekoč bile
– s tem mislim na oživitev celotnega življenjskega
tokokroga kmetije - z vsemi domačimi živalmi, pridelavo
vrtnin in poljščin, gozdom, morda še s kakšno
ustrezno dopolnilno dejavnostjo. Veseli me,
da nekaj mladih družin že kaže zanimanje za te
usmeritve.'
Bi za konec še kaj dodali, gospa Marija?
'Raznolikost, ne smemo pozabiti na raznolikost! Na
to v naravi in na ono v družbi. Obe sta nujni. Spomnite
se samo tiste moje neugledne brežine, ki se
je spremenila v nekakšno visoko gredo za raznovrstne
trave in travniške cvetlice.
Poslušajte! Ali slišite šum potoka? Vedno me spremlja
na poti do njive. Vsa narava je bogastvo, če jo
znaš ceniti.'
Dioscorea batatas ali
Lichtwurzel © - izgled
in pomembnost
Matjaž Turinek
Dioscoreae so tropske rastline, ki tvorijo veliko
družino yam-ov, ki zaobjema več kot 650
vrst. Ta družina predstavlja eno izmed osnov
prehrane tropskih držav. Obstaja tudi veliko vrst
kultiviranih yam-ov in ena izmed njih je tudi D.
batata. Le-ta izvira iz Kitajske in je že tisočletja
prisotna tudi v zgodovini razvoja človeštva.
Kot vse vrste Dioscorej spada tudi D. batatas k vzpenjajočim
enokaličnicam. Poganjki so lahko dolgi od
3-5 m. Večinoma na rastlini zrastejo mrežasto oživčeni,
srčasti (do 7 cm dolgi, do 5 cm široki) listi. V
času vegetacije, od maja do oktobra, stebla olesenijo
skoraj do konca poganjkov. D. batatas lahko cveti od
julija do septembra, toda posamezna rastlina samo
nekaj dni. Številni blago dišeči cvetovi se pojavijo v
obliki grozdov. So bele barve in posamezen cvet je
velik samo 1 mm. So dvodomne rastline in tudi semena
se tvorijo ločeno na rastlinah. Za nas zanimiva
in s posebno kakovostjo prežeta je samo moška
rastlina. V izrastiščih listov se proti koncu vegetacije
razvijejo zračni gomoljčki. D. batatas tvori tanko,
praviloma navpično v tla rastočo korenino, ki
se konča z ogljikovimi hidrati bogatim gomoljem.
Gomolj torej leži zelo globoko pod površino zemlje
in se lahko izoblikuje v zelo različnih oblikah. Če
gomolj več let ostane v zemlji, potem lahko zraste
do dolžine 120 cm in debeline 7-8 cm. Njegova teža
je v tem primeru do 10 kg. Razmnoževanje lahko
poteka na dva načina: preko celega gomolja ali dela
le-tega, ki se ga ponovno posadi ali preko bulbil
(zračnih gomoljčkov), ki rastejo v izrastiščih listov.
Prvi namigi o pomenu te rastline so prišli do izraza
v Koberwitzu, za binkošti leta 1924. Kmetijski tečaj,
ki ga je Rudolf Steiner imel na željo veliko kmetov,
se je pravkar končal. Avtomobil je stal pred vhodom
v grad, da bi učitelja peljal do železniške postaje. V
Jeni, njegovi naslednji postaji, so njega oziroma celotno
spremstvo že nestrpno pričakovali.

obzor
rij
Na rastlini se tvorijo značilni
cvetovi v grozdih
Listi Lichtwurzla - so značilno podolgovate
srčaste oblike z vijolično obrobo
Na Lauensteinu naj bi ravno začela nastajati zdravilno-pedagoška
ustanova. V tem trenutku pred
njega stopita Johanna von Keyserlingk, gostiteljica,
in Günther Wachsmuth.
'Gospod doktor, imela bi še eno vprašanje.'
'Ja, prosim.' S pogledom proti vozniku: 'Še en trenutek.”
'Gospod doktor, če nam uspe tla in naše kulturne
rastline obdelati in pridelati po navodilih, ki ste
nam jih dali in jih na ta način ponovno oživeti, bodo
ti pridelki v zadostni meri predstavljali - časovno in
duhovno - primerno hrano?'
'Tudi v najboljšem primeru,' je odgovoril Steiner, 'to
ne bo zadostovalo. V Evropi bi moralo uspeti udomačiti
Dioscoreo batatas, da bi lahko ta zamenjala
mesto krompirja kot poglavitne prehrane.'
Oba spraševalca sta bila hvala bogu dovolj budna,
da sta še dodatno povprašala.
'Kje pa raste ta rastlina in kaj je na njej posebnega?”
Rudolf Steiner je lahko le na kratko odgovoril na
vprašanja, saj je voznik čakal. Toda oba sta občutila
pomembnost in resnost kratkega odgovora.
'Ta rastlina je edina sposobna v svojem podzemnem
delu shranjevati svetlobni eter; in ta bo postal za
ljudi v prihodnosti nenadomestljiv. Raste pa na Kitajskem.'
To je moralo zaenkrat zadostovati, voznik je pritiskal,
vlak ne bi počakal. Oktobra leta 1924 se je Wolfgang
Wachsmuth, brat Güntherja Wachsmutha,
na pobudo Johanne von Keyserlingk in Güntherja
Wachsmutha srečal z Rudolfom Steinerjem, da bi
prejel bolj podrobna navodila o kraju nahajanja na
Kitajskem, opis itd. rastline.
V Evropi se je torej vse začelo z dvema gomoljema,
ki ju je Wolfgang Wachsmuth prinesel iz Kitajske in
ju posadil v poskusnem vrtu Svobodne šole za duhovno
znanost (Goetheanum) v Dornachu. Kljub
visokim pričakovanjem, ki so jih postavili na rastlino
v začetku, s pridelavo niso prišli naprej. Nato je
s časom zaradi drugih prav tako pomembnih nalog
prešla v pozabo.
Adalbert von Keyserlingk, sin Johanne von Keyserlingk,
se je v 50. letih prejšnjega stoletja spomnil na
njo in jo šel iskati v Dornach. In res je še vedno rasla
tam v enem zapuščenem vogalu. Izkopal je torej te
preostale rastline in jih vzel s sabo na njegovo takratno
domovanje. Veliko je eksperimentiral. Največji
problem je bil ta, da se je podzemni del, torej
ta gomoljast del, na katerega je opozoril Steiner,
tvoril v globinah do 1,5 m pod zemljo in je zato bilo
težko pobrati pridelek. Ta globinski 'nagon' je povzročal
prav največ problemov pri pridelavi. V tla so
poizkušali dati debele deske iz oreha ali hrasta, da
bi gomoljem s tem preprečili rast v večje globine,
toda vsako še tako majhno špranjo so prerasli drobni
koreninski laski in se je potem na drugi strani
v še večji globini tvoril gomolj. Poizkušali so tudi
s kamnitimi posodami brez drenaže, kjer pa je ra-
11

širjenje
Za sajenje primeren material - deli
gomoljev, enoletni gomolji ali bubile
Primer pridelave v zabojih v
zaščitenem prostoru
stlina ali segnila ali pa se posušila. Zdelo se je, kot
da je ta globinski 'nagon' neločljiv od zdrave rasti
rastline. V 70. letih prejšnjega stoletja je o rastlini
izvedel Peter Ratzy, žlahtnitelj in vrtnarski učitelj
iz Wernsteina.
Opremljen z izkušnjami iz vrtnarije v Goethanumu
kot tudi tistimi od grofa Keyserlingka se je podal na
delo. Toda navkljub vsem izkušnjam in navdušenju
so mu poskusi pridelave spodleteli. V vseh primerih
se je rastlina s svojo globinsko rastjo izmuznila
vrtnarju in mu pustila samo bujno zelenje ter zračne
gomoljčke, s katerimi jo je lahko razmnoževal.
V začetku 90-ih let je o nalogi D. batatas v pogovorih
z Adalbertom von Keyserlingkom izvedel Ralf
Rößner, knjigoveznik, pastir in učitelj vrtnarstva.
Tako je v sebi prevzel impulz nadalje povezati to
rastlino s srednjo Evropo in ljudmi tukaj. Po daljšem
iskanju še obstoječih rastlin in po bolečih prvih
poizkusih mu je po sedmih letih uspelo najti primeren
način pridelave. Za boljše razumevanje rastline
je potoval na Kitajsko in v ZDA, kjer so še rasle rastline,
ki jih je prinesel Ehrenfried Pfeiffer s seboj.
Prav tako je s seboj prinesel rastlino iz Jamajke, kjer
jo častijo kot kultno rastlino.
Poimenoval jo je po njeni značilnosti oziroma posebnosti
– Lichtwurzel ali svetlobna korenina – in
to ime tudi zaščitil. Zaščita je pogojena z načinom
pridelave, ki je lahko izključno biodinamična, in pa
pravilnim postopkom predelave, saj se lahko svetlobni
eter z napačno predelavo kaj hitro uniči.
Sam sem se z Lichtwurzlom srečal preko svoje žene,
ki je bila pri g. Rößnerju 14 dni na praksi in se dodobra
seznanila s to rastlino. Tako sem se potem tudi
jaz pred dvema letoma za 14 dni podal spoznavat
'skrivnosti' pridelave rastline in vsega povezanega
z njo. Trenutno pri nas doma raste kar nekaj rastlin
in večina napora je usmerjena k zadostni pridelavi
semenskega materiala za širjenje te rastline v čim
širšem krogu ljudi. Točno kako se jo prideluje in na
kaj je potrebno biti pozoren pri pridelavi in predelavi
pa sledi v naslednji številki revije Svitanje.
vir: www.lichtwurzel.info
12
Zračni gomoljčki ali bubile se tvorijo
za listi na dvo-in več letnih rastlinah

obzorij
13
Rudolf Steiner in
kmetijski tečaj
prof. dr. med. Peter Selg,
predstojnik Inštituta Ite Wegman za
antropozofske temeljne raziskave
Krizni časi v družbi in v kmetijstvu
V času tečaja v Koberwitzu so bili tudi življenjski
pogoji kmetijstva že več let ogroženi. Tla so bila
izkoriščana s pomočjo kemijskih sredstev, s katerimi
se je začelo 'učinkovito povečevanje' količine
pridelkov, seveda z vsemi razpoložljivimi sredstvi,
ki jih je razvoj industrije in naravoslovnih znanosti
ne samo omogočil, ampak naravnost vsilil. Brezobzirno
je bila izpodrinjena stara kmečka skupnost,
katere temelji so bili v več stoletni tradiciji in tudi
na spoštovanju do področij narave; stara intuitivna
modrost obdelovanja zemlje že od 19. stoletja, ob
naskoku razvoja ni bila več živa. Metode kemičnega
gnojenja in manipulacije so bile propagirane in
udejanjene na silo. 'Tradicija je izginila. Ljudje bodo
gnojili njive z znanostjo.' Že začetek tega razvoja je
bil, glede na družbene oblike kmetijstva in glede
odnosa do stvarstva, izrazito neprimeren. Neprimerna
pa je bila tudi vrednost kmetijskih pridelkov
samih. Bolezni rastlin in živali so bile v porastu,
škodljivci so se razširili in kakovost hrane se je, v
nasprotju z zunanjim videzom, zmanjšala.
Koberwitz, binkošti 1924
'Kmetijski tečaj' je potekal v težkih časih,
gledano tako iz političnega kot tudi socialnega in
kulturnega vidika, šest mesecev po prvem poskusu
državnega udara Adolfa Hitlerja. V letih po prvi
svetovni vojni z vsemi njenimi nerazrešenimi
problemi in predpostavkami je bila brezposelnost
v Nemčiji in v srednji Evropi visoka, življenjski
pogoji pa zapleteni. Veliko ljudi je bilo na robu
katastrofe. Avtor opisuje dogodek v Koberwitzu
kot ponoven začetek na robu prepada, zdravilen
impulz za področja narave in človeka.
Rudolf Steiner je v Koberwitzu dejal, da je 'moderno
duhovno življenje', še posebej na nivojih kmetijstva,
prevzelo destruktiven značaj in oblike. 'Uničevalen
pomen teh oblik danes komaj še kdo zasluti.'
V samem bistvu kmetijskega tečaja je govoril o prihajajočem
propadu srednjeevropskih mest, ki jih je
potem uničila naslednja vojna s svojimi posledicami,
ki so segale zelo daleč. Dejal je, da bo Nemčija
enkrat postala 'ameriška kolonija'.
Rudolf Steiner leta 1924 ni govoril le o dramatični
degeneraciji pridelkov, ampak je tudi poudarjal
nujnost nekega radikalno novega začetka: 'Vsekakor
gre poleg tega tudi za vprašanje, ki je v najvišjem
bistvu neko, reči želim, kozmično-zemeljsko
vprašanje. Ravno pri kmetijstvu pride do izraza
dejstvo, da se morajo sile iz duhovnega, ki so danes
popolnoma neznane, prinesti sem. Te sile ne le,
da omogočajo, da se kmetijstvo malce izboljša, ampak
prinašajo ljudem tudi življenje. Človek mora
namreč živeti od tega, kar prinaša Zemlja in te sile
ravno omogočajo, da se življenje na Zemlji nadaljuje
tudi v fizičnem smislu.' Šlo je in gre za življenje
ljudi na zemlji v prihodnosti, tako v biološkem kot
tudi v duhovnem smislu.
Ko je Ehrenfried Pfeiffer med vožnjo z avtomobilom
vprašal Rudolfa Steinerja, kako je mogoče, da
antropozofski način šolanja kljub tako številnim
Steinerjevim izvajanjem tako malo prinese in je
tako neučinkovit, je dobil presenetljiv odgovor: 'To
je problem prehrane.' Danes je prehrana takšna, da
ljudem ne daje več nobenih moči, da bi uspeli duhovno
izraziti v fizičnem. Most od mišljenja k hotenju
in dejanjem ne more biti več zgrajen. Rastline,
s katerimi se prehranjujemo, ne vsebujejo več tistih
moči, ki naj bi jih dajale ljudem.

širjenje
Pogoji tečaja
Kmetje, ki jim je bila blizu antropozofija, so Rudolfa
Steinerja že precej pred Koberwitzom spraševali
za nasvete in on jim je resnično pomagal naprej,
kadar koli so bili v problematičnih situacijah. Tako
je že od začetka 20. stoletja svetoval tudi drugim
poklicnim skupinam, kot na primer zdravnikom,
znanstvenikom, duhovnikom in učiteljem. Vprašanja
kmetov so bila različna in so zadevala širše
polje: od notranjih, tudi ezoteričnih odnosov do
rastlinskega bistva, pa do konkretnih možnosti
zatiranja škodljivcev, poti in stranpoti gnojenja in
veliko drugih vprašanj. Ponovno so prišle tudi prošnje
po samostojnem kmetijskem tečaju in nanje je
Rudolf Steiner odgovoril pritrdilno. Kljub temu do
zaželenega tečaja še dolgo ni prišlo. Po uničenju prvega
Goetheanuma in po kriznih dogodkih znotraj
antropozofskega združenja – neuspehu gibanja za
trodelnost v družbi in neuspehu ideje o visoki šoli v
Dornachu, je bilo od Rudolfa Steinerja težko dobiti
konkreten termin.
Začenjale so se mnoge naloge za opravljanje, katerim
je bilo potrebno zagotoviti pogoje, ki pa so bili
komajda dani. Novo kmetijstvo ni potrebovalo le
novih snovi in postopkov, ampak tudi veliko strokovnih
stvari, v naravoslovnem in socialnem smislu.
Čas Rudolfa Steinerja pa je bil omejen in njegovo
zdravstveno stanje kritično.
Neka skupina zelo mladih kmetov iz Bratislave,
zbrana okrog Immanuela Voegela in Erharda Bartscha,
pa vendar ni dvignila rok od tečaja, zavedali
so se absolutne potrebe po tem in tudi omejenosti
časa, ki je še ostajal. Pomagal jim je Grof Keyserlingk,
ki je imel pod seboj 18 kmetijskih veleposestnikov
šlezijske delniške družbe in zaposlenih nad
1000 ljudi ter je do Rudolfa Steinerja gojil veliko
spoštovanje, ki je bilo vzajemno. Keyserlingk je Rudolfa
Steinerja, antropozofijo in socialno tridelnost
spoznal ob koncu 1. svetovne vojne in jih videl kot
sile obnove za razpadlo srednjo Evropo ter si velikopotezno
prizadeval za to. Rudolf Steiner je nekoč
dejal Elizi von Molthe, da bi lahko Grof Keyserlingk
postal nemški kmetijski minister, če bi prišlo
do uveljavitve tridelnosti. To se ni zgodilo, tečaj v
Šleziji – v Keyserlingkovi hiši - pa je bil še vedno
mogoč in zgodil se je štiri mesece prej, preden je bolezen
položila Steinerja v posteljo, v njegovem čisto
zadnjem delovnem času.
Predavanja na gradu
V svojih osmih predavanjih v Koberwitzu je Rudolf
Steiner prikazal metodične predpostavke novega
kmetijstva, duhovnosti, ki bo v prihodnosti možna
v povezavi z Zemljo in tlemi.
Bistvo kmetovanja je zasijalo v novi luči – življenjski
pogoji in pogoji razvoja Zemlje ter področij narave
glede na prehranjevanje ljudi v doslednem opazovanju
delujočih sil, njihove kozmične narave in pogojenosti.
Te moči, pravi Rudolf Steiner, ki so jih v
stari tradiciji in pravilih še upoštevali, bomo morali
spoznati in se za njih zavzeti na nov način. 'To je
pravzaprav prva prava znanost. Kajti le preizkušati
stvari, tako kot se to danes počne, ni nikakršna
znanost, je le beleženje posameznosti, posameznih
dejstev. To ni nobena znanost. Resnična znanost
nastane takrat, ko dobimo v roke sile, ki delujejo.'
Rudolf Steiner je govoril kot duhovni znanstvenik
praktično delujočim ljudem, katerih naloga je bila,
da sami spet pridejo v tesno povezavo z delujočimi
silami, le-te vedno znova še naprej spoznavajo in se
jih naučijo uporabljati.
14

obzorij
Konec koncev ne gre le za napotke za nove preparate
in metode (kompostiranja, zatiranja škodljivcev,
gnojenja in krmljenja), ampak za pridobivanje
nove sposobnosti v prihodnosti: gre za notranje šolanje
na konkretni nalogi: kmetijstvu. Razvil naj bi
se lasten vpogled v te sile, procese in povezave; v
fino življenje narave, torej organi za spoznanje in
ustrezno delovanje. Nedvomno je hotel kmetom
pomagati, da spet najdejo pot za svojo nalogo. Ta
pot bi bila čisto samosvoja in zato posebna, onkraj
industrijskega 'blagoslova' in z zavedanjem o nepreklicnem
koncu starih tradicij in 'instinktov'.
Koberwitz naj bi naznačil preobrat v smeri nekega
novega, individualnega spoznavnega ravnanja ne
le s tlemi, rastlinami in živalmi, ampak tudi z zvezdami.
Način, ki spoznava višjo izkušnjo v izkušnji
sami' (Goethe) in pri katerem mora biti v ospredju
to, da se stvari dojame tako, da se pride do čutnega
spoznanja in do osebnega odnosa. To so dobili stari
kmetje iz svoje lastne njive, sedaj pa se bo moralo
razviti na nov način. Na veliko predloženih vprašanj
v Koberwitzu Rudolf Steiner ni odgovoril, ali
pa vsaj ne eksplicitno. Razlog za to je bil v tem, da
naj bi si lahko kmetje nekega dne sami odgovorili
na ta vprašanja, in to kot svobodni, samostojno razsojajoči
in praktični ljudje, ki iz osebnega odnosa
in čutnega spoznanja delujejo iz tega, kar njihove
kmetije potrebujejo. 'To, kar se mora v vsakem posameznem
primeru storiti, je seveda pogosto odvisno
od občutka. Toda ta občutek se razvije, ko človek
pravilno pogleda v celotno naravo procesov.'
Binkošti
Ko je Rudolf Steiner Grofa Keyserlingka po predavanju
vprašal, ali je predavanje lahko razumel, je
dobil odgovor: 'Ne, gospod doktor; ničesar nisem
razumel.' Pa vendar so bila predavanja izvedena,
bilo je zelo veliko ljudi in so učinkovala v skupini
pretežno mladih ljudi. Kot se je Grof Keyserlingk
izrazil, niso subtilne vsebine tečaja na noben način
neposredno zaznali in prodrli vanj, so pa le-te vendarle
delovale naprej in omogočile resničen prelom
– začetek kmetijskega gibanja v luči antropozofije.
Začel se je razmah biološko dinamičnega načina
gospodarjenja (kot je bilo to kasneje poimenovano).
V ta binkoštni preboj je bil vključen tudi sam Rudolf
Steiner. Pred Koberwitzom je bil negotov glede
tega, kako bodo kmetje sprejemali vsebine tečaja,
pa tudi glede vsebine same. Po drugem predavanju
je še enkrat pisal Iti Wegman: 'Lotil sem se tega
z malo upanja. Ampak sedaj se je posrečilo ravno
tu iz duhovnega sveta pripeljati vidik, ki bo morda
najbolj ploden za praktično kmetijstvo.'
Tudi zanj so bili binkoštni dnevi v Koberwitzu darilo;
dar duhovnega sveta, ki ga je on sam pridobil
z delom in ga je potolažil. Čas je bil za novo kmetijstvo
in moralo je v svet. Pot je bila možna in učinkovala
je, sredi težkih okoliščin ampak pod dobrimi
zvezdami. Antropozofija je Rudolfa Steinerja označila
kot Kristus-Mihaelovega govornika.
Koberwitz je stal in stoji v binkoštnem razmahu krščanstva
na Zemlji kot obrat civilizacije h Kristusu v
prihodnosti, tako v spoznavni usmeritvi kot v znamenju
zdravljenja. 'V glavnem pa je pomembno, da
se blagoslov s preparati vpelje na velike površine
po celi Zemlji. To bo pomagalo pri zdravljenju Zemlje
in v veliki meri bo pripomoglo k izboljšanju
kakovosti pridelkov za hrano,' je Rudolf Steiner
dejal Ehrenfriedu Pfeifferju, ko se je iz Koberwitza
vračal domov v Dornach.
prevedla Eva Zupan

širjenje
Tečaj kmetijstva:
meditativna knjiga
Werner F. Weckner
Kot mladostnik iz mesta sem se navduševal nad
praktičnim biodinamičnim delom in skupno prihodnostjo
Demeter kmetov. Nekega dne sem si
kupil knjigo predavanj: Tečaj kmetijstva.
Izvor te knjige mi je bil zelo všeč. Od ljudi, ki so
bili v tistem času poleg in so imeli Steinerja za duhovnega
učitelja, sem slišal že marsikaj, kar mi je
pomagalo. Notranje sem potoval v preteklost, sedel
z njimi v hali 'Saal von Gut Koberwitz', kakor
sem si jo predstavljal in poslušal z njimi. Tako sem
tudi prebral in zaslutil notranje boje predavatelja s
poslušalci in poslušalcev z učiteljem. Kako težko je
bilo ta nova znanja, ki so prihajala iz duhovnega
raziskovanja, sprejeti pri vseh teh materialističnih
slikah našega šolskega sistema! Vedno znova je obveljalo,
da moramo imeti odprto srce in odmeriti
davek duhovno vprašujočemu mišljenju, namesto
da bi materialistično teoretizirali! Meni je pomagalo
to, da so me stari kmetje hrabrili: Ni ti treba vsega
razumeti in ovrednotiti, ampak moraš le pustiti,
da deluje v tebi. In tako sem se notranje šolal in pri
tem poslušal fine občutke, ki so me čudili, ter sem
bil pripravljen, da pojavi na mene delujejo. 'Biti v
spoštovanju do božanskega Duha, ki deluje v vsej
naravi.' Ni se mi bilo težko prepustiti vodenju učitelja.
Doživel sem ga kot pošteno, navzoče in osvobajajoče.
Zelo cenim praktične pobude, ki prihajajo
iz nadčutnega raziskovanja. Marsikateri rezultati
naravoslovnih raziskav so mi tudi pomagali, da
sem v celoti dopustil drugačno spoznanje.
Steiner je pot le rahlo nakazal, meditativno jo moraš
sam osebno doživeti ter delovati s silami in rastočo
lastno zaznavo. To me je še posebej zanimalo. Vadil
sem. V družbenem življenju sem doživel velik
strah kmetov in biodinamičnih zagovornikov pred
tem. Pa vendar v tečaju o tem piše: 'Ravno v kmetijstvu
se pokaže, da morajo sile priti ven iz Duha.
Sile, ki so danes popolnoma neznane.' Katere sile
iščem potem za moje praktično delovanje v duhovnih
svetovih? To vprašanje me je vodilo in me še
vedno vodi naprej k tistemu izvoru, iz katerega se v
resnici izplača delovati, in ki me napolnjuje.
Potem sem nekega dne opazil: živali se obnašajo
drugače, če sem zjutraj meditiral. Delo je bilo bolj
enostavno in bolj zadovoljujoče. Nasvet Rudolfa
Steinerja v zvezi z doseganjem gotovosti na tem
področju: 'Dvignite se preko svojega začetnega doživetja.'
Tako veliko inspiracije sem našel v tečaju,
da je to zame kar knjiga za meditacijo, za navdih.
In vsako skupno delo v tem duhu mi prinese novo
gotovost in moč.
Werner F. Weckner je Demeter kmet in vodi kmetijo za
mlade Godewin v Hitzackerju.
prevedla Eva Zupan

obzorij
17
Kaj je biodinamika?
3. del
Organizmi v zemlji
Vse, kar je bilo do sedaj povedano o kemiji
zemlje, temelji na kmetijski znanosti, ki jo dobro
poznamo že iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Že
takrat smo spoznali, da je biologija tal pravzaprav
tista, ki pripomore, da se ta kemija zgodi. Prst je
pravzaprav kompleksna ekologija ali mreža hrane
z mnogimi oblikami sožitja, ki pripomorejo k
njeni strukturi in rodovitnosti. Med organizme
v prsti spadajo:
Aktinomicete: ti organizmi so nekakšni posredniki
med bakterijami in glivami. Njihova posebnost
je, da razgrajujejo odporne snovi, kot so celuloza,
hitin in fosfolipidi. Nekatere študije so pokazale na
tvorbo antibiotičnih snovi, ki razkužijo prst. Odporne
so na sušo in imajo rade visoko vsebnost pH.
Njihovo prisotnost v prsti nakazuje dober vonj po
zemlji.
Alge: ti organizmi živijo blizu površja in najbolje
delujejo v vlažnih razmerah. Hranijo se s preprostimi
organskimi snovmi in sončno svetlobo. Nekatere
oblike so zmožne vezati dušik iz atmosfere.
Plesni: to so mnogocelične glive z nitasto povezavo
ali hranilno strukturo. Hranijo se z organsko snovjo
v vlažnih razmerah. Lahko se živahno razvijajo
in dopuščajo zelo raznoliko kislost prsti. Posebno
vešče prodirajo v organske ostanke v gozdni prsti
z visoko kislostjo.
Mikorizne glive: določene glive oblikujejo simbiozno
zvezo s koreninami rastlin. Korenine dobijo
od njih dodatno vlago in hranilo, medtem ko glive
črpajo iz korenin sladkor rastline. Te glive vzamejo
koreninam zelo malo v primerjavi s tem, kar korenine
od njih dobijo, tako da je zveza zanje zelo ugodna.
Obstajajo ektomikorizne glive, ki živijo na površju
korenine in endomikorizne glive, ki prodrejo
prav v notranjost korenine. Skupaj pripomorejo
k izjemno učinkoviti medsebojni oskrbi s hranili.
Oskrbujejo hormone rasti (avksine), ki spodbujajo
rast koreninskih laskov. Nekatere proizvajajo antibiotike,
kot so dobro znani penicilin in streptomicin.
Zemeljske bakterije: to so enocelični organizmi,
ena najenostavnejših in najmanjših oblik življenja.
V prsti jih je prisotnih več kot katerih koli drugih
mikroorganizmov. Obstojajo kot bički, nitke ali
kepice, imenovane 'kolonije'. Z vsemi drugimi mikroorganizmi
se kosajo tako po številu, kot po svoji
zmožnosti razgrajevanja organskih sestavin, tvorijo
humus, stabilizirajo strukturo prsti in reciklirajo
hranila.
Glive v zemlji: v prsti so prisotne v velikih količinah.
Sem spadajo kvasovke, plesni in gobe. Kvasovke
so enocelične. Plesni in gobe so mnogocelične
in imajo nitasto povezavo. Njihova glavna funkcija
je razgrajevanje organskih ostankov, pomagajo pri
proizvodnji humusa in absorbirajo hlapljiva hranila,
kot je amoniak. Razgradijo celulozo, škrob, sladkor,
smole, lignin in nekaj proteina. V času, ko tvorijo
plodove, ki jih prepoznamo kot gobe, se med
sabo poveže ogromno nitastih povezav.
Kvasovke: so enocelične glive, ki prebivajo predvsem
na z vodo napojenih, anaerobnih tleh. Njihova
posebnost je fermentacija – razgrajevanje organskih
snovi pod anaerobnimi pogoji.
Trihine (lasnice): najdemo jih v skoraj vseh prsteh.
So drobceni, nesegmentirani okrogli črvi, ki se hranijo
predvsem z razpadajočo organsko snovjo, mikroorganizmi
v tleh in ličinkami insektov. Večina
jih je vrtu koristnih, nekatere pa se prehranjujejo s
koreninami rastlin in veljajo za 'škodljivce'.

18
širjenje
Koreninska trihina se pojavi, kadar v prsti ni dovolj
organskih snovi, rastline oslabijo in ni dovolj trihin
roparic. Kolobarjenje, dodajanje komposta in sajenje
žametnic je dobra gospodarska praksa, s katero
uravnavamo količino parazitskih trihin v prsti.
Protozoa: so gibčna, enocelična bitja, ki plenijo in
požirajo svojo hrano. Hranijo se predvsem z bakterijami
in razpadajočimi organskimi snovmi. Najbolje
se obnesejo v dobro izsušenih prsteh, vendar
jih po navadi ni dovolj, da bi vidno pomagale pri
razpadanju organskih snovi ali odvajanju hranil.
Njihovo prisotnost uravnavajo antitelesa, ki jih proizvajajo
drugi organizmi v prsti.
Rastlina ni izolirana od drugih, ampak je del kompleksnega
eko sistema pod zemljo. Tukaj je en primer.
Koruza Hugha Lovela je rasla brez namakanja
v sušnem času. Pa vendar so bile rastline zelene in
zdrave. Ko si pogledal njihove korenine, si videl, da
je prst črna in vlažna. Kako to? Zato ker koruza izloča
sladki sok, s katerim se hranijo mikro organizmi
v prsti. Organizmi v prsti, posebno mikorizne
glive, pa po drugi strani prebavljajo hranila in jih
vračajo koruzi.
Deževniki: so verjetno najpomembnejši makro-organizmi.
Dobesedno požirajo svojo pot skozi zemljo
in pri tem zaužijejo velike količine organskih snovi,
ne pa rastlin ali njihovih korenin. S površja v svoje
rove potegnejo listje in ga prežvečijo v komplekse
gline in humusa. Njihovi tuneli zemljo odprejo, pomagajo,
da se zrači in odvajajo odvečno vodo. Delce
prsti in kamnov v svojem želodcu zmeljejo v prebavljive
kose. Njihovi ostanki so posebno bogati s
kalcijem in drugimi hranili. Pod normalnimi pogoji
proizvedejo do 12 ton ostankov na 40 arov zemlje,
ki vsebujejo 11 krat več kalija, 7 krat več fosforja, 5
krat več dušika in dvakrat več kalcija in magnezija
kot običajna prst. Dve najpomembnejši vrsti deževnikov
sta Lubricus terrestris, običajno imenovan
'nočni plazilec' in Eisensia foetida, imenovan tudi
'rdeči majavec'. Nočni plazilci vrtajo globoko, svoje
rove delajo celo skozi trda tla. Rdeči majavci živijo
bliže površju, pojedo velike količine organske snovi
in so za pridelavo komposta najbolj primerni.
To je mikroskopski posnetek mikorizne glive, ki
raste na korenini koruze. Okrogla telesca so klična
in nitasta vlakna veziva. Snov, ki jih obdaja, je
glomalin, ki ga kaže zelena barva. Kot glikoprotein
shranjuje glomalin ogljik v obeh njegovih bazičnih
enotah proteinu in karbohidratu (glukoza ali sladkor)
in služi kot 'super lepilo', ki med sabo poveže
delčke prsti.
Organizmi v zemlji imajo vrsto pomembnih nalog,
med njimi:
1. Razčlemba in biodegradacija. Skoraj vsak
organski, mineralni ali sintetični material je
mogoče degradirati v obliko, kakršno uporabijo
rastline. Mnoge rastline izločajo alelopate
ali inhibitorje rasti, da preprečijo zaključek
drugih rastlin. Orehi in cedre na primer, ovirajo
rast drugih rastlin. Organizmi v zemlji
razčlenijo alelopatske sestavine v neškodljive
substance.
2. Spreminjanje kemijskih elementov. Bakterije
za oblikovanje organskih nitritov, ki vzamejo
iz zraka dušik, iz zemlje pa organsko snov,
nato pa te nitrite spremenijo v organske nitrate,
ki jih lahko rastline uporabijo.
3. Proizvodnja humusa. Humus koristi transfer
hranil in odstranitev odpadnih snovi iz
korenin, proizvaja minerale, ki jih vsebujejo

obzorij
netopljivi delci kamnin, služi kot blažilec, ki
preprečuje spremembe kislosti v prsti in pomaga
grudam v zemlji.
4. Proizvodnja ogljikovega dioksida: ogljikov
dioksid v zemlji pomaga razgraditi netopljive
delce kamnin in je lahko na razpolago
tudi koreninam rastlin kot zaloga hranil za
fotosintezo.
5. Hrana rastlinam in drugim organizmom v
zemlji. Življenjska doba raznih mikroorganizmov
v zemlji je relativno kratka. Potem
ko umrejo, so njihova telesa glavni vir hranil.
6. Premagovanje bolezni v zemlji: večina mikroorganizmov
v zemlji je koristnih in pomagajo
v vrtu vzdrževati zdravje. Nekateri pa, če
so rastline neuravnotežene, povzročajo težave
in bolezni. V glavnem pa tisti, ki ugodno
vplivajo, nadzorujejo nezaželene vrste.
Omeniti je potrebno, da so korenine same glavni
sestavni del življenja v zemlji. Listje nad zemljo ne
daje nikakršnega podatka, kako velika je rastlina
pod zemljo. R. Koepf trdi, da je 60% rastlinske biomase
dejansko locirane nevidno, v zemlji. Študije
ljuljke so pokazale, da posamezna rastlina potegne
5 kilometrov koreninskih laskov na dan in do 8.000
kilometrov v sezoni. Zato takrat, kadar sejemo 'zeleno
gnojilo', s tem dodajamo v zemljo veliko organske
snovi.
Sestava zemlje in njena kemija
Surova stelja, listje
A plast - zgornja plast zemlje,
temna, visoko organska snov
B plast - spodnja plast
zemlje, svetlejšeo barvana,
nakopičena z izluženimi hranili
C plast - prevladujejo
prepereli kamni
Minerali
Zemljo lahko pogledamo razdeljeno v plasti. Zgornja
plast A je rastlinam pomembna, ker jim priskrbi
bogato posteljo hranil. Vendar so minerali in hranila
tudi v nižji plasti in rastline podaljšajo svoje korenine,
da dosežejo to področje. Ko zemljo obdelujemo,
poskušamo to stratifikacijo zemlje obdržati. Organizmi
iz zgornje plasti hočejo ostati na vrhu. Če
zgornjo plast obrnemo navzdol, bodo bakterije, ki
v njej živijo, umrle. Če bomo med sabo mešali dve
plasti zemlje, s tem ne bomo dosegli, da bi globlje
plasti postale biološko bolj aktivne – zgolj življenje
v zemlji bo izginilo.
Globina prsti Bakterije Aktinomicete Glive Alge
1 – 3 9,750 2,080 119 25
8 – 10 2,175 245 50 5
14 – 16 570 44 14 0,5
26 – 30 11 5 6 0
53 – 57 1 0 3 0
Tabela kaže količino organizmov v zemlji v različnih
globinah. Zgornja plast je očitno biološko
najbolj aktivna. Njena odprta struktura vzpodbuja
dihanje in izhajanje škodljivih plinov. Alan Chadwick,
zgodnji zagovornik biodinamike, je izjavil:
'Pravzaprav obdelujemo zrak – razdaljo približno
5 cm nad površjem zemlje – in morda segamo 1,5
cm v zemljo. S pravo nego jo napeljujemo k temu,
da diha.' Aerobni metabolizem življenja v zemlji ji
daje energijo, da se izločijo minerali v njej in so na
voljo.
Organizmi v spodnji plasti, ki je večinoma glina
(ilovica), hitro propadejo. Barva gline nam kaže,
koliko je prezračena. Rdeče-oranžna barva pomeni,
da je bilo dovolj zraka, da je železo lahko oksidiralo.
Rumena barva nakazuje na manj oksidacije. Modre
gline so brez kisika, po navadi zato, ker so prepojene
z vodo in koreninam rastlin ne bodo v pomoč.
Hranila se iz zgornje plasti sperejo in jih absorbira
glina, zato ta plast rastline še vedno hrani. Zelo pomembno
je, da glina ni stisnjena. Preveč pritiska,
posebno na z vodo prepojeno glino, lahko povzroči
nastanek trde plasti, ki bo preprečevala drenažo
vode in koreninam preprečevala globlje prodiranje.
Zato moramo biti pri uporabi vrtavkaste brane previdni.
Delce gline na dnu obdelane zemlje zmaže
skupaj. Pri težki ilovici zna biti to nerodno. O mehanski
obdelavi tal lahko razmišljamo, če je zemlja
dovolj izsušena.
Se nadaljuje.
Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:
www.oregonbd.org/Class/class.htm
prevedla in priredila Marina Nuvak
19

20
Utrinki
Dan solat
Fanči Perdih
je v sodelovanju z Biotehničnim
centrom in prodajalno Jablana, BTC Ljubljana,
13.5. organiziral dan eko solat na Biotehničnem
centru Naklo. Takoj po otvoritvi je vodja
ekološke semenarske hiše Reinsaat iz Avstrije -
ga. Emmelmann - povedala značilnosti in razlike
v spektru več kot 20 sort solat, katerega smo si
pod njenim vodstvom potem tudi ogledali v
primerjalnem nasadu na njivi.
Za lažje prepoznavanje posameznih sort je bila v
avli šole pripravljena tudi razstava solat s primeri v
lončkih ter opisi posameznih sort in anketnimi listi.
Iz ankete smo izvedeli, da je zelo veliko zanimanje
za rozetaste solate, ki jih lahko obiramo ali režemo
skozi celo leto, vendar po priljubljenosti še vedno
vodi 'ljubljanska ledenka', ki je v evropski sortni listi
zavedena kot Laibacher Eis ali pa v Avstriji kot
'graška' Grazer Krauthäuptel. Pod temi imeni jo bo
možno v bodoče tudi kupovati, kajti s 1.5.09 so ukinjene
vse stare slovenske sorte, ki niso bile ustrezno
prijavljene v evropsko ali pa na novo kot ohranjevalne
v Slovensko sortno listo.
Za najbolj vedoželjne sta bila organizirana tudi dva
predavanja na temo Ekološka živila - pot do zdravja
in Riziko GSO v živilih in krmi, radovedneži pa so
se lahko sprehodili po dvorišču, kjer so bile stojnice
s pridelki in izdelki z okoliških ekoloških kmetij.
Poleg ogledov solat so potekale tudi delavnice na
temo solatnih prelivov in vsestranskost uporabe
soje, kar ni bilo samo paša za oči in ušesa, temveč
se je vsaka delavnica zaključila z degustacijo.
Utrinek z delavnice Soja v solatah in namazih je
pripravila ga. Marija Kočevar Fetah – prodajalna
zdrave hrane JABLANA – BTC Ljubljana, ki je delavnico
tudi vodila:
V eni izmed čudovito opremljenih učilnic Biotehniškega
centra v Naklem smo pripravljali namaze in
solatne prelive iz soje. Ta stročnica je v zadnjem desetletju
doživela toliko pohval in graj, da moramo o
njej nujno spregovoriti bolj natančno in jo predstaviti
v popolni luči.
Opažam tudi, da ljudje premalo vemo o semenih
nasploh, naj gre za žita ali stročnice. K slednjim spada
tudi soja. V vsakdanji prehrani uporabljamo več
vrst semen, pozabljamo pa, da so to speča skladišča
življenja, ki potrebujejo nekaj naše pozornosti, da
nam lahko dajo hrano.
Ob zaključku vegetacijske dobe rastlina naredi
seme, ki bo počakalo vsaj pol leta na naslednjo
pomlad in dobilo priložnost, da vzklije in zraste
v novo rastlino. Zato vsebuje vse, kar to novo življenje
potrebuje – vso energijo, minerale, proteine.
Narava pa ga je obdarila tudi z obrambo pred plesnijo,
nekaterimi okužbami. Ko žita ali stročnice, ki
jih nameravamo pripraviti za hrano, namočimo v
vodo, hitro nabreknejo, se omehčajo, če jih pustimo
dlje časa, pa celo vzklijejo. Med namakanjem pa se
dogajajo še vse druge pomembne reči. V vodi se v 8
do 12 urah razkrojijo zaščitne snovi v semenu. Tako
je seme lažje prebavljivo in ne povzroči napenjanja.
Seveda je treba vodo, v kateri se je namakalo, ZA-
VREČI! Pri stročnicah je še posebej pomembno, da
jih namakamo v vsaj 10kratni količini vode glede
na volumen semen. Če fižol ali sojo namakamo v
malo vode, le toliko, da jo prekrije, seme popije vso
vodo in vsi strupi ostanejo notri. S tem nismo naredili
veliko.
Drugi razlog je ta, da med namakanjem seme oživi
in se začne presnova škroba v enostavnejše in lažje
prebavljive ogljikove hidrate, tvorijo se encimi in
količina vitaminov se poveča do 7krat! Tako so izgube
pri kuhanju manjše. Ne pozabimo namakati
tudi vseh vrst leče! Tudi to je stročnica z visokim
odstotkom beljakovin. Če je ne namočimo, imamo
vetrove. To, da se skuha hitro, ni dovolj dober razlog,
da namakanje opustimo.
Vrnimo se k soji - uporabljamo izključno EKOLO-
ŠKO PRIDELANO IN GENSKO NEMODIFICIRA-
NO. Soja ima največ beljakovin izmed vseh semen
v naši kuhinji(36 –45%), zato je pravilno namakanje
še kako pomembno. Včasih je bolje, če se namaka
24 ur. Po potrebi vmes zamenjamo vodo. Mleko iz
take soje bo lepo dišalo in bo okusno, še posebej, če
mu na koncu dodamo ščepec soli na čajno žličko
sladila.
Rumena soja se kuha približno eno uro. Med kuhanjem
je NE SOLIMO. Kuhana je lahko še malo
hrustljava, to je pač zaradi visoke vsebnosti beljakovin.
Kuhana soja je odlična za pripravo zelenjavnih
zrezkov, nadeva za sarme in paprike ter za solate.

ki
21
Še bolj vsestransko uporaben je TOFU. To je mladi
sirček iz sojinega mleka. Najboljši je svež, hranimo
pa ga lahko več dni v hladilniku. Položimo ga v
skodelico in zalijemo z mrzlo vodo.
To je odličen vir lahko prebavljivih beljakovin,
kalcija, železa, rastlinskih sterolov. Za pokrivanje
dnevnih potreb zadostujejo že majhne količine (80
do 100g).
Opozoriti moram, da je uživanje soje, ki ni bila pravilno
namočena in kuhana, lahko škodljivo, če to
počnemo pogosto. Surova soja vsebuje snovi, ki
zavirajo delovanje tiroksina (hormona ščitnice) in
presnovo kalcija. Največji potrošniki soje nismo vegetarijanci,
temveč je to mesna industrija. V večini
salam in klobas boste našli sojino moko ali sojin
zdrob. Sojina moka je pogosto le zmleto sojino zrnje
in je surova. Zato priporočam, da sojino moko skuhate
(tako kot puding), preden jo uporabite v hrani,
tudi kadar pečete kruh. Tudi sojin zdrob je potrebno
kuhati vsaj 30 minut.
Najbolj varna je uporaba BIO TOFUJA, saj je ta narejen
iz namočene in kuhane soje in je lahko prebavljiv.
Naredili smo nekaj namazov in solatni preliv,
ki bo dobrodošel v poletni sezoni solat.
TOFU - SOLATNI PRELIV
1 skodelica osnovnega TOFU NAMAZA
1dl olivnega (ali bučnega ali sončničnega) olje
sok 1 limone
1 strok česna – sesekljanega (ali ščepec suhega
mletega česna v granulatu)
1dl vode, dodatna sol po potrebi
Vse sestavine premešamo in prelijemo v steklenico
s širokim grlom. Hranimo v hladilniku do enega
tedna. Tak solatni preliv se še posebej poda k poletnim
solatam – sveže kumare, paprika, paradižnik,
radič, krompirjeva solata, kuhana cvetača,…
OSNOVNI NAMAZ IZ TOFUJA:
200g BIO TOFUJA
100ml olivnega (ali sezamovega) olja
50ml tamari sojine omake (ali 20g morske soli)
1 čajna žlička majarona (suhega ali svežega)
1 čajna žlička origana
6 kom zelenih izkoščičenih oliv ali 1 jušna žlica
vloženih kaper
Vse sestavine dobro premešamo v mešalcu ali s
paličnim mešalnikom. Po potrebi dodamo še malo
vode, da je namaz bolj gladek.
LIPTOVSKI NAMAZ IZ TOFUJA
Uporabimo 1 skodelico osnovnega TOFU NA-
MAZA
1 rdeča paprika – narezana na kockice
1 zelena paprika – narezana na kockice
1 manjša čebula – sesekljana
1 vejica peteršilja – sesekljana
Vse sestavine nežno premešamo z žlico in obložimo
opečene kruhke ali rezine polnovrednega kruha.
GOBOV TOFU-NAMAZ
Uporabimo 1 skodelico osnovnega TOFU NA-
MAZA
250g svežih jurčkov ali šampinjonov ali gobic
ŠITAKE
1 srednje velika čebula
1 strok česna
1 žlica olja
po potrebi še malo soli in vejico peteršilja
Sesekljano čebulo, gobice in česen prepražimo na
olju in zmešamo med TOFU NAMAZ. To je odlična
obloga za kruhke, še boljša pa kot nadev za gratinirane
palačinke.
S tem namazom nadevamo palačinke, jih položimo
tesno skupaj v pekač in prelijemo z 2dl sojinega (ali
kakega drugega) mleka. Pečemo 15 minut v pečici
na 180 C.
SLADKA TOFUJEVA KREMA
200g BIO TOFUJA
1dl sojinega mleka
100ml stopljenega kokosovega masla
50ml javorjevega sirupa (ali 60g surovega trsnega
sladkorja)
za noževo konico BIO mlete vanilije
200g svežega jagodičastega sadja
1 banana
Sveže jagode ali borovnice ali robide (ali vse skupaj)
z banano zmešamo v mešalcu, da dobimo
gladko maso. (uporabimo katerokoli sezonsko sadje:
marelice, češnje, breskve, slive,…) Tako dobimo
čudovito kremo za torto ali za pohorsko omleto. Po
vrhu okrasimo še z nekaj celimi sadeži. Namesto
sadja lahko tofujevi kremi primešamo stopljeno ali
naribano čokolado. Postrežemo v skodelicah in po
želji okrasimo.

Oglasi
22
OGLASNO SPOROČILO
kooperativa
za slovensko ekološko pridelavo
Amarant kooperativa združuje pridelovalce ekološke
hrane, ki pridelajo tako semenski material, kot ostale
pridelke za svežo porabo in konzerviranje. Amarant
kooperativa skrbi za organizacijo skupnega nastopa
pridelovalcev na trgu, izobraževanje ekoloških kmetov
in promocijo ekološkega kmetijstva. Za vaše zdravje
izberite pridelke na naši spletni strani: www.amarant.
si, na Eko tržnici v Ljubljani in v trgovini Jablana v
BTC-ju.
Zakon o ekološkem kmetijstvu določa minimalne zahteve
za zagotavljanje kvalitete višje kakovosti 'EKOLO-
ŠKO'. Združenja po Evropi so sprejela določene dodatne
omejitve, ki pomenijo dodatno kakovost hrane.
Kako so slovenski ekološki pridelki označeni?
Zakon o kontroliranem ekološkem kmetovanju predpisuje
postopke pridelave in okolju neškodljiva zaščitna
sredstva. Kmetje so nadzorovani na predpisan način. Pri
prodaji ekoloških pridelkov se uporabljajo zaščitni znaki
za označevanje tovrstnih pridelkov in izdelkov tako na
slovenski, kot na evropski ravni.
Slovenski in evropski znak za izdelke višje kakovosti 'iz
ekološke pridelave':
ne samo predelano (ali spakirano), temveč da je tudi pridelano
na slovenskih ekoloških kmetijah, ki upoštevajo
pri pridelavi tudi nadstandardne zahteve.
Nekaj naših kmetov pa se ravna
po biodinamičnih načelih, kar dokazujejo
z mednarodno blagovno
znamko DEMETER. To so pridelki
in izdelki najvišje kakovosti. Človeku, ki jih konstantno
uživa, zagotavljajo zdravje.
O kakovosti ekoloških pridelkov in izdelkov se kupci
lahko prepričajo na promocijskih prireditvah, kjer kmetje
na stojnicah pripravijo pokušine in svoje pridelke
tudi prodajo. Na dnevih odprtih vrat na kmetijah ali z
organiziranimi obiski kmetij, kjer si kupci lahko ogledajo
celotno kmetijo in se na lastne oči prepričajo o pogojih, v
katerih rastline in živali rastejo.
Na naših eko kmetijah v Beli krajini po dogovoru
organiziramo enodnevni vodeni ogled, kjer si je možno
ogledati nasade zelenjave, ki so namenjeni tudi semenski
pridelavi, ter opremo za predelavo zelenjave in zelišč s
postopki sušenja in konzerviranja ter mletja žit. Poleg
degustacij na posameznih kmetijah bodo za topli obrok
poskrbeli na ekološki turistični kmetiji. Predvideni
termini 30.8. in 20.9.2009 oz. za skupine po dogovoru.
Zaradi lažjega formiranja organiziranih skupin naj se vsi
zainteresirani javijo na: e-mail: amarant@siol.net, mobi: 031
706 444, tel: 01 563 9236 – Fanči Perdih
Ravno tako ne zamudite Eko praznika v Ljubljani,
ki bo letos 12.9.09. Tam se bodo predstavili tudi naši
kooperanti s svojo ponudbo.
Fanči Perdih
organizatorka ekološke pridelave in
predelave na slovenskih kmetijah
S slovenskim znakom morajo biti označeni vsi pakirani
pridelki iz Slovenije in izdelki, ki so bili predelani v Sloveniji.
Sem spadajo tudi certificirani ekološki pridelki iz
ostalih delov sveta, če je bila zadnja faza predelave ali pa
samo pakiranje opravljeno v Sloveniji.
Z evropskim znakom pa so označeni pridelki in izdelki,
ki so pridelani oz. predelani kjerkoli v Evropski uniji
(tudi v Sloveniji).
V Sloveniji ima Zveza združenj ekoloških
kmetov z regionalnimi združenji ekoloških
kmetov ter s kmeti posamezniki podpisane
pogodbe o zagotavljanju izvajanja dodatnih
omejitev pri kmetovanju ter s tem pravico do uporabe
blagovne znamke BIODAR, ki zagotavlja, da je blago
V jesenskem času bomo organizirali komplete eko
zelenjave ter eko ozimnico po ugodnih cenah.
Zaradi lažjega formiranja kompletov ter planiranja vas prosimo,
da vsi zainteresirani ČIM PREJ javite vaše potrebe po ekološki
zelenjavi, sadju ter pridelkih za ozimnico, da bomo lažje organizirali
tako spravilo pridelkov kot tudi logistiko. S prvimi dobavami bomo
pričeli v avgustu 2009.
Vaše potrebe sprejemamo na
info@amarant.si ali na tel 031 706 444 oz. 01 563 9236
Fanči Perdih

i
Ukvarjam se z ekološko pridelavo vrtnin.
Koristim avtohtona semena
in biodinamične prijeme.
Na našem vrtu v pravljični Moravški dolini bomo to
sezono zasadili gredice z živo hrano tudi za vas.
Ponujam vam pridelke, ki jih lahko tudi sami
posadite in utrgate za sproti in za ozimnico.
Milan Uštar
Ples 7, Moravče, tel. 041925902
23

24
Dogajanje D o g a
Društvo Ajda Gorenjska
Četrtek, 16. julij
Strokovni izlet v Gorenjo Trebušo
Druženje z Meto Vrhunc, pogovor o biodinamiki v prijetni
senci in hladu vode. Odhod iz Tržiča –Tržiška Bistrica
6:40, avtobusna postaja Lesce 7:00, preko Kranja – Labore
7:20, Škofja Loka 7:45, smer Primorska. Skromno kosilo.
Potrebujemo delovno obleko in orodje. Povratek v večernih
urah. Ob polni zasedenosti avtobusa je cena prevoza 15 eur.
Prijave: Silva 041-625-454
Sobota 18. julij od 17.-19. ure
Praktično izobraževanje
Žetev: klasična in sodobna; setev ajde in repe, spravilo drugih
pridelkov, vlaganje in konzerviranje sadja in zelenjave;
mešanje kremen iz roga za cimo krompirja, za žita.
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne
Sobota, 8. avgust od 17.-19. ure
Praktično izobraževanje
Nabiranje rmana in njivske preslice, presajanje jagod in
spravilo krompirja.
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne
Sobota, 30. avgust
Strokovni izlet
Obiskali bomo našega čebelarja, gospoda Pavlina. Imeli
bomo skromno kosilo, si ogledali znamenitosti v Črnomlju
in v okolici Semiča. Odhod ob 6.30 uri Tržiška Bistrica,
Lesce 6.45, 7.10 Kranj, avtobusna postaja … Cena prevoza
in kosila 15 EUR. Prijave sprejemamo do zasedenosti
avtobusa. Informacije in prijave: Silva 041-62-54-54. Če boste
hoteli, lahko kupite tudi med in ostale njegove izdelke.
Društvo Ajda Štajerska
Nedelja, 26. julij ob 15. uri
Kratka predstavitev homeopatije in delitev homeopatskih
pripravkov za omejevanje škodljivcev pri Romani Šrimpf na
Izletniški 12 v Rogaški Slatini.
Nedelja v avgustu ob 15. uri
Kratka predstavitev homeopatije in delitev homeopatskih
pripravkov za omejevanje škodljivcev pri Danici in Janezu
Damjan na Kopivnik 7 pri Framu.
Na delovne akcije pridite primerno opremljeni in z dobro
voljo, da bo več boljše energije.
V avgustu 12., 13., 21., 23.,29. in 30. ne pozabite nabirati
rmana in preslice za b-d preparate, da jih bo dovolj za
naslednje leto.
Do 15. julija zbiramo prijave za skupno naročilo bioloških
čistil 'Sonet' in mil slovenskega proizvajalca Regovec.
Z uporabo bioloških sredstev varujemo svoje zdravje in
okolje!
Pozivamo vse, ki bi bili pripravljeni priskrbeti rastlinske
ovojnice-debla-macesna, hrasta in javorja ( po novem nadomestilo
za živalske ovojnice), naj to nujno javijo predsedniku
društva.
City center Celje vabi pridelovalce Ajde Štajerska, da obogatimo
in popestrimo ponudbo na tedenski biotržnici, vsak
četrtek od 15. do 20. ure. Stojnica je brezplačna.
Člani Ajde, ki še niso prejeli Setvenega priročnika, naj to
javijo najkasneje do 15. julija.
Društvo Ajda Sostro
Sreda, 15. julij ob 17. uri
Praktično delo sedežu društva v Sadinji vasi
IZDELAVA PRIPRAVKA IZ PRESLICE, uporaba gnojevke
iz zelišč. Ponovno bomo prikazali, kako izdelujemo homeopatska
sredstva za zatiranje plevela in škodljivcev.
Četrtek, 16. julij ob 5. uri
Ob 5. uri zjutraj na sedežu društva v Sadinji vasi 81
Praktično delo in odgovori na vprašanja IZDELAVA PRI-
PRAVKA KREMEN IZ ROGA za škropljenje.
Sreda, 19. avgust ob 20. uri
Zadružni dom ZADVOR, Cesta II. grupe odredov 43
predavanje g. MARKA POGAČNIKA
Tema: ODNOS DO ZEMLJE KOT ŽIVEGA IN INTELIGEN-
TNEGA BITJA.
Sreda, 16. september
Zadružni dom Zadvor (Cesta II.grupe odredov 43)
Predavanje g. JANEZA TURINEKA
Tema : JAGODIČEVJE