Waldorfske novice - Jesen 2009

S temi sredstvi je je zlo, ki deluje v fizičnem svetu,
pregnano in premagano s pravilno uporabo tistih sil, ki
nam omogočijo, da resnično spoznamo fizični svet.
II. Vrata: Področje eterskega
Harry Potter in dvorana skrivnosti
Naslednja vrata skozi katera gre Harry, vodijo v svet
živih stvari in življenjskih sil. Te sile v naravi najbolj
oprijemljivo delujejo v rastlinskem svetu. Rastlina se
od kamna loči po tem, da je živa. Tudi človek je živ in
ima v sebi prav tako nevidno telo, ki ga tvorijo substance
življenjskih sil – etersko. To etersko telo, ki prežema
fizično telo in ga od znotraj poživlja, obstaja v času in je
z nami ves čas povezano, od rojstva do smrti. Kot neke
vrste čitljiv zapis nosi v sebi vse naše izkušnje. Torej je
naše življenjsko telo istočasno naše telo spominov.
Harry je čarovniški vajenec, ki se nauči premagati
zakone fizike. Tako je zmožen skozi kamnito steno na
železniški postaji prestopiti v drugi, magični svet, kjer
lahko s pomočjo kamuflažnega plašča, ki ga je podedoval
od svojega očeta, postane neviden. Nauči se tudi
leteti na metli ter tako premaga zakon težnosti. Tam
dokaže, da je sposoben kamen modrosti, ki je bil s čarovnijo
odstranjen iz fizičnega sveta in je obstajal le
v ogledalu želja, prenesti v pravi svet. Harry ga lahko
ponovno materializira, ker – za razliko od Voldemorta
– ne podleže vzroku iluzije, zablode, propada in smrti,
želji, da stvari ne ceni po njihovi resnični vrednosti,
ampak le kot orodje in sredstvo lastnih sebičnih teženj.
Njegov tekmec Voldemort je njegovo nasprotje, ki beži
pred smrtjo, a vendar od nje živi. Svojo moč dobi tako,
da življenje ukrade drugim. Tako postane pomočnik
smrti in leta skozi deželo čarodejev in čarovnic. Zato
nosi ime , ki ga nihče ne sme izgovoriti: Vol-de-mort.
V francoščini ima trojni pomen – označuje kraj, letenje
in beg smrti. Harryjev nasprotnik je izgubil svojo fizično
podobo po umoru njegove matere, ki je žrtvovala
sebe, da je rešila svojega leto dni starega sina. Odtlej
je obstojal le v obliki, pomanjšani na velikost parazita,
pri življenju se je obdržal le s krvjo enoroga in s prilastitvijo
telesa drugih – bodisi živali ali ljudi. Odtlej si je
tudi nadvse želel dobiti kamen modrosti zaradi njegove
moči, da vse, česar se dotakne, spremeni v zlato ter da
okrepi fizično telo in ga naredi nesmrtnega.
Izčrpanost življenjskih sil, ki se izrazi v slabosti in
utrujenosti, je povezana s posledicami, ki same po naravi
niso eterske. Le-te lahko etersko telo poškodujejo
do te mere, da je njegovo življenje kot zamrznjeno, in
bitje, ki je z njim prežeto, kot okamenelo. Ali pa so sile
lahko odstranjene iz telesa s pomočjo parazitskih procesov,
pri čemer se okrepijo življenjske sile parazita?
Ti vidiki se pokažejo v drugi od sedmih knjig o Harryju
Potterju. V rastlinjakih na Bradavičarki Harry
izve veliko o magičnih silah nekaterih rastlin, posebno
o mandragori, ki lahko na določeni točki prekine
stanje okamenelosti. Dve bitji utelešata podobo vedno
obnavljajočega se življenja: feniks ravnatelja Albusa
Dumbledora, ki, potem ko se je postaral, vzplamti in
se spremeni v pepel, a se nato ponovno rodi kot ptič,
in kača, ki se izvije iz svoje stare kože, pod njo pa se
pokaže nova, deviška. Medtem ko feniksova preobrazba
zahteva prehod skozi smrt, obdrži kača svoje staro
življenje. Bitka med dobrim in zlim, med Harryjem in
lordom Voldemortom se odvija v napetosti med samoprenovo
ali zgolj podaljšanjem življenja, med feniksom
in krilatim zmajem, najmogočnejšim med kačami, katerega
pogled spremeni ljudi v kamen in katerega smrtni
ugriz je mogoče pozdraviti le s feniksovimi solzami.
Dobro, logično mišljenje, kakršnega človek potrebuje
pri igri šaha (Ron), natančno poznavanje zakonov in
izkušenj prikazanih v knjigi (Hermione) ter zaznavanje
brez želja, kot ga zahteva čudežno ogledalo z imenom
Erised (Harry), so na koncu tri stvari, ki dajo Harryju in
njegovima prijateljema moč, da prekrižajo Voldemortov
načrt (polastiti se kamna modrosti.
10 Waldorfske novice, jesen 2009