Revija Svitanje - Zima 2009

Kazalo 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Fanči Perdih, Matjaž Turinek, 

Eva Zupan, Aci Urbajs, Franc Vehar, 

Anka Černec, Drago Purgaj, 

Stanko Kraševec, Terry Goodfellow 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Matjaž Turinek, Stanko Kraševec, 

arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Ingrid Thiesen, Joca Jamšek 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: 

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o. 

Ljubljanska cesta 56 

4240 Radovljica 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 Ljubljana-Polje 

Davčna št. 94313008 

TR: 02031-0254286474 

Tel: 01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

LETNA NAROČNINA: 15 EUR 

NAKLADA: 850 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Skrb za naravo 4 

O rimskem plugu in pridelavi korenja 4 

Lichtwurzel 6 

Priprava naravnih čistil za telo 8 

Kaj je biodinamika? 5. del 9 

Cvetoča pokrajina:hrana za čebele in druge 12 

Čebela kot pedagog 14 

Skrb za zdravje 16 

Hrana iz supermarketov 16 

Dogajanje v družbi 18 

Pravi zlom 18 

Oglasi 23 

Dogajanje 24 

Predavanja za praktične biodinamike 24 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskem naslovu 

revija@svitanje.si 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Naročnina v letu 2010 bo 20 EUR. 

Vabljeni tudi na novo spletno stran: 

www.svitanje.si

Uvodnik 

3 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi bralci! 

Dobrodošli v zimski številki revije 

Svitanje - Waldorfske novice. V 

vaše domove prihaja v času praznovanja božiča in novega 

leta. To je čas, ko ljudje običajno obračamo pogled v 

preteklost in v prihodnost ter ob tem sami pri sebi začutimo 

tok časa in kaj le-ta pomeni v smislu preteklih dogodkov in 

dogodkov, ki prihajajo. 

Toda bolj kot zgolj refleksijo, predstavlja priložnost za 

nove odločitve za bodočnost, kako se obrniti, katere obveze 

prevzeti, čemu se odreči itd. To lahko seveda naredimo 

kadarkoli v letu, toda čas med božičnim večerom in 

6. januarjem to na nek - izredno subtilen – način podpira. 

Skozi stoletja so namreč ljudje, predvsem kristjani, ta čas 

izkoristili za duhovno kontemplacijo, zato se je v svetovni 

spomin zapisal kot čas doslednega in zavestnega prizadevanja, 

kar človeštvu odpira pot do zvezd. 

To je nekako tako kot pot preko polja, ki je tam zato, ker jo 

ljudje uporabljajo in jo s svojimi stopinjami vedno znova 

oblikujejo. Vsakdo gre lahko po njej in tudi njegove stopinje 

pripomorejo, da pot ostaja. Če pa jo ljudje prenehajo 

uporabljati, jo bo postopno preraslo zelenje in bo izginila. 

Morda jo bodo ponovno odkrili, a najverjetnje bodo, če se 

ponovno pojavi potreba po tem, da prečkajo polje, naredili 

novo, ki bo tekla drugje. 

Sveti večer je pot do duha in obstaja, vse dokler so na svetu 

bitja, ki jo potrebujejo. Na nek način si v domišljiji lahko 

predstavljamo tudi duhovne 'stopinje', ki vodijo k nam po 

tej posebni poti, in ki vzdržujejo pot tudi takrat, ko je romarjev 

malo. Kajti vsi mi smo romarji, pot pa nas vodi k 

našemu pravemu bistvu. Več kot nas išče, manj je možnosti, 

da bi bila pot zaraščena in bi izginila. 

Čas, v katerem živimo, pa nas od našega iskanja na nek 

način vse bolj odvrača, kajti prav v tem času je okoli nas toliko 

dogajanja, ki nas kliče, da se mu pridružimo, da uživamo 

v blišču luči, ki razsvetljujejo trgovine, mesta in trge, v 

obilici stojnic, ki nam ponujajo mnogo neuporabnega kiča 

in le malo res potrebnega. Ne dovoli nam, da bi se umirili 

in poiskali našo duhovno pot, nasprotno: ves ta blišč nas 

tako zaslepi, da lahko poti ne vidimo. 

Ustvarjalci revije upamo, da vam bo naša revija s svojimi 

temami pomagala, da se odpravite na to pot. Ves čas 

se jo trudimo utrjevati, četudi smo morda včasih v očeh 

nekoga zatavali in se izgubili. Trudimo se, da bi bilo v reviji 

za vsakogar kaj zanimivega. Morda nekomu kakšen 

članek ni povšeči, ker se ne ujema z njegovim pogledom, 

in prav je, da nam to tudi sporoči. Potrudili se bomo, da 

ne bomo več prizadeli njegovih čustev, pa vendar menim, 

da je med nami, ki hodimo po tej duhovni poti, potrebna 

tudi velika mera tolerance, kajti vsi nismo zmožni živeti 

idealov, se pa po svojih močeh trudimo hoditi k njim. 

S to številko zaključujemo peto leto izdajanja revije in pred 

kratkim se je nekaj sodelavcev uspelo dobiti na prijetnem 

druženju na Waldorfski šoli, kjer smo izmenjali svoje poglede 

in izkušnje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje 

delo. Srečanje smo zaključili z obiskom koncerta Ljobe 

Jenče in njenih sodelavcev. 

Toda tudi mi se bomo v tem božičnem času morali podati 

na pot kontemplacije in sami pri sebi pogledati na narejeno 

in razmisliti o naši nadaljnji poti, kajti včasih želja in 

volja posameznikov, da stvari naredijo, nista dovolj, potrebujejo 

tudi podporo ljudi okoli sebe ... 

V imenu vseh sodelujočih vam želim 

prijetne praznike!

Skrb z 

Skrb za narav 

O rimskem plugu, 

sejanju na grebene in 

pridelavi korenja 

Stanko Kraševec 

Z obiska pri ing. agr. Walterju Sormsu 

ob Bodenskem jezeru v juliju 2009 

Pri svojem delu smo nenehno na poti iskanja življenja. 

Stvari funkcionirajo tako, da npr. zdaj, ko smo 

poželi ječmen, bom te priključke ( rimski plug ) pripel 

na traktor in bom naredil 7 brazd in 6 grebenov. 

In potem čez 9 dni to orodje prestavim in iz grebena 

naredim brazde oziroma iz brazde nastane greben. 

To imenujemo 'pregrebeniti'-grebene razsuti. To 

metodo uporabljam že 5 let in je zemlja krasno grudičasta. 

S temi grebeni naredim kot majhne kompostne 

kupe in čez devet dni jih pregrebenim. 

Pri tem sta dva zelo pomembna aspekta. Eden je ta, 

da zemljo dvignem nad normalni nivo in je prežeta 

z življenjem in zelo globoko to zemljo prežame 

zrak. Drugi pa je, da zemlja sama po sebi postane 

krasno grudičava, podobno kot v vrtu. Ne uporabljamo 

ne brane in ne valja. Zemlja postane krasno 

mehka. Mehkoba zemlje je merilo, indikator živosti 

in plodnosti. 

Zelo dobro orodje je tudi veriga pri obdelavi tal. 

Veriga teče vedno zadaj in naredi na zemlji krasno 

'kožo'. Ker imamo relativno dobre stroje, zelo hitro 

svoje delo tudi opravimo. Na dan lahko obdelamo 

10-15ha zemlje ( zorjemo ali zasejemo) in tako lažje 

izberemo prave dneve za obdelavo, vedno pa to ni 

mogoče. 

4 

Tu v Evropi imenujemo plug, s katerim se delajo 

grebeni, rimski plug. Rimljani pa so ta plug 

imenovali egipčanski. Povedati bi vam moral, 

kako kultura sejanja na grebenih funkcionira. 

Ta kultura na grebenih je pravzaprav zelo stara 

metoda. Po mojem mnenju je Rudolf Steiner 

v celem sklopu predavanj dal samo en predlog, 

kako naj se zemlja obdeluje. V bistvu sploh ni 

rekel, kako naj zemljo obdelujemo, ampak da 

so odločilne energije. Energije so pomembnejše, 

energije si potem vzamejo snovi, ki jih potrebujejo. 

Steiner je potem rekel, da vedno, kadar se zemlja 

dviguje nad normalni nivo ene pokrajine, je le-ta 

bolj živa. 

Iz sredine marca je zgoden posevek korenja in ko je 

kalilo, smo imeli kar hudo zmrzal. Mislili smo, da je 

za nas že izgubljeno, zato smo bili presenečeni, da 

je večina korenja preživela zmrzal. Običajno sejemo 

polovico hibridov in polovico z 'odprto bodočnostjo' 

naravno doma vzgojenih semen. Sorta Fanal 

je lepo zdravo korenje, vendar je okus čvrstih sort 

boljši od hibridov.

oa nar 

Za skladiščenje pozimi imamo drugo sorto, ki se 

imenuje Rodelica in je res kvaliteta zase. Je malo 

bolj težavna za pridelavo, ima pa neverjetno dober 

okus. Pred nekaj leti smo začeli prodajati sorte, ki 

jih lahko sami semenimo. Zdaj je delež teh že 50% v 

5. do 6. letih razvoja. Aroma je zelo močna, tipična 

za korenje, nobenih grenkih okusov. Posejano imamo 

tudi sorto Nantes. Fanal je zgodnje korenje, ki 

ni primerno za skladiščenje čez zimo, ampak kljub 

temu smo ga imeli v skladišču še do konca aprila. 

Sejemo na razmakih 90cm in pri zgodnji vrsti korenja 

se vrste čisto ne zapolnijo. Pravzaprav bi človek 

mislil, da je razmak 90cm razdajanje prostora, ampak 

zagotavljam, da bodo pred spravilom te vrste 

popolnoma zapolnjene. 

Sejemo v tri vrste v razmaku 3,5 cm. V srednji vrsti 

je približno 7% manj korenja. Tako ima vsaka rastlina 

2,2cm razmika med korenji. 

Delež lepega korenja je zelo visok, kar je pomembno 

za prodajo. S to metodo to ni več problem. V zadnjem 

letu smo od pridelanega korenja lahko 80% 

prodali, ostalo ni bilo lepo. V prejšnjih letih smo 

prodali tudi samo 50% pridelka. 

Imamo stroj za spravilo, ki je montiran na strani pri 

traktorju, kot nož, ki gre pod korenjem in ga dvigne 

na greben, zatem pa prideta dva trakova, ki 

praktično dvigneta korenje za zel in ga potegneta 

iz zemlje. Korenje pride na odstranjevalec zeli. Zel 

gre skozi, korenje pa se pri tem odtrga. V eni vrsti 

imamo do dve toni korenja in porabimo cca 9 min 

časa, drugače tega ne bi obvladovali. 

Posevke korenja smo pred kalitvijo žgali s plinom 

in tam nimamo skoraj nobenega plevela. Požiganje 

plevela je ena od možnosti, s katero si lahko prihranimo 

veliko časa in dela. Požiganje je mogoče zaradi 

dejstva, da korenje rabi dolgo časa za kaljenje. 

Ko posejemo, počakamo približno šest dni in potem 

pogledamo, če korenje že kali. Človek se zelo 

hitro nauči razlikovati, kaj je korenje in kaj je plevel. 

Ko korenje kali, je kal še rumena in tudi vrsto, kjer 

je posejan, čisto lahko najdemo. Ko je seme še pod 

zemljo, najprej naredi korenino navzdol. Dva dni 

za tem pa pride prvi list, in ko se list začne razvijati, 

počakamo tako dolgo, da največ listkov pride do 

površine zemlje ali pa tako dolgo, da je 1. ali 2. list 

že zunaj. To je trenutek, ko gremo s plamenom v 

vsej širini preko korenja. 

Plinski gorilec, montiran na plugu, peljemo s hitrostjo 

1,8 km/h ter z odmikom 15-20cm nad grebenom. 

Korenje je še pod zemljo, imamo pa mnogo 

plevelov, ki kalijo hitreje kot korenje in so prišli iz 

zemlje v času, ko je korenje še pod zemljo. Plamen 

plevel uniči. Ko pa rastlino doseže plamen, le-ta potemni 

in nekaj ur zatem odmre. In tako si prihranimo 

do 150 ur dela po ha. Za en ha porabimo 11kg 

( jeklenka ) plina. To je zelo malo denarja in velik 

učinek. 

Pred mnogimi leti smo delali tako, da smo imeli 

1,8m široke grede in štiri vrste s 33cm razmaka. Potem 

smo imeli tri vrste na razmak 50cm. Naslednji 

korak: štiri vrste na razmaku 75cm ter razmak koles 

pri traktorju 1,5m. 

V vseh sistemih smo posejali na ha enako količino 

semena, 1,2 do 1,5 mio semen/ha pri zgodnjih posevkih, 

pri poznih pa do 1,8mio semen/ha in vedno 

približno enako količino tudi pridelali. Toda pri novem 

sistemu imamo največji delež lepo oblikovanega 

korenja za prodajo. 

S 'krožniki' temeljito oplevemo med vrstami, za 

ročno pletje med korenjem pa smo kot pripomoček 

za lažje delo razvili posebne vozičke. 

povzeto po direktnem prevodu 

in z dovoljenjem gospe Mete Vrhunc 

5

6 

skrb za 

Lichtwurzel 

pridelava in predelava 

Matjaž Turinek 

kjer ni nevarnosti zmrzali in jih skrbno negujemo/ 

zalivamo – ne preveč in ne premalo. Če po enem 

mesecu še nič ni pokukalo iz prsti še ni razloga za 

preplah – bubile imajo namreč zelo dolgo dormanco 

in včasih lahko do prvega lista mine več kot en 

mesec. Ko ima mlada rastlinica izoblikovane 3-4 

prave liste in zunaj ni več nevarnosti zmrzali (ponavadi 

začetek meseca maja), jo lahko presadimo 

na stalno mesto. 

Kje to stalno mesto bo, se odločimo glede na prihodnje 

namere. Če si želimo vzgojiti matično rastlino, 

ki jo bomo pustili na istem mestu skozi vrsto let in 

iz nje vsako jesen pobirali bubile, potem rastlinico 

presadimo neposredno v zemljo na za to primernem 

mestu (možnost postavitve opore, pobiranja 

bubil, brez prevelikega prepiha, itd.). Če pa si želimo 

iz teh mladih rastlinic pridelati enoletne gomolje 

za ponovno sajenje v naslednjem letu, potem pa 

je potrebno malo več rokodelskih spretnosti. 

V prejšnji številki revije Svitanje smo se spoznali 

z rastlino Dioscorea batatas ali Lichtwurzel, 

njenim izvorom, zgodovino in pomembnostjo. 

V tokratni izdaji pa si bomo pobliže pogledali 

vzgojo rastline, njeno razmnoževanje, pobiranje 

in predelavo. 

Z ženo Lichtwurzel pridelujema že tretje leto in v 

tem času sva si nabrala nekaj skromnih izkušenj, ki 

so potrebne za njeno uspešno vzgojo in pridelavo. 

Poskusil jih bom strniti kar se da kratko, jedrnato, a 

vseeno informativno. 

Vse se začne pri semenu oziroma v tem primeru 

vegetativnem razmoževalnem materialu. Kot smo 

v prejšnjem članku spoznali, so pri Lichtwurzlu to 

zračni gomoljčki (bubile) ali pa enoletni gomolji. Če 

imamo srečo in nam uspe dobiti zračne gomoljčke, 

jih skrbno shranimo v temen, vlažen, a vseeno zračen 

prostor. Pri nama se je najbolje obnesel glinen 

lonec, ki sva ga pokrila z glineno ploščico. Miši in 

podgane jih imajo namreč zelo rade. Nekje proti 

koncu meseca marca jih lahko prinesemo iz zimske 

shrambe in jih posadimo v šotne lončke – ne 

prenašajo namreč presajanja. Ti lončki morajo biti 

tudi dovolj globoki oz. visoki. Napolnimo jih z dobro 

preperelim kompostom in bubile posadimo na 

globino okoli 3-4 cm. Nato jih postavimo na mesto, 

Izdelati je namreč potrebno zaboj brez dna – neke 

vrste okvir. Mere tega zaboja morajo zadostovati 

potrebam rasti rastline. To pomeni, da za mlade rastlinice, 

ki so zrasle iz bubil, zadostuje višina zaboja 

okoli 50-60 cm in širina okoli 30 cm. Če pa posadimo 

v ta zaboj enoletne gomolje, pa je potrebna višina 

temu ustrezno višja – okoli 100-120 cm pri enaki 

širini. Zaboje oz. okvirje je najbolj enostavno izdelati 

in desk in moralov, njihova dolžina pa je praktično 

neomejena. Paziti moramo le na stabilnost – 

biti morajo torej dovolj široki in morda lahko vsaki 

drugi steber oz.moral zabijemo vsaj pol metra v tla. 

Ko so okvirji enkrat izdelani jih postavimo na za tisto 

leto stalno mesto, do tričetrt višine napolnimo s 

mivko oziroma peskom, preostali zgornji del pa do 

roba napolnimo dobro preperel kompost. Dobro je, 

da te zaboje napolnimo vsaj teden dni pred presajanjem, 

saj se nivo peska in zemlje zaradi posedanja 

zniža za kar nekaj centimetrov. V tako pripravljeni 

zaboj skrbno posadimo mlade rastlinice ali pa lanskoletne 

gomolje na razdaljo okoli 15 cm, lahko v 

dve ali tri vrste. 

Dobro je tudi, da jim že na začetku postavimo oporo 

za vzpenjanje. To so lahko bambusove palice, 

ki jih zapičimo v zaboj (pri tem pazimo, da ne poškodujemo 

gomoljev ali korenin), ali pa na zaboje 

privijačena opora iz lat, na katere lahko zavežemo 

vrvice ali pa mrežo za vzpenjanje. Ta opora naj bo 

visoka vsaj 1,5 do 2 m. Ko smo tako dobro pripravili 

pogoje za rast te čudovite rastline, nastopi čas za 

nego in predvsem opazovanje.

naravo 

7 

Vsakih nekaj dni jo zalijemo in pri tem opazujmo, 

kako raznolike oblike rasti vidimo na eni sami rastlini. 

Nekje se pojavita dva nasproti rastoča lista, nekje 

samo eden, ponekod pa celo trije. Vedno znova 

me presune tudi moč, ki jo skriva v sebi ta rastlina. 

Ko iz večletnega gomolja, ki sva ga pustila v zemlji, 

začno gnati prvi poganjki, v enem tednu zrastejo 

do višine skoraj enega metra. Do višine dveh metrov 

skoraj ne poženejo nobenega lista, samo rastejo 

v višino. Ko se pa rast malo umiri, se zdi, kot da 

rastlina zajame sapo, požene na stotine listov in z 

njihovo pomočjo začne nadaljnjo rast. Vsekakor ne 

smemo pozabiti škropiti z gnojem iz roga (vsaj 2x) 

in pa s kremnom iz roga (2-4x) – rastlina in predvsem 

njena kakovost nam bo za to zelo hvaležna. 

Nekje proti koncu meseca oktobra nastopi čas za 

pobiranje bubil in pa izkop gomoljev. Gomolji so 

primerni za pobiranje, ko listi na rastlini začno rumeneti 

in se sušiti. Če smo zaboj naredili dovolj visok 

(globok) pri pobiranje ne bi smeli naleteti na 

prevelike težave. Odvijačimo namreč eno stran, 

nakar se pesek in zemlja usujeta na stran. Zdaj lahko 

brez večjih težav pazljivo poberemo gomolje, jih 

pustimo, da se na vrhu posušijo in jih predelamo 

ali pa shranimo. Pazljivi moramo biti zato, ker so 

gomolji izjemno krhki in se ob prevelikem pritisku 

kaj hitro zlomijo. Ko so enkrat nekaj ur na zraku, 

postanejo malo bolj trdi in manj občutljivi, zato je 

tudi nadaljnje rokovanje z njimi lažje. 

narežemo in jih pojemo. Lahko jih tudi skuhamo 

kot krompir, pečemo z drugo zelenjavo, dodamo 

v enolončnice, solate, itd. Vendar je zaradi njenih 

izjemnih lastnosti pravzaprav ni potrebno uživati 

v tako velikih količinah (čeprav bi lahko preživeli, 

če bi jedli samo in izključno te gomolje). Zadošča 

že, če je dodamo ostalim jedem v količinah do 

5 odstotkov. Zato je za daljši čas uporabe in boljšo 

obstojnost priporočljivo, da jo narežemo na tanke 

rezine in jih pazljivo posušimo. Previdni moramo 

biti pri uporabi raznih električnih sušilnikov in naprav. 

Svetlobni eter je namreč izredno občutljiv na 

magnetno sevanje in motorji na izmenični tok ga 

'pridelajo' v velikih količinah. Zato je potrebno tako 

narezane gomolje posušiti ali na zraku, na krušni 

peči, v posebej izdelanih sušilnicah na enosmerni 

tok, ipd. Enako velja kasneje tudi za mletje – torej 

mlini, ki imajo motor v neposredni bližini mlinskih 

kamnov, odpadejo. Vsekakor pa moramo tudi pri 

kuhanju posvečati pozornost pripravi gomoljev. In 

če to velja za svetlobne etre v Lichtwurzlu, potem 

to velja tudi za vso ostalo hrano, ki jo pripravljemo. 

Bolj kot jo izpostavljamo magnetnemu sevanju, 

slabše kakovosti je za našo prehrano. 

Na tržišču obstaja že tudi nekaj izdelkov z Lichtwurzlom 

– najbolj znane so soli (kamena, morska 

in zeliščna). G. Rößner je razvil tudi žitne kosmiče, 

kavo, kekse, skupaj delamo na priredbi stroja za izdelavo 

testenin, ipd. 

Pri bubilah je tako, da jih lahko obiramo ročno (kar 

je dokaj zamudno) ali pa pod rastlino razprostremo 

prt, na katerega stresemo bubile. Nato jih samo poberemo 

in odstranimo posušene liste. Shranimo jih 

pa na že zgoraj opisani način. 

Večje enoletne in večletne gomolje lahko predelamo 

na skoraj tisoč in en način. Najbolj enostavno 

je uporabiti sveže. V ta namen jih dobro operemo, 

Če sem preko the dveh člankov pri vas zbudil zanimanje 

za to rastlino in želite izvedeti še več iz prve 

roke ali pa se preizkusiti v pridelavi le-te, potem mi 

pišite na mail: matjazturinek@gmail.com ali pa me 

pokličite (telefonska številka v uredništvu Svitanj). 

Ravno danes sva z ženo pobrala letošnji pridelek 

bubil – nekaj jih lahko odstopima tistim, ki so resnično 

zainteresirani in ki bi to rastlino širili naprej 

po Sloveniji.

skrb za 

Priprava naravnih 

čistil za telo 

Anka Černec 

Namesto številnih krem je uporabljala samo hladno 

stiskano olje v katerem so bili namočeni cvetovi svetlina. 

Tako je dosegla z nekaj truda in malo denarja 

neverjetno izboljšanje. Po treh mesecih so prišli izpiti 

in na lepi čisti koži so se zopet pojavili posamezni mozoljčki. 

Takrat sem ji lahko samo svetovala naj se nauči 

različne tehnike sproščanja. Pri čistilu za ustno votlino 

Dentana boste zobe očistili, razkužili ustno votlino in 

delovali protivnetno. Pri vnetih dlesnih boste z rahlo 

masažo vnetje hitro pozdravili. 

Čistilo za lase in tel Zel 

Za osnovo vzamete dve debelini otrobov. Fino mleti 

iz las in kože vpijejo umazanijo in samo odvečno maščobo, 

grobo mleti pa delujejo kot piling in odstranijo 

odmrlo kožo. Uporabite lahko pšenične, pirine ali kamutove 

otrobe. Da stvar poenostavite lahko presejete 

polnozrnato ekološko pridelano moko. Otrobe uporabite 

za čiščenje telesa, moko pa za prehrano. Otrobom 

dodate različna posušena v prah zmleta zelišča. Sama 

za Zel uporabljam koprivo, brezovo listje in kamilico. 

Ta čistila popolnoma nadomestijo šampone, mila 

in zobne paste. Za čiščenje las, telesa, obolele kože 

in ustne votline čistila lahko kupite v nekaterih 

trgovinah z zdravo prehrano ali jih pripravite 

sami. Poleg čiščenja s temi rastlinskimi čistili 

lahko rešite tudi različne težave las, kot so mastni 

lasje, prhljaj v nekaterih primerih tudi izpadanje 

las. 

S posipom Dermotana si boste lahko očistili obolelo 

kožo in rešili tudi vse kožna težave, katerih vzrok 

so alergije na čistila in prepogosto čiščenje, saj mora 

imeti koža zaščitno plast maščobe. V primeru, ko 

telo izloča strupe skozi kožo in tako nastanejo različna 

kožna obolenja boste poleg uporabe Dermotane 

morali opraviti tudi post z obveznim klistiranjem. 

Potem pa pride na vrsto še sprememba življenjskih 

navad predvsem prehranjevanja. 

V nekaterih primerih se pa pojavijo kožna obolenja 

tudi pri prekomernem stresu. Sama sem spremljala 

spremembe na zelo problematični mozoljavi koži 

pri mladi študentki. Po dvomesečni uporabi posipa, 

ki ga je utirala v obolelo kožo, tem da ni uporabljala 

drugih čistil. 

Zelišča nabirajte po občutku ali pa uporabite setveni 

koledar M. Thun. Najboljši dnevi za nabiranje zelišč 

so dnevi za cvet dopoldne, takoj ko se posuši rosa. 

Koprive naberite mlade. Brezovo listje naberite zgodaj 

spomladi, takoj ko se listki razprejo. Sicer so takrat listki 

majhni in jih zato rabite več, vendar je v njih takrat 

največ koristnih snovi. Pri gojenju kamilice se večkrat 

pojavijo uši posebno, če uporabljate preveč dušika. Težavo 

lahko rešite tako, da tri večere na primer ob 19h 

poškropite kamilice z blagim koprivovim čajem. Zelišča 

sušite v senci na prepihu ali v sušilnici pri nizki 

temperaturi. Sama sem v začetnih preizkusih dodala 

preveč koprive in me je po tuširanju telo ščemelo. To 

bi bilo pri revmatičnih obolenjih dobro, ker pa nimam 

teh problemov sem zmanjšala količino koprive. 

Otrobi vam bodo očistili lase in telo bolje od drugih 

obstoječih čistil. Tako dodajte zelišča po svoji presoji 

in možnostih. 

Rastlinsko čistilo Zel uporabljamo različno. Usedemo 

se v banjo, zmočimo si telo ne pa lasišča. Na suho lasišče 

nanesemo približno dve žlici Zela in lasišče rahlo 

masiramo, da pridejo vsi lasje v stik z otrobi, obenem 

pa se lasišče tudi dobro prekrvavi. Zel dodamo večkrat, 

tako da so lasje čisti in dovolj razmaščeni. Čistilo, 

ki je padlo na telo z roko ali laneno rokavico utiramo 

v telo. Na mestih kjer ga ni ga dodamo. Tako poleg 

umazanije odstranimo tudi delce odmrle kože ( piling 

telesa). Na koncu se stuširamo. Lase si na suho očistimo 

tako, da po masaži lasišče samo dobro skrtačimo. 

8

naravo 

9 

Zel se lahko uporablja tudi za večerni piling obraza 

in dekolteja. Lahko pa pripravite oblogo za obolelo 

lasišče. Vzamete 2 žlici Zela, žlico medu, rumenjak, 

kvas oziroma to kar ustreza vaši koži. Vse zmešajte in 

utrite v lasišče po 30 min sperite z mlačno vodo. 

Posip Dermotana 

Tukaj tudi vzamete za osnovo otrobe in dodate zelišča, 

ki zdravijo kožo. Sama dodam največ hrastovega 

lubja, ognjič, rman, brezovo listje in malo šentjanževke. 

Hrastovo lubje lahko kupite v lekarnah 

saj se uporablja pri driskah in kožnih obolenjih. Če 

ga sami nabirate v naravi prav tako upoštevajte vse 

kar sem napisala o nabiranju zelišč. Tu morate upoštevati 

tudi to, da pri nabiranju lubja ne škodujete 

hrastu. Drevesu odvzamete samo manjši del zgornje 

plasti lubja in to pri pecljatem hrastu ( Dob). Lubje 

nato drobno sesekljate, posušite in zmeljete v prah. 

Če nimate druge možnosti uporabite kavni mlinček. 

Pri različnih obolenjih posip rahlo utirate v kožo da 

odstranite obolelo odmrlo kožo. Potem posipu dodamo 

malo vode in to kašasto zmes rahlo utiramo v 

kožo, da delujejo tudi zelišča. Po približno 5 minutah 

masaže speremo z mlačno vodo. Čas izboljšave je odvisen 

od vrste obolenja. Pri vneti nožnici zadostuje 

par masaž, pri beli odmrli koži med prsti na nogah je 

bilo potrebno 60 masaž. 

Zobno čistilo Dentana 

Za zobno čistilo vzamemo za osnovo naravno sečoveljsko 

sol. Dodamo različna zelišča, ki ustno votlino 

očistijo, razkužijo in delujejo protivnetno. Opravila 

sem različne preizkuse in sedaj uporabljam, sol, 

žajbelj, rman, ognjič in preslico. Vi lahko pripravite 

drugačno sestavo, sama sem pripravila še izvedbo, 

kjer sem zaradi okusa dodala še meto in meliso. Ta 

izvedba se ne uporablja v primerih, ko uporabljamo 

homeopatske pripravke, saj meta in melisa zmanjšata 

njihovo delovanje. 

Dentano z žličko nanašamo na mokro ščetko in normalno 

ščetkamo kot z zobno pasto. Pri vnetih dlesnih 

čist prst pomočimo v čistilo in večkrat zelo rahlo 

masiramo. Vnetje se bo kmalu pozdravilo. Protezo 

z ščetko dobro očistimo, dlesni pa zmasiramo z prstom. 

Čistilo pa lahko razredčite tudi z mlačno vodo 

in nekaj časa grgrate. Tako očistite ustno votlino in 

preprečite različna obolenja. Obstoječi Dentani lahko 

primešamo različne sokove in dobimo zobno pasto. 

Človek ima razum in se lahko sam odloči ali bo iskal 

in se učil ali pa se bo samo pridružil čredi. 

Kaj je biodinamika? 

Letni ciklus bakterij 

5. del 

Naša ključna naloga je, da z uporabo komposta, 

gnoja in pokrivnih pridelkov, če je le mogoče, 

poskrbimo, da je zemlja kolikor mogoče živa. Da 

popravimo ugotovljeno pomanjkanje, lahko dodajamo 

rudninske minerale in živalske proizvode. 

Vendar je najbolje, da te elemente dodamo na kompostnik 

in jim omogočimo, da v mrežo zemeljskih 

hranil vstopajo, preden jih dodajamo vrtni zemlji. 

Agronomi za ugotavljanje nivoja hranil v zemlji delajo 

teste zemlje. Vendar so rezultati zelo odvisni od 

količine bakterijske aktivnosti. Kot kaže krivulja, ta 

variira glede na letni čas in celo glede na trenutek 

dneva. Za vrt verjetno takega testa ne potrebujemo, 

saj že tako vemo, da želimo dodati pravo količino 

komposta. Da bi dobili sliko, kakšna je zmogljivost 

zemlje, lahko ocenimo kar trave in rastline, ki tam 

že rastejo. Tabela v dodatku kaže plevele kot indikatorje 

težav, ki jih ima zemlja s hranili. 

Kaj manjka? Dinamika! 

Iz gornjega opisa je vse bolj razvidno, da ekološko 

vrtnarjenje v resnici pomeni biološki eko sistem. Da 

deluje, moramo razviti celotno mrežo hranjenja v 

prsti – zapleten sistem med seboj sodelujočih mikro 

organizmov. To je za biologe relativno novi način 

razumevanja. Njihovo razumevanje eko sistema se 

je izboljšalo šele v zadnjih nekaj desetletjih. Rudof 

Steiner, ki je utemeljil biodinamiko, je s tem, ko je 

pokazal na pomembno vlogo vzajemnega delovanja 

življenja v prsti in kmetije kot zaključenega organizma, 

napovedal to odkritje že mnogo let prej. 

In zakaj zdaj, ko je biologija končno dohitela Steinerja, 

še vedno nadaljujemo z ločeno prakso biodinamike? 

Zato, ker so Steinerjeva predavanja odkrila 

več kot le pomen ekologije. Steiner je predlagal tudi 

filozofijo, ki razlaga, kaj je življenje in v kakšnem 

medsebojnem odnosu so živa bitja. 

Pomislimo za trenutek na to, kako se po navadi 

lotimo problemov in kako jih razrešimo. Moderen 

znanstveni način je, da problem razčlenimo na obvladljive 

dele in nato razrešimo posamezne dele. 

To je postopek redukcionizma. Ampak ali vedno 

deluje? Kaj se zgodi, če ima skupek posameznih 

delčkov drugačne lastnosti, kot posamezni delci?

skrb za 

Če naredimo to napako, smo spregledali holistični 

(celostni) pristop. In ker so biološki sistemi tako 

kompleksni, v resnici potrebujemo holistično razumevanje. 

Če želimo razumeti življenjske sisteme - kaj je tisto, 

kar moramo proučevati? Kaj je tisto, kar ločuje živo 

od neživega? To nikakor ni trivialno vprašanje, ki 

pa je besnelo sem in tja v znanstvenih krogih. 

od) cikličnih procesov narave. Globoka ekologija 

prepozna bistveno vrednost vseh živih bitij in vidi 

ljudi kot le eno posebno nit v mreži življenja.' 

Eno lahko rečemo – živa bitja so v toku spreminjanja. 

So v konstantnem spreminjanju, kot na tej sliki 

cvetlice – rastejo, dozorevajo skozi čas. Da vidimo 

življenje kot dinamiko, je odločilno za naše prepoznavanje, 

kaj življenje je. Redukcionistična znanost 

se osredotoči na zaporedje kratkotrajnih posnetkov 

ter te nato poveže v niz. Ali je ta pristop primeren? 

Morda kosovni model služi ozkim ciljem, za katere 

ga je znanstvenik razvil. Toda ne bi smeli biti presenečeni 

ob spoznanju, da je redukcionizem sam 

po sebi nezadovoljiv – čutiti je, da nekaj manjka, če 

pred seboj nimamo celotne slike. 

10 

Način, kako vidimo svet, vpliva na to, kaj mislimo 

o tem, kako bi se svet moral zbrati. Thomas Khun 

je oblikoval stališče o znanstveni 'paradigmi', 'konstelaciji 

konceptov, vrednot, tehnik itd., ki veljajo 

v znanstvenih krogih'. Te koncepte ne uporabljajo 

le znanstveniki, ampak celotna družba, kot način 

razmišljanja o problemih in rešitvah le-teh. Vpliv je 

tako pretanjen, da pogosto niti ne opazimo, kako 

zelo so naša pričakovanja obarvana s prevladujočimi 

koncepti. Na primer, viktorijanci so bili očarani 

nad svojo industrijsko revolucijo in so svoje razmišljanje 

oblikovali okoli modela železnic, množične 

proizvodnje in težke industrije. V našem času pa je 

vzpon računalnika prinesel nov vzorec – nekateri 

težijo k temu, da vse probleme in opazovanja oblikujejo 

kot informacijsko teorijo. In moderna doba je 

prinesla nov niz problemov. Danes se bolj zavedamo 

nevarnosti, ki jo prinašajo podnebne spremembe, 

izginotja vrst in ekološko opustošenje. To pa 

prinaša nov vzorec – ki zahteva radikalen premik v 

razmišljanju in v vrednotah. Del tega novega vzorca 

bi lahko imenovali holistični pogled na svet. Svet 

je prej strnjena celota kot pa zbirka ločenih delčkov 

in vključuje tudi to, kar Fritjof Capra opisuje kot 

globoko ekologijo. 'Globoka ekološka zavest prepozna 

osnovno medsebojno odvisnost vseh pojavov 

in dejstvo, da smo vsi vtkani (in na koncu odvisni 

Tukaj je še en primer – katera slika je jabolko? Odgovor: 

vse! Jablana gre skozi vse te faze rasti, cvetenja, 

obroditve sadeža in semena ter zimskega spanja pozimi. 

Ali katera od teh faz predstavlja 'jabolčnost'? 

Ne, ker moramo, ko razmišljamo o jablani, v sebi 

nositi misel na vse te faze, ki se dogajajo ob različnih 

časovnih obdobjih. Torej lahko koncept 'narave 

jabolka' resnično obstaja le v naši domišljiji. Steiner 

govori o 'konceptu jabolčnosti' kot o 'arhetipu' – temeljna 

zamisel, ki se skriva za vsemi temi delnimi 

primeri, ki jih lahko vidimo le enega po enega. Z 

našo domišljijo začnemo pridobivati razumevanje 

človekove vloge v vrtnarjenju. Narava skozi 

čas oblikuje žive sisteme. Toda narava ni zmožna 

predvidevati in predhodno načrtovati. Torej ji lahko 

človekova domišljija v procesu pomaga tako, da 

poskrbi za zavestno načrtovanje in smer. 

Se nadaljuje. 

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani: 

www.oregonbd.org/Class/class.htm 

prevedla in priredila Marina Nuvak

naravo 

11 

Dodatek: Pleveli kot indikatorji težav 

Ime Botanično ime Indikacije težav v zemlji 

Repik Artemisia maritima suha 

Astra, nebina, morje 

mokra 

Astra, nebina, močvirje 

slana 

Zvončnica, Campanula sp. alkalna 

Slak, poljski Convolvulus arvensis peščena, trda tla 

Slak, navadni Convolvulus sepium mokra 

Praprot, Pteridium aquifolium manj K, manj P, kisla 

Zlatica, kalužnica Ranunculus acris mokra, obdelana, trda tla 

Zlatica, kalužn./plazeča Ranunculus repens 

mokra, trda tla 

Kukavica Lychnis alba alkalna 

Divje korenje Daucus carota neobd., ilovn., alkalna, 

nizko rodna 

Nočno cvetoča mesojedka Silene noctipora 

suha tla 

Širokolistni rogoz Typha lalifolia mokra 

Krvavi mleček 

obdelana tla 

Njivska pasja kamilica Anthemis arvensis mokra, veliko K, 

trda tla, alkalna 

Navadna zvezdica Stellaria media obdelana, visoko rodna 

Cikorija Cicorium intybus obdelana, ilovnata, 

visoko rodna 

Srebrni plazeči prstnik Potentilla argentae 

suha, kisla 

Detelje Trifolium sp. nizka vsebnost N 

Detelja, zajčja noga 

suha, pesek, kisla 

Detelja, rdeča Trifolium pratense nizka vsebnost P 

Detelja, bela Trifolium repens suha, nekultivirana 

Dlakava lučca Lychonis alba peščena 

Lapuh 

mokra, ilovnata, kisla 

Plavica Centaurea cyanus peščena 

Koruzni ognjič 

peščena, trda tla 

Bombažne trave Eriophorum sp. mokra 

Marjetica, angleška Bellis perennis ilovnata, kisla 

Marjetica, volovsko oko Chrysanthemum leucanthemum mokra, nekultivirana 

Regrat Taraxacum vulgare kultivirana, ilovnata, kisla 

Kislice Rumex sp. mokra, kisla 

Kislica, ćirokolista Rumex obtusifosas mokra, ilovnata 

Kopjalistna loboda Atriplex hastata visoko rodna 

Lisičjerepi ječmen Hordeum jubatum mokra 

Petelinček Fumaria officinalis visoka vsebnost K 

Zlata rozga Solidago sp. mokra, peščena 

Pirnica Agropyron repens kisla 

Masleni grint Senecio vulgaris kultivirana, visoko rodna 

Kosmatica Hieracium sp. kisla 

Čemerika, kurjice Veratrum californicum mokra 

Trobelika, strup Conium maculatum mokra 

Črni zobnik, blen Hyscyamus niger alkalna 

Njivska mrtva kopriva Lamium amplexicaule 

kultivirana, nizko rodna 

Navadna črna meta Marrubium vulgare kultivirana 

Pasje zelišče Solanum carolinense kultivirana, nizka vsebn.K, 

peščena 

Preslica Equisetum sp. mokra, ilovnata, kisla 

Preslica, njivska Equisetum arvense mokra, peščena 

Preslica, močvirna 

mokra, 

Plavica Centaurea nigra visoka vsebnost K, kisla 

Mešič Scleranthus annuus kisla 

Ptičja dresen Polygonum aviculare kultivirana, kisla 

Breskova dresen Polygonum persicaria mokra, kisla 

Ime Botanično ime Indikacije težav v zemlji 

Bela metlika Chenopodium album kultivirana, visoko rodna 

Ličika, bodičasta Lactuca scariola kultivirana 

Volčji bob Lupinus sp. nizka vsebnost N 

Slez, pižmov Malva moschata kultivirana 

Hojica Erigeron canadensis mokra 

Glog, beli trn Athemis cotula ilovnata, kisla 

Oslad, medvejka Astilbe sp. mokra 

Hmeljna meteljka Medicago lupulina nizka vsebnost N 

Svilnica Asclepius syriaca ilovnata 

Mah Byophyta sp. mokra 

Ječmenovka Artemesia vulgaris nekultivirana 

Papeževa sveča, nav. Verbascum sp. nekult., kisla, nizko rodna 

Gorjušica Brassica sp. trda tla, nizko rodna 

Mala kopriva Urtica urens mokra, kultivirana, kisla 

Mačeha, divaj Viola sp. kisla 

Pastinak, divji Sium suare nekultivirana, nizko rodna 

Poprova trava, poljska Cardaria draba 

alkalna 

Kreša Thlaspi arvense trda tla, alkalna 

Ščir Amaranthus retroflexus suha 

Ščir Amaranthus retroflexus kultivirana 

Vonjava kamilica Matricaria matricarioides kisla 

Nageljni Dianthus sp. nizka vsebnost N 

Trpotec Plantago sp. mokra, kultivirana, 

ilovnata, kisla 

Divja redkev Raphanus raphanistrum nekult., kisla, 

nizko rodna 

Grint Senecio jacobaea mokra 

Oljna repica Brassica napus nizka vsebnost N 

Oljna repica, ptica 

trda tla 

Taščica 

mokra 

Vrtnice Rosa sp. nizka vsebnost N 

Solatni bedrenec Poterium sanguisorba alkalna 

Njivska kurja česnjica Anagallis arvensis 

alkalna 

Šaš, bičje Cyperaceae sp. mokra 

Plešec, navadni Capsella bursa-pastoris peščena, slana 

Vodni poper Polyogonum scabrum mokra 

Kislica, vrtna Rumex sp. mokra, kisla 

Kislica, ovčja Rumex acetosella peščena, alkalna 

Njivska škrbinka Sonchus arvensis ilovnata, kisla 

Jetičnik Veronica sp. suha, kultivirana 

Mleček, listnati Euphorbia esula suha 

Mleček Euphorbia sp. kultivirana 

Ostroga, koruza Spergula arvensis peščena, kisla 

Njivski mošnjak Thlaspi arvense trda tla, alkalna 

Jagoda, divja Fragaria sp. kisla 

Rosika 

kisla 

Kimasti bodak Carduus nutans alkalna 

Divji lan Linaria vulgaris ilovnata 

Grašica Vicia sp. nizka vsebnost N 

Vodna trobelika Cicura maculata mokra 

Vodna kreša Nasturtium officinale mokra 

Vrba, črna Salix sp. mokra 

Pelin Artemisia biennis nekult., vis. vseb. K, 

nizko rodna 

Rman Achilea millefolium nizka vsebnost K

skrb za 

Cvetoča pokrajina: 

hrana za čebele in druge 

Mreža cvetnic, živali in ljudi 

Nicole Krüger in Holger Loritz 

Pri oprašitvi kulturnih in divjih rastlin sodeluje 

nešteto vrst žuželk, ki iščejo cvetove: domače 

čebele, divje čebele, hrošči, trepetavke, metulji 

in tudi ose. Približno 80% domačih cvetnic se 

ne oprašuje samih in so tako odvisne od žuželk. 

Nekako tretjina rastlin, ki jih človek po vsem 

svetu uporablja za hrano, oprašijo žuželke. 

Pri tem je del, ki ga oprašijo domače čebele v 

pokrajini od 5 % pri raznoliki, 'nedotaknjeni' 

kulturni krajini, in celo do 80 % pri krajini, ki 

je intenzivno usmerjena v sadjarstvo. Preostalih 

20 do 95 % oprašitve opravijo potemtakem tisti 

iskalci cvetov, ki živijo prosto v naravi. 

Mreža žuželk, ki oprašujejo cvetove 

Zaradi pomanjkanja ponudbe hrane in prostora za 

gnezdenje je število vrst opraševalcev, ki živijo v 

naravi v zadnjih 40 letih, znatno upadlo. Skoraj vsaka 

druga vrsta divjih čebel in dnevnih metuljev iz 

naših krajev ter vsaka tretja vrsta nočnih metuljev je 

že ogrožena in je na rdeči listi. Zato je za varovanje 

prostoživečih žuželk vzdrževanje področij, primernih 

za njihovo gnezdenje, kot tudi ponovna oživitev 

rastlinskih vrst v celotni pokrajini nujno. Strokovnjaki 

za žuželke danes opozarjajo na drastičen 

upad ponudbe cvetlic na obdelovalnih zemljiščih in 

tudi na pomembno vlogo vrtov in parkov kot nadomestnih 

življenjskih prostorov. Tako deluje vsako 

novo, s cvetjem zasajeno področje kot izboljšava. 

Izboljšava v pokrajinskem ekosistemu, ki dejansko 

učinkuje, nastane pri 5 do 10% povečanju površin 

cvetočih življenjskih prostorov, prepredenih po pokrajini 

kot mreža, ki služijo za hrano in gnezdenje. 

Mreža na pobudo ljudi 

Že skoraj šest let se 'Mreža za cvetočo pokrajino' 

zavzema za izboljšanje življenjskega prostora za 

čebele, čmrlje, metulje in druge ter opozarja na njihovo 

stisko. Mellfera, združenje za čebelarjenje v 

skladu z naravo, je leta 2003 dalo posebno pobudo 

Razen domače čebele, ki jo je človek na pol udomačil, 

si lakoto na cvetovih jesenskih aster tešijo v naravi 

živeči opraševalci dnevni pavlinčki in samotna divja 

čebela na cvetovih.. 

in ustanovitelji so se zavzeli, da bodo skupaj stopili 

za mrežo v kmetijstvu, čebelarjenju in varovanju 

narave. Skupaj s partnerji so zasnovali in razvijali 

dalje žuželkam prijazno naravo, hkrati pa so si prizadevali, 

da bi se temu po možnosti pridružilo čim 

več ljudi. Ta pobuda je motivirala že veliko ljudi, ki 

so pomagali domačim čebelam, čmrljem in drugim; 

dejavni so v svojem lastnem življenjskem okolju in 

oblikujejo cvetočo pokrajino. 

Kaj lahko storita kmet ali vrtnar? 

Kmet in vrtnar imata veliko možnosti, da s pomočjo 

cvetočega kmetijstva podpirata žuželke, ki oprašujejo 

cvetlice, npr. s pomočjo: 

- eno in večletnih cvetličnih prog; 

- žuželkam prijaznih mešanih sadovnjakov in 

vmesnih posevkov; 

- oranja njive brez mehaničnega reguliranja 

plevela; 

- cvetočih vmesnih posevkov in zelenega 

gnojenja; 

- prog pri košnji travinje; 

- ločene uporabe travinje in ohranitve travnikov, 

na katerih je veliko vrst rastlin; 

- metod košenja, pri katerih pazimo na žuželke, 

npr. opustitev priprav za košenje in sploh 

opustitev košenja tam, kjer je število letečih 

čebel večje kot ena na kvadratni meter. 

12

naravo 

Kaj lahko naredijo tisti, ki niso obdelovalci 

zemlje? 

Tudi javne površine, kot so parki, prometni otoki, 

robovi cest in brežine, ponujajo zelo veliko možnosti 

za hrano in življenjski prostor za žuželke, ki iščejo 

cvetlice. Tako se lahko število žuželk poveča; z 

iniciativo vrtičkarjev in angažiranjem meščanov je 

možna: 

- prilagoditev pogostosti košnje glede na 

namembnost zemljišč; 

- časovno zamaknjena košnja robov cest in 

zelenih površin; 

- opustitev odstranitve rastlin ob drevesih; 

- nasaditev cvetočih površin; 

- načrtovanje in oskrba travnikov s cvetlicami; 

- zasaditev s cvetočimi trajnicami in grmovnicami, 

ki so v podporo žuželkam; 

- izdelava obvezujočih načrtov za oskrbo z 

ozirom na ekološke vidike in tiste, ki so 

žuželkam v oporo. 

Zgoraj omenjena pobuda in še veliko drugih primerov 

pobud skupin in posameznikov s področja 

celotne države so pripeljale do uspeha in so spodbuda 

za posnemanje. 

Dejavnosti so prvi korak do večjega obilja cvetočih 

področij v okolici in predstavljajo kal za nove 

pobude in skupine, ki se zavzemajo za cvetočo pokrajino. 

Vsaka površina, kjer nastaja nektar in divje 

ali gojene cvetlice, ki se oprašujejo, razširja cvetočo 

mrežo v naši kulturni krajini. Pridružite se tudi vi 

in posadite za opraševalce znake s pisanimi cvetlicami. 

Podrobne informacije o prej omenjenih ukrepih, 

navodila o praktičnem delovanju, brezplačne 

reklamne prospekte, navodila za nadaljnje možnosti 

za kmete in še veliko več lahko najdete na internetni 

strani www.bluehend-elandschaft.de ali pa 

vse to lahko naročite pri: Netzwerk Blühende Landschaft, 

pri Mellifera (društvo te mreže), Fischermühle 

7, 72348 Rosenfeld, telefon: 074289452490, 

faks: -9452499, info@bluehende-landschaft.de, 

www.bluehende-landschaft.de 

Kmečka družina Klement iz spodnje Bavarske je 

spomladi leta 2008 zasejala področje, ki je skupaj 

veliko kar 3 hektarje, z različnimi večletnimi mešanimi 

cvetlicami, ki naj bi bile paša za žuželke. Razkošje 

rož je bilo že takoj prvo leto v užitek tako živalim 

kot ljudem. Paša za žuželke je načrtovana za 

pet let. V tem času običajno po setvi ni več potrebna 

nobena nadaljnja obdelava. Družina Klement 

se s tem udeležuje KuLaP: Kulturlandschaftsprogramm 

(program za kulturno krajino). Tako imenovani 

'Agrarökologische Ackernutzung A36 (agrarno 

ekološka uporaba njiv), subvencionira petletno 

sajenje cvetočih površin z zanimivimi vsotami, ki 

so odvisne od kvalitete tal. Tako na primer plačajo 

nekemu kmetu s povprečno kvaliteto tal, z oceno 

50 točk, 920 evrov na hektar. (navodila za subvencioniran 

program v drugih deželah lahko najdete na 

internetni strani Mreže). 

Mreža za cvetočo krajino je ohrabrila tudi Inštitut 

za čebele, da so se v Zvezi za varstvo narave Kirchain 

v Hessnu lotili projekta, da v javnosti ozavestijo 

dejstvo, da je premalo cvetlic in pokažejo, kako 

bi se stvari lahko izboljšale. Prvi cilj naj bi bil, da se 

raznolikost cvetlic na krajevnem področju poveča, 

tako na komunalnih površinah kot tudi na privatnih 

vrtovih. Z intenzivnimi razgovori jim je uspelo, da 

so do delovanja pripravili tudi politike in delavce 

v državni upravi. V letu 2008 so na treh izbranih 

površinah posejali prve cvetoče mešanice. 

Po začetnem počasnejšem razvoju in po posamičnih 

kritičnih poizvedovanjih s strani prebivalstva, 

so na posejanih površinah doživeli pisano igro barv 

in krajani so imeli na voljo pašo za oči v pravem 

pomenu besede. Obenem so ta področja izpolnila 

svojo funkcijo - pašo za žuželke – prav v času, v 

katerem intenzivna kmetijska uporaba površin za 

njih ni nudila nobene hrane. 

Kmečka družina Klement je zasejala 

tri hektarje cvetočih površin. 

Holger Loritz (koordinator mreže za cvetočo krajino) in Nicole 

Krüger (ustanova Ökologie & Landbau) sodelujeta v Mreži za 

cvetočo krajino. 

Mreža za cvetočo krajino, www.bluehende-landschaft.de 

prevedla Eva Zupan 

13

skrb za 

Čebela kot pedagog 

Kako omogočiti srečanja s čebelami 

Robert Friedrich 

V našem svetu, prežetem s tehnologijo, stopa večina 

ljudiv v kontakt z naravo in išče družbo z rastlinami 

in živalmi, namesto da bi naravo neposredno 

spoznavala, in sicer preko šopkov ali domačih ljubljenčkov, 

ki tako igrajo vlogo posrednikov. Moja 

želja je, da bi ljudi približali naravi in dogajanjem v 

njej, k doživljanju rastlin in živali in jih seznanili z 

nastankom živil. Kot čebelar poskušam to doseči s 

pomočjo čebel in njihovih izdelkov. Zato postavljam 

panje tako blizu ljudem, kot je le mogoče. Najraje 

na Demeter kmetijskih področjih z veliko cvetlicami. 

Tako imam čebelje družine v Hunsrücku, v Rosenwingertu, 

v Wiesbadnu na vrtnariji Sonnenberg 

in v biološko dinamično varovanem gozdu gradu 

Freudenberg v Wiesbadnu ter tudi v vrtovih prijateljev 

in zainteresiranih podjetij, ob šolah in javnih 

ustanovah (muzejih) in z veseljem tudi v bližini dobro 

obiskanih gozdnih poti v naravnih rezervatih. 

Ko ti čebele prekrižajo pot … 

Pri čebelarstvu je vse tako oblikovano, da tudi nečebelar, 

ko zagleda zabojčke ali koše s satjem, prav 

kmalu razume, za kaj pri tem gre. Čebele ne izgledajo 

več neposredno grozeče, ko jim daje 'varnost' 

ograja iz žične mreže ali iz trsja in so tako ljudje lahko 

le kak meter oddaljeni. Tako lahko dobro opazujejo 

dogajanje za ograjo, ne da bi jih leteče žuželke 

nadlegovale. 

Kot čebelar poskušam pripeljati čebele in ljudi do 

odnosa, ki bi bil pozoren, vesel, ljubeč in spoštljiv. 

Glede domačih čebel to ni problem. Poznajo nas 

in o tistih ljudeh, ki jih srečujejo, vedo zelo veliko. 

Če pri ljudeh začutijo spoštovanje in pozornost, 

potem jim podarjajo močno zaznaven odmerek 

topline v obliki pikov in za to žrtvujejo svoje 

življenje. Takšno darilo povzroči, da so ljudje na 

ta srečanja pozorni. Čebela je namreč to izkušnjo 

iskala, da je smela človeka nekako poskusiti 

ponovno najti. 

Na terasi kavarne gradu Freudenberg imajo gostje, 

ki jedo 'Bienenstich', to je pecivo iz medu in mandljev, 

nad glavami steklena čebelja prebivališča, v 

katera čebele prihajajo in odhajajo. Ko ob skodelici 

kave in koščku peciva, ki ga imajo v ustih, opazijo 

čebele, ali pa jih kdo pri sosednji mizi opozori na 

zračni promet, ni več skrbi, da bi zmanjkalo snovi 

za pogovor. In tako ljudje ostanejo, navsezadnje obsedijo 

in pogumno prenašajo to situacijo, ki je niso 

še nikoli doživeli, kar nekako vdajo se v njo, lahko 

da tudi z veseljem. 

… v šoli 

Otroci so v tretjem šolskem letu Waldorfske šole v 

Wiesbadnu postavili 'svoj' čebelnjak in vse do mature 

bodo vedno znova priča skupni letini medu, 

negovali bodo travnik in okolico čebelnjaka, radovedno 

postavljali vprašanja čebelarju in skupaj z 

učitelji opazovali čebele. Na to bodo vedno ponosni 

in povezani s svojim izdelkom in tudi čebelami. 

V zadnjem letu so v Waldorfski šoli v Mainzu iz 

Lehmsteina zgradili čebelje domovanje. 

14

naravo 

15 

Vrtnarji, kmetje, sodelavci podjetja, učitelji, učenci 

in obiskovalci lahko doživijo, kako se čebelji roji 

kot oblak bučno dvigujejo in se potem kot grozd 

spuščajo. Vidijo in občutijo odgovornost, ko pozimi 

žolna naluknja čebelje panje in uniči zabojčke, 

čebele in med, če človek tega pravočasno ne opazi 

in to ne zaustavi. 

Pri nekaterih ljudeh, ki sem jih imel možnost seznanjati 

s čebelami, je prišlo do nekega intenzivno 

zavestnega srečanje, ki je bilo trajno, pri drugih je 

bilo to le enkratno. Povečini pa so doživeli prijetna 

doživetja, kot je to brenčanje zunaj in v panju, čudežen 

red satja, prijeten vonj in marljivo brenčanje ter 

zvenenje pod sadnim drevjem, robinijo ali lipami. 

Doživeti čebele: avtor pri svojem čebelnjaku 

v Rosenwingertu, Weingut v Zwölberichu 

Z velikim veseljem so packali z ilovico, ga ometali 

in čebelam primerno zgladili in bodo v tem letu ta 

čudovit čebelnjak opremili z nadaljnjimi prostori za 

čebele, ki jih bodo iz ilovice sami zgradili. 

… na kmetiji 

Na kmetiji Schwalenhof ima šest šolskih razredov 

na leto svojo dvotedensko prakso iz poljedelstva. 

Tukaj sem delo s čebelami tako organiziral, da lahko 

vedno nekaj učencev iz vsakega razreda dela direktno 

s čebelami. Prostovoljno se lahko javijo za delo s 

čebelami in so potem, po navodilu brez vnaprejšnje 

priprave, postavljeni kar v sredino zračnega prometa. 

Po koncu dela so večinoma zelo izčrpani od 

vtisov, s katerimi so zasuti, in od zahtev, ki jih postavljam. 

Skoraj po pravilu so tudi presenečeni nad 

pogumom, ki so ga našli v sebi, in so na to ponosni. 

Kmetje in vrtnarji, pri katerih oskrbujem čebele, pogosto 

svoje kupce opozorijo na cvetlice, od katerih 

prihaja med. Tako lahko ljudje potem pogosto neposredno 

ugotovijo povezavo med cvetočimi rastlinami, 

panji, čebelami in medom na mizi za zajtrk. 

… pri medu in vosku 

Pot medu iz satja v kozarec se dogaja tako, da se 

s posebnimi vilicami odpre zračne in vodoodporne 

pokrovčke iz voska na satju, iz odprtih satov se 

stoči med, s cedilom se iz medu odstranijo delčki 

voska, med pa uskladiščimo v sodih. Potem prav 

kmalu sledi stekleničenje v kozarce. To dejavnost 

opravljam javno, ljudje me lahko opazujejo skozi 

okno, ne da bi se prej najavili. 

Po potrebi in možnosti se lahko tisti, ki jih to bolj 

podrobno zanima, s čebelarjenjem bolj natančno 

spoznajo, npr. lahko se udeležijo pobiranja medu, 

izdelovanja panjev, kultiviranja krajine, seminarjev 

in drugih aktivnosti. Po vnaprejšnji najavi. 

Poleg srečanj s čebelami in okušanja medu direktno 

iz satja, ki ga vzameš ven od čebelje družine, gledanja 

ali sodelovanja pri čebelah, pri točilu ali pri 

Čebelja domovanja v avtobusu, izločenem iz 

prometa, za demokracijo, grad Freudenberg

16 

Skrb za zdravz 

pridobivanju preparatov, lahko obiskovalec gradu 

Freudenberg v Wiesbadnu od oktobra do svetih 

treh kraljev opazuje v moji delavnici postopek izdelovanja 

sveč iz čebeljega voska. Otroci to pogosto 

radi počnejo in tudi radi izkoristijo priložnost, da 

sami izdelajo sveče iz voska. To je večinoma njihov 

prvi samostojno izdelan uporabni predmet. Pri tem 

so zelo zbrani, popolnoma pri sebi in pri procesu 

izdelovanja iz voska. V kolikor od svojih odraslih 

spremljevalcev ne dobijo dobrih nasvetov, kako 

naj z vrtenjem pravilno oblikujejo svečo, so njihove 

sveče zelo svojstvenih oblik. 

Moj cilj je, da ljudem, gostom ali obiskovalcem s kar 

se da malo besedami razkrijem veliko doživetje. Ko 

se razvijejo vprašanja, se lahko ponavadi tudi pomaga. 

Želim, da bi imeli vsi ljudje veliko priložnosti, 

da bi se poučili o čebelah in se z njimi spoprijateljili. 

Vijolični kozarec: med ima boljši okus in je bolj obstojen 

Z umetnikom Friedlom Klemmom je Robert Friedrich 

na Biofachu predstavil novo embalažo za 

med pod oznako 'Cellamella'l: v vijoličnem kozarcu, 

ki prepušča svetlobo, ohrani med vonj in okus, 

barvo in strukturo bolje kot v drugih posodah. Tudi 

vsebina se bolj ohrani. To sedaj še naprej raziskuje 

delovna skupina vede o prehrani (Steigbilder) in 

tudi Dorian Schmidt (delujoča senzorika) ter nemška 

apiterapevtska zveza (analitika). 

Več na www.cellamella.de 

Robert Friedrich je Demeter čebelar, že odkar obstaja Demeter 

čebelarstvo. Z mesti za čebelarjenje, ki so v 25 krajih v različnih 

pokrajinah, je dan prostor za vajence, praktikante, pomočnike 

ali pa le tiste, ki jih čebelarjenje zanima. Am Olmer Weg 

1, 55128 Mainz, Telefon: 06131-3339898, dder.bien@web.de 

prevedla Eva Zupan 

Hrana iz supermarketov 

Ali hrana, ki jo kupujemo v marketih, 

resnično nudi človeku potrebne energije 

za normalen telesni in duševni razvoj 

Franc Vehar 

V razmišljanju se bom dotaknil vprašanja, kaj 

človek na splošno je in kaj potrebuje za normalno 

življenje in razvoj. 

Človek je kozmos v malem. S svojimi nogami je vpet 

v sile zemlje, z glavo pa v kozmos. Kaj je človekovo 

zdravje? Človekovo zdravje je ravnovesje sil v njegovem 

telesu. Je normalen pretok energije iz kozmosa 

skozi telo v zemljo in iz zemlje skozi človeško telo v 

kozmos. Ves ta pretok energije je skrbno zapisan v 

človeškem programu, ki se imenuje genetska baza. 

Ta baza se vzpostavlja vse od spočetja do rojstva in 

se pozneje dopolnjuje skozi človekovo prehranjevanje 

oziroma z vnosom kompatibilnih podprogramov, 

ki se nahajajo v hrani .Človeško telo je v neki 

podobnosti z računalnikom, pri katerem je zelo pomembno, 

kakšne podatke vnašamo vanj. Takoj, ko 

podatki niso v sozvočju z bazo podatkov, računalnik 

zavrne informacije, če pa so informacije vnesene 

kot virusni program, le-ta ruši normalno delovanje 

računalnika. Lahko ga tudi povsem onesposobi za 

delovanje. 

Tako je tudi s človekom: če uživa hrano, ki je gensko 

spremenjena, jo človeški organizem ne prepozna kot 

koristno za normalno delovanje in nastane reakcija. 

Včasih je to pogubno za človeka. Če je hrana pridelana 

na nenaravni način, je kot virusni program, ki 

ruši normalen pretok energije v človeškem telesu. 

Nastane vozlišče, le-to pa onemogoči pretok energije, 

jo usmeri nazaj, od koder doteka, in s tem povzroči 

smrt .Smrt je lahko telesna ali duševna, odvisno 

katere smeri pretoka energije so onemogočene. 

Rudolf Stainer je v svojih napotkih dal točno določena 

navodila, kako naj se hrana pridela, da bo vsebovala 

potrebne energije. Zelo velik poudarek je na 

ustreznem času setve in delu z rastlino ter spravilu 

pridelka. Moderno pridelovanje hrane v veliki meri 

krši ta navodila. Kot posledica je pridelek s premalo 

količino energije ali pa je nim. Na primer če žito 

sejejo na konstalacijo za korenino in ga negujejo na

jea zdr 

isti konstalaciji ter še požanjejo na isti konstalaciji, 

ne vsebuje potrebnih energij, ki bi jih moralo imeti, 

če želimo speči kruh, ki bo nahranil naše telo za dobro 

počutje in zdravje. V tem primeru vsa pozitivna 

energija ostane v koreninah v zemlji. Človek, ki 

uživa tako hrano, zaužije energetsko mrtvo hrano, 

človeško telo tako hrano težko prebavi, kajti taka 

hrana dela v telesu energetske blokade, ki onemogočajo 

normalen pretok energij skozi telo in nastopi 

bolezensko stanje. Sčasoma taka hrana naredi v telesu 

enake poškodbe kot virusi in bakterije. 

V zadnjih letih so kemijski giganti začeli proizvajati 

hrano, ki naj bi bila kopija naravne hrane, s poudarkom 

na energijah, ki sprožijo v človeški bazi podatkov- 

v glavi – potrebo po vnosu več materije v telo. 

S tem prodajajo več in zaslužijo več- dobiček se jim 

poveča, naše telo pa zasužnjujejo s programi, ki se 

nalagajo v naše podzavestne baze podatkov. 

Za človeka so zelo nevarni umetno sestavljeni konzervansi, 

ki delujejo na naše telo tako kot programski 

virusi. Velikokrat povzročajo zelo hude motnje 

pretoka energij skozi telo. Še huje pa je, če se negativna 

energija akumulira v človeku v duhovnem in 

materialnem smislu. Ljudje zbolevajo za preveliko 

debelostjo, rakom, okvaro jeter, čeprav ne uživajo 

alkohola, vodenico itd. 

Vsa ta stanja, ki sem jih navedel, so posledica nepravilne 

pridelave hrane. 

Ko se ozrem v preteklost, vidim, da v temni goščavi 

zablod gori majhen ogenj, ki ga imenujem biodinamika. 

Upam, da bo človeštvo dovolilo, da se bo 

razplamtel v tako razsežnost, da mu bo ponovno 

omogočal normalizacijo v razmišljanju in posledično 

vrnitev k pridelavi prave hrane, ki bo človeku zadostovala 

za potrebe telesnega in duhovnega razvoja. 

V bodoče bo moral človek razviti- programirati v 

svoji glavi način preskrbe od pridelave, predelave 

in trženja zdrave hrane. Kupci bodo morali dobivati 

hrano neposredno od pridelovalcev. S tem bodo zagotovili 

zdravo pridelavo in pokritje stroškov pridelave 

tistemu, ki prideluje. Ne tako kot sedaj, ko pridelovalci 

zdrave hrane, ki tržijo preko marketov, ne 

dobijo niti 50 % pokritja stroškov. To pa vodi v neizogiben 

propad pridelave zdrave hrane in na daljši rok 

v lakoto velikega obsega. 

Se nadaljuje. 

V duhovnem smislu pričnejo razmišljati nenormalno. 

Človeška etika jim postaja ovira. Postajajo 

agresivni in vedenjsko moteni. Padajo v depresije, 

lenobna stanja, hiperaktivnosti, brez sočutja do bližnjih, 

nobena stvar jim nič ne pomeni, njihova duševna 

vreča je prazna ali še huje – raztrgana.

D o g a j 

Dogajanje v d 

Pravi zlom 

Terry Goodfellow 

To poletje sem prebral knjigo Doktrina šoka; 

Vzpon kapitalizma katastrofe₁, kanadske 

pisateljice, dobitnice nagrad, avtorice filmov 

in novinarke Naomi Klein. Naslov nakazuje, 

in verjetno tudi želi nakazati, da je to resnično 

šokantno delo. V tem kratkem članku želim 

predstaviti nekaj njenih osnovnih mnenj in 

povezavo so le-teh s pogledi Rudolfa Steinerja. 

Ewen Cameron 

Kleinova svojo tezo postavi zelo nenavadno, z opisom 

dela nekega Ewena Camerona, profesorja psihiatrije 

z univerze McGill v Montrealu, v petdesetih 

in zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja. 

To naredi tako, da opravi intervju z eno njegovih 

nekdanjih pacientk. To gospo so poslali k profesorju, 

ker je trpela zaradi močnega strahu. Razvil je 

tehniko zdravljenja, s katero je poskušal pacientom 

odvzeti vzorce obnašanja; da pozabijo tiste vzorce 

obnašanja, ki so po njihovem mnenju bili vzrok 

njihovih težav. Pravzaprav je poskušal ustvariti 

tabulo raso, 'prazno ploščico', v katero je bilo mogoče 

potem vtisniti nove vzorce obnašanja. Za to 

je uporabljal razne tehnike, vključno z elektrošoki 

ali z dajanjem osupljivih koktajlov drog. Ko je dosegel 

želeno stanje, je pacientu domnevno vtisnil 

nove vzorce tako, da je predvajal predhodno posneta 

pozitivna sporočila, včasih ure ali celo dneve 

dolgo vedno znova in znova. Kot je bilo verjetno 

pričakovati in kot pokaže intervju z zgoraj omenjeno 

pacientko, so mnogi pacienti utrpeli dolgotrajne 

posledice. Vidike njegovih tehnik pa so opazili pri 

CII, kjer so ga zaposlili, da za njih izvede eksperimente, 

in sicer kot del njihovega programa nadzora 

misli (projekt MKULTRA), na koncu pa je bil 

izdan priročnik KUBARK – Priročnik zasliševanja 

protiobveščevalne službe (Counterintelligence Interrogation 

Manual). Mnoge teh tehnik so pozneje 

uporabili v zaporu Bay Prison v Guantanamu, sledovi 

uporabe le-tega pa vodijo tudi v dogodke v 

karznilnici Abu Ghraib. 

Milton Friedman 

Zakaj je Kleinova posvetila precejšen del knjige podrobnemu 

opisu dela Camerona in njegovemu kasnejšemu 

sodelovanju s CIO, nam postane jasno potem, 

ko si ogledamo osebnost Miltona Friedmana₂. 

To ime bi lahko bilo nekaterim med nami znano, 

posebno tistim, ki smo živeli v času vladavine Margaret 

Thacher. Bil je tisti, za katerega velja prepričanje, 

da je skoval izraz 'monetarizem': nanj je močno 

vplival Friederich Hayek₃, angloavstrijski ekonomist, 

katerega ime je bilo v obdobju Margaret Thacher 

prav tako pogosto imenovano. 

Za oba je bilo značilno zavračanje prevladujočega 

ekonomskega modela prve polovice dvajsetega 

stoletja, ki je bil osnovan na delih in idejah Johna 

Maynarda Keynesa₄. Njegova teorija, preprosto povedano, 

je bila, da morajo vlade igrati pomembno 

vlogo pri upravljanju ekonomije, in da bi morale v 

času nezaposlenosti in ekonomske recesije stimulirati 

ekonomijo z organiziranjem javnih del, kot je 

prenova državne infrastrukture, ter tako zmanjšati 

nezaposlenost in pripeljati gospodarstvo nazaj v 

ravnotežje.

a n j e 

ružbi 

19 

Njegove ideje so vplivale na novo gospodarsko politiko 

predsednika Roosevelta v ZDA ₅in tudi na 

gospodarsko politiko mnogih drugih evropskih držav 

in Velike Britanije po koncu II. svetovne vojne. 

Kar se Friedmana tiče, se je z novo gospodarsko 

politiko vse izjalovilo: v svojem začetnem obdobju 

je ekonomijo Keynesa podpiral, kasneje pa se je odločno 

obrnil proti njej. Njegova priporočila so bila 

povsem druga. V svoji prvi popularni knjigi Kapitalizem 

in svoboda je izpostavil glavne elemente 

svojega sporočila v treh delih. Prvo, vlade morajo 

ukiniti vse oblike regulacije, ki ovirajo profit; drugo, 

vse premoženje države je potrebno razprodati, 

da ga lahko korporacije vodijo z dobičkom; tretje, 

dramatično je potrebno omejiti financiranje socialnih 

programov. Zgoraj navedeno lahko strnemo v 

slogan: deregulacija, privatizacija in restrikcija. Ta 

formula je bila nato še podrobno opisana. Davki 

bi morali biti enaki tako za bogate, kot za revne: 

korporacije bi morale svobodno prodajati svoje 

proizvode kjerkoli po svetu, tudi na škodo lokalnih 

proizvodov; cene, vključno s ceno dela, naj bi določal 

trg; ne bi smelo biti minimalne plače. Friedman 

je predlagal, da se privatizira pošto, izobraževalne 

ustanove, pokojninske sklade in celo narodne parke. 

Mnogo tega nam je znano; poznamo oziroma smo 

nekateri posledice teh sloganov tudi izkusili. Toda 

v času, ko je Friedman razvijal svoj recept (petdeseta 

leta), ni nihče premišljal ali si sploh upal uničiti 

osnov Roosveltove nove gospodarske politike. 

Toda Friedman je bil, tako kot tudi Ewen Cameron, 

karizmatična oseba, učinkovit v komuniciranju. 

Okoli sebe je zbral skupino občudovalcev in fanatikov, 

znanih pod imenom Čikaška šola (Chicago 

School). Sedaj postane jasna povezava med Cameronom 

in Friedmanom in bralec spozna, zakaj je 

Kleinova izbrala tako detajlni opis Cameronovega 

dela. Podobno kot Cameron pred njim, ki je skušal 

obnoviti osebnost, je Friedman skušal obnoviti 

osnovna pravila ekonomske teorije. Toda medtem 

ko je imel Cameron vedno nove paciente, v nekaterih 

primerih celo prostovoljce, so Firedmanove 

ideje v začetku padle na trda tla. Manjkala mu je 

'tabula rasa'. 

Če se trenutna vlada ni bila pripravljena nagniti na 

desno z odobravanjem Friedmanove gospodarske 

politike, je bilo v svetu korporacij mnogo vplivnih 

ljudi, ki so mu bili v veliki meri naklonjeni. Keynesijanska 

ekonomija jih je drago stala. 

Prav nič presenetljivo ni, da je bila Čikaška šola dobro 

financirana s strani korporacij. Poleg tega pa sta 

bila v petdesetih in šestdesetih letih desna politika 

in korporacijski sektor v Ameriki vedno bolj zaskrbljena 

nad širjenjem Keynezijskega 'developmentalizma', 

posebno na jugu S. Amerike, ki si je prizadeval 

za veliko pravičnejšo delitev bogastva, in ki 

je ogrožal potencialni profit velikih korporacij. Do 

leta 1968 je bilo 20% vseh ameriških investicij v tujini 

vložen v Latinsko Ameriko. V Čilu so posebno 

rudniške družbe žele velike dobičke od delnic v največji 

industriji rudnikov bakra na svetu in ameriške 

družbe so imele v lasti 70% državnega telefonskega 

sistema te dežele. Pritisk interesov korporacij je začel 

vplivati na anglo-ameriško zunanjo politiko, ki 

je hotela tak developmentalizem prikazati kot prvi 

korak na poti v komunizem. Še več, da spodkopljejo 

prevladujočo ekonomsko držo developmentalizma, 

je predsednik Čikaške šole ekonomije, ob pomoči 

direktorja organizacije, ki je kasneje postala USA- 

ID, s čilsko univerzo uspel dogovoriti program, po 

katerem so lahko čilski študentje študirali na oddelku 

ekonomije, univerze v Chicagu. Program je 

financirala ameriška vlada in privatne fundacije z 

namenom, da izobrazijo skupino ekonomistov, ki 

bi lahko bili avantgarda Čikaške ekonomije. Vendar 

pa je bil vpliv programa developmentalistov tolikšen, 

da je bil vtis, ki so ga naredili 'Čikaški dečki', 

kot so jih imenovali, zanemarljiv.

dogajanje 

Čilska izkušnja 

Kako torej, da se je ta radikalna oblika ekonomije, 

ki jo je razvila Čikaška šola, sploh prijela? Ko je bil 

leta 1970 izvoljen za predsednika Chilea Salvador 

Allende, znan kot levičar, ki je predlagal, da nacionalizirajo 

velik del ekonomskega sektorja, ki je 

bil v tistem času v veliki meri v rokah tujcev, so v 

Washingtonu začeli biti plat zvona. Kot je znano, 

je predsednik Nixon ukazal takratnemu direktorju 

CIE Richardu Helmsu, naj 'alarmira ekonomijo'₆. Še 

preden je bil Allende slovesno ustoličen, so imenovali 

posebno 'ad hok' komisijo za Čile, katere namen 

je bil, da Allendeja prisili, da opusti program 

nacionalizacije tako, da ga sooči z ekonomskim 

polomom ter tako prepreči njegovo imenovanje za 

predsednika. Kasnejša raziskava v ameriškem senatu, 

ki jo je sprožil članek raziskovalnega novinarja, 

je odkrila obseg njihovih načrtov. Ta komisija, 

ki jo je vodila komisija Mednarodne telefonije in 

telegrafije (International Telephone and Telegraph 

Committee – ITT), ki je bila lastnik 70% čilskega telefonskega 

sistema, katerega naj bi nacionalizirali, 

je ponudila 1 milijon dolarjev podkupnine čilski 

opoziciji in v skriti načrt potvorbe rezultatov volitev 

poskušala vplesti CIO. Poročilo senata je tudi 

razkrilo, da je ITT, ko je predsednik Allende končno 

prišel na oblast, direktno vplival na ameriško politiko 

do Čila in si celo dovolil za Nixonovo administracijo 

pripraviti memorandum z 18- imi točkami, 

ki je priporočal vojaški prevrat. 

Kljub letom neprestanih ameriških umazanih iger 

in porabljenim osmim milijonom dolarjev je Allende 

trmasto ostal na svojem mestu, število njegovih 

privržencev pa je raslo. Potreben je bil bolj radikalen 

pristop. 

Leta 1971 so nasprotniki režima, ki so jih vodili vrhunski 

poslovni možje, začeli načrtovati strategijo 

prevrata. Ta je predvidevala povezovanje z vojsko 

in, kar je bilo odločilno, angažiranje diplomantov 

Čikaške šole, ki so se začeli na skrivaj tedensko 

srečevati, da bi razvili natančen plan obnove ekonomije 

po Friedmanu. Raziskava je pokazala, da je 

vse to v 75-ih % financirala CIA. V upanju prevrata 

so pripravili 500 strani dolg ekonomski program (v 

Čilu znan pod imenom 'The Brick'), ki je bodočemu 

zakonodajnemu svetu služil kot osnova za ekonomske 

odločitve. Osem od desetih glavnih avtorjev 

tega programa je študiralo ekonomijo v Chicagu in 

predlogi v njem so nenavadno spominjali na Friedmanovo 

glavno delo Kapitalizem in svoboda. 

Septembra 1973₇ je Augusto Pinochet, ki ga je Allende 

dvajset dni pred tem imenoval za glavnega 

poveljnika vojske, izvedel vojaški prevrat, ki je odpravil 

Allendejevo demokratično izvoljeno vlado, 

Allende pa je bil ubit. Pinochet je prvotno vladal 

skupaj z zakonodajnim svetom toda leta 1974 je samega 

sebe imenoval za dosmrtnega predsednika. 

Možnost za nastanek 'tabule rase', na katero je mogoče 

vnesti novo ekonomsko politiko, se je začela 

udejanjati. Kot smo že rekli, je skupina diplomantov 

Čikaške univerze v pričakovanju prevrata že 

pripravila ekonomski program – The Brick. Ker se 

je Pinochet dokaj slabo spoznal na gospodarstvo, in 

ker je bilo le-to zaradi mahinacij korporacij, predvsem 

ITT, v zelo slabem stanju, je na pomoč poklical 

Čikaške dečke. Prvo leto in pol je zvesto sledil 

njihovim navodilom: privatizacija družb v lasti države 

(čeprav ne vseh), deregulacija, odprava nadzora 

nad uvozom in zmanjšanje državne porabe. 

Toda to zdravilo nekako ni delovalo: do leta 1974 je 

inflacija dosegla 375 %. Odgovor čikaških ekonomistov 

je bil, da ideje niso bile dovolj temeljito izpeljane. 

Ker pa se je med poslovno elito v državi začelo 

pojavljati nezadovoljstvo, so se odločili, da na pomoč 

pokličejo samega Miltona Friedmana. Čeprav 

ga je prvotno povabila največja banka, se je sestal 

privatno tudi s Pinochetom. Friedman je poudaril, 

da gospodarske reforme niso bile izvedene dovolj 

temeljito, in da bi moral biti svobodni trg temeljiteje 

zaobjet. V govorih in intervjujih, ki jih je imel med 

obiskom, je zahteval 'šok terapijo' ter dodal, da je 

to 'absolutno edino zdravilo, ni druge dolgoročne 

rešitve'₈. Pinochet je njegova priporočila gladko izvedel, 

privatiziral je šolski sistem, zdravstvo, vrtce 

in pokopališča ter celo sistem socialnega varstva. 

Čilski gospodarski eksperiment so pazljivo opazovali 

zagovorniki ekonomije prostega trga po vsem 

svetu. Celo ostareli Friedrich Hayek je obiskal deželo, 

da bi na lastne oči videl, kaj se dogaja. To je 

bilo resnično prvič, da je bila neka akademske teorija 

dana v prakso. Takrat in kasneje so Čile prikazovali 

kot gospodarski čudež. Ampak pri tem so 

spregledali nekatere druge, resne stvari. Kot je znano 

in tudi dokumentirano, je bil Pinochet brutalni 

diktator, ki je spravil v zapore ali celo ubil vse, ki 

se z njim niso strinjali, ali tiste, ki so se mu zdeli 

nevarni₉. 

Ko je umrl, je bilo proti njemu vloženih 300 obtožb 

kršenja človekovih pravic, vključno z utajo davkov 

in poneverbami. Še več, 'eksperiment' nikakor ni 

20

v družbi 

21 

bil absoluten uspeh. Do leta 1982 je gospodarstvo 

zaradi dolgov, ki so znašali že 14 milijard dolarjev, 

postalo tako nestabilno, da je bil Pinochet prisiljen 

ponovno nacionalizirati mnoge družbe, ki jih je 

predhodno prodal. Edina stvar, ki je preprečila popoln 

bankrot, je bilo dejstvo, da ni privatiziral Codelco, 

rudnik bakra, ki ga je nacionaliziral Allende, 

in ki je proizvedel 85 % prihodka od izvoza. Torej 

ni bilo nobenega 'gospodarskega čudeže', to se je 

dogajalo sredi osemdesetih let, dolgo po tem, ko je 

Pinochet moral opustiti ekonomska zdravila Čikaških 

dečkov. 

Širjenje impulza 

Toda učinki 'gospodarske šok terapije' so bili dolgotrajni. 

Pravzaprav je bil to mehanizem, s katerim 

so močne korporacijske elite brez kontrole lahko 

plenile državno lastnino s prisvajanjem na trgu in 

neizmerno bogatele. Do leta 1988 je 10% najbogatejših 

prebivalcev doživelo, da so se njihovi prihodki 

dvignili za 83%, 45% prebivalstva pa je živelo pod 

pragom revščine. To je bil razvoj ideje korporatizma 

(ki jo je prvi izvajal Musolini), vzajemno sodelovanje 

policije in velikih korporacij. V tej prvi uvedbi 

Friedmanove teorije v prakso vidimo sovpadanje 

šok terapije, v tem primeru kolaps gospodarstva 

in vojaškega prevzema z uvedbo radikalne oblike 

kapitalizma. Relevantnost avtoričinega opisa dela 

psihiatra Ewena Camerona postane sedaj povsem 

jasna. 

Ta način laissez-faire kapitalizma poznamo bolje 

pod imenom neo-liberalizem; močno ga je povzel 

neokonzervativni del Busheve administracije in poznana 

so nam mnoga njena 'zdravila', kot na primer 

'sile trga', zakon trga in tako dalje. Na nek način je 

to oblika fundamentalizma: popolna predanost 

osnovni doktrini samega kapitalizma. Toda za to, 

da Naomi Klein svojo knjigo naslovi Vzpon kapitalizma 

katastrofe, obstaja dober razlog. Kot smo lahko 

videli iz gornjega kratkega pregleda čilske izkušnje, 

je izvedba Friedmanovih gospodarskih reform 

odvisna od tega, ali so prisotne posebne okoliščine 

zanjo; situacija, kjer je 'tiha večina' razumnosti utišana 

bodisi zaradi obupa ob grozeči gospodarski 

krizi ali z represijo. 

Pri tem pa je, glede na izkušnje mnogih Čileancev 

v tistem času, še bolj presenetljivo to, da se zadevo 

še vedno obravnava kot gospodarski čudež. Še več, 

pridobili so si še nadaljnje zaupanje. Kleinova podrobno 

opisuje širitev teh neo-liberalističnih idej. 

Izvemo, kako je bila v praksi uvedena v različnih 

oblikah v tako imenovanem južnem območju Južne 

Amerike: Braziliji, Argentini, Boliviji in Venezueli 

in kasneje v tako drugačnih državah, kot je Rusija 

po padcu berlinskega zida, Poljska in mnoge države 

po svetu. Tudi Velika Britanija, kot kažejo izkušnje 

privatizacije in deregulacije iz časa Thacherjeve, 

nanjo ni bila imuna. Pa tudi Amerika, posebno po 

zrušenju Svetovnega trgovinskega centra, klasični 

priložnosti za uvedbo kapitalizma katastrofe, ki 

je med drugim vodil v vsesplošno privatizacijo in 

drakonske zaščitne zakone. Pri vseh teh kasnejših 

uvedbah teorije so sodelovali alumni Čikaške šole. 

V bistvu je to prevladujoče pravoverje globalizacije, 

o kateri toliko slišimo. Do leta 1989 je Čikaška 

ekonomska šola, 'kolonializirala' tako svetovno 

banko, kot je mednarodni monetarni sklad, kar sedaj 

imenujejo 'Washingtonski konsenz' . To je bil 

seznam ekonomskih ukrepov, ki sta jih obe ustanovi 

smatrali kot minimum za zdravo gospodarstvo. 

Seznam se je zaključil s Friedmanovim triumviratom: 

deregulacijo/prostim trgom, privatizacijo in 

občutnim znižanjem proračunske porabe. Odslej so 

morale države v razvoju v stiski, če so hotele dobiti 

finančno pomoč, le-te uvesti v svoje gospodarstvo. 

Morda je najbolj presenetljiv primer 'doktrine šoka' 

v praksi današnji Irak. Ko je George Bush govoril 

o svobodi, ni mislil le na osebno svobodo, ampak 

tudi na gospodarstvo prostega trga. Ne preseneča, 

da število ljudi, ki sodelujejo s privatnimi varnostnimi 

službami skoraj zasenči število tistih v vojski 

ali da so bile mnoge dejavnosti, ki so bile v Iraku 

nekoč v rokah države, privatizirane. 

Kot smo lahko videli, je učinek tega tipa gospodarstva 

tak, da obogati majhno število izbrancev, 

veliko število ljudi pa je nezaposlenih in obubožanih. 

Prav nič ni presenetljivo, da je po vsem svetu 

razlika med zelo bogatimi in ostalim prebivalstvom 

rasla na potomce. Značilno je tudi, da medtem ko 

so teorijo morda res razvijali v akademskem miru, 

pa so njeno uvajanje vodili interesi korporacij, ki so 

izkoristile priložnosti, ki so se odprle ob finančnih 

krizah po svetu. Nekateri komentatorji so razglabljali 

tudi o tem, da so bile 'katastrofe', ki so ustvarile 

primerno okolje za uvedbo te vrste gospodarstva, 

namerno spodbujene. Bolj verjetno pa je, da je sistem 

sam po sebi nestabilen: naključna nestabilnost, 

ki jo določene elite namenoma podpirajo, saj deluje 

njim v prid tako, da privede do še večje krize, ki 

zahteva uvedbo 'šok terapije', s tem pa njim ponudi 

priložnost, da povečajo svoje bogastvo. Torej, vprašanje 

je očitno: kdo so ti izbranci?

dogajanje 

Rudolf Steiner 

In na tej točki postane pomembno delo Rudolfa 

Steinerja. Tukaj ni mišljeno njegovo obsežno delo o 

gospodarstvu, ki je opisano v seriji njegovih predavanj 

z naslovom 'Svetovno gospodarstvo'₁₀,temveč 

nek drug aspekt njegovega dela. Tisti, ki njegovo 

delo poznajo, se bodo morda spomnili, da je ob 

mnogih priložnostih, predvsem pa ko je govoril o 

poteku dogodkov v tistem času, opozarjal na britansko 

dušo, ali kot je temu rekel dušo naroda, katere 

usoda je, da postane nosilec razvijajoče se duše 

zavesti. 

Na prvi pogled je videti to kot nekakšna teorija zarote, 

toda razen tega, da se teorije zarote včasih kasneje 

pokažejo kot točne, moramo tudi še nekoliko 

globlje pogledati, kaj se pravzaprav v svetu dogaja. 

Steiner hoče reči, da imajo te skupine dostop do 

skritih (okultnih) virov znanja, ki so jim omogočili, 

da vplivajo na mogočne elite, ki v svetu delujejo; in 

en od načinov, kako so to naredili, je bila učinkovita 

izraba medijev in drugih kanalov, sloganov in polresnic, 

kar bi lahko imenovali sprevračanje resnice 

(od tod naslov njegovih predavanj 'Karma neresnicoljubnosti'), 

ki jih vsi še kako poznamo. Ali takšne 

'bratovščine' danes obstajajo ali ne, je sporno vprašanje, 

saj so skrivne skupine po definiciji skrivne; 

različne teorije zarote se na primer napletajo okoli 

Bilderbergove skupine₁₃, za katero bi težko rekli, 

da je skrivna. Kar pa se meni zdi nesporno,je vpliv 

določenih vplivnih političnih in korporativnih elit, 

katerih učinke nam Naomi Klein tako prepričljivo 

razčleni. In ko sem prebral nekaj takega kot 'Washingtonski 

konsenz', sem takoj pomislil: To je torej 

tisto, o čemer je govoril Rudolf Steiner!' 

Ob mnogih priložnostih sem spraševal pomembne 

ljudi v antropozofskem gibanju glede tehtnosti 

Steinerjevih izjav o takih skupinah v našem času. 

Enotni so si bili, da še vedno veljajo. Delo Naomi 

Klein je skrb zbujajoč primer te veljavnosti. 

22 

Le-to bi lahko razumeli kot eno izmed oznak našega 

časa: 'Časa odtujenega človeka, človeka, ločenega 

od božanskega, od narave in od soljudi, a jasnega, 

hladnokrvnega mišljenja'₁₁. Prav preko te razvijajoče 

se duše zavedanja so Britanci uspeli razviti mogočen 

trgovski narod, ki je na koncu, preko širjenja 

svoje oblasti, začel vladati celemu svetu. Tako so 

bili torej v nekem smislu položeni temelji globalizacije. 

Tukaj bi morali omeniti dve dejstvi. Prvič, Steiner 

je vedno omenjal anglo-ameriško prebivalstvo, 

ali celo angleško govoreče narode, s pripombo, da 

je duša zavedanja delno vtisnjena v jezik; in po II. 

svetovni vojni, ko je britanski imperij nazadoval, 

je njegov plašč, v smislu vpliva, v veliki meri prevzela 

Amerika. In drugič, obstaja še en, absolutno 

glavni vidik Steinerjevih komentarjev dogodkov v 

tistem času: na mnogih mestih₁₂ namiguje na delo 

okultnih ali skrivnih skupin ali - kot jih imenuje - 

'bratovščin', ki skušajo v svojo korist manipulirati s 

svetovnimi dogodki. 

Zaključek 

V času, ko ta članek nastaja, smo sredi 'kreditnega 

zloma' globalnih razsežnosti. Kar je postalo v tej razvojni 

situaciji jasno, je, da je bila glavni vzrok za 

krizo deregulacija finančnega nadzora, ki so jo Friedmanovi 

ekonomisti tako vneto zagovarjali. Še več, 

trenutni predlogi za izboljšanje situacije, ki jih med 

drugimi vodi tudi britanski ministrski predsednik 

Gordon Brown, imajo strah zbujajočo podobnost z 

gospodarskimi ukrepi Johna Maynarda Keynesa. 

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! 

Terry Goodfellow živi in piše v Londonu. 

Opombe 

1. Penguin Books, 2008 

2. 1912 – 2006 profesor ekonomije v Chicagu in dobitnik 

Nobelove nagrade. 

3. 1899-1992 avstrijski ekonomist in dobitnik Nobelove 

nagrade, ki je takoj po nacistični priključitvi zbežal iz 

Avstrije v Veliko Britanijo. Prevzel je britansko državljanstvo 

in kasneje dobil častni naslov. 

4. 1883-1946 prvotno predavatelj ekonomije na Univerzi 

v Cambridgeu, kmalu pa je opravljal mnoge državniške 

posle, bil je tudi predstavnik mirovnih pogajanj v 

Versaillesu po I. svetovni vojni. Njegovo najbolj znano 

delo: General Theory of Employment, Interest and 

Money.

Oglasi 

5. Po veliki gospodarski krizi leta 1929 je New Deal (Roosveltov 

poskus reorganizacije upravnega in gospodarskega 

sistema 1933-8) promoviral ali uveljavil zakone 

bančne reforme, programe za nujne primere, programe 

za sprostitev dela, poljedelske programe in industrijske 

reforme. 

6. Navedbe Naomi Klein, str. 64. 

7. Zanimivo je pripomniti, da je bil dejanski datum napada 

11. september, na isti datum sta bila uničena dvojčka 

v New Yorku. 

8. Navedbe Naomi Klein, str. 81. 

9. Glede na kasnejša poročila so več kot 3 200 ljudi ubili in 

80 000 zaprli v ječe brez sojenja in jih mučili. Okoli 200 

000 ljudi je poiskalo azil. 

10. Svetovna ekonomija, RSP 1977. 

11. The Karma of Untruthfulness vol.II. navedek iz uvoda 

Rudija Lissaua RSP 1992. 

12. Glej posebno Karma of Euntruthfulness, vol. I. In II. 

RSP in Secret Brotherhoods RSP 2004. 

13. Bilderbergov skupina je neuradna letna konferenca 

izključno za okoli 130 vabljenih gostov, katerih večina 

so vplivne osebe s področja gospodarstva, medijev in 

politike. 

Članek je bil objavljen v reviji New Veiw – zima 2008/09. 

prevedla Marina Nuvak 

NARAVI PRIJAZNA OBLAČILA 

To je posebna kolekcija, ki je narejena izključno iz naravnih vlaken 

(organski bombaž, konoplja, ramija, svila, lan in mešanica teh). 

Izdelava je okolju prijazna, modni brend je ekološki. 

Naj bo oblačilo The Earth Collection vaše darilo naši Zemlji. 

S tem letakom boste ob nakupu deležni 20% popusta. 

(Popusti se v času razprodaj in akcij med seboj ne seštevajo. Popust velja do 31. marca 2010) 

Trgovina THE EARTH COLLECTION, 

www.status1.si 

Ljubljanska 91, Domžale tel: 01/721 26 57

D o g a 

Dogajanje 

Predavanja za praktične 

biodinamike 

v letu 2009/10 

17.1.2010, Maribor 

Christian Hiß iz Freiburga v Breisgau-u je vrtnarski 

mojster, ustanovitelj in član uprave Regionalwert d.d. 

24 

Jan Albert RISPENS 

Koraki do razumevanja drevesa 

Vprašanje o drevesih bomo obdelali v obliki seminarja, 

z izhodišči Goetheanistične naravoslovne znanosti, 

kjer pa so lastne izkušnje izhodišče do nadaljnih prizadevanj 

in spoznanj. Iz primerjave (preko veliko vaj) 

enoletne rastline z drevesom bo počasi bistvo drevesa 

postalo otipljivo in razložljivo. V naslednjem koraku 

se želimo posvetiti posameznim drevesnim vrstam in 

pridobiti prvi vtis o 'drevesnem zboru'. 

6.11.2009, Maribor 

Dr. Rispens izvaja seminarje in predavanja s področja 

Goetheanistične biologije. Je svobodno poklicni biolog in od 

leta 2004 so-upravlja narodni park Visoke Ture. 

Reto INGOLD 

Tla v napetostnem polju 

med življenjem in tehniko 

Tlom bi naj v biološko dinamičnem kmetijstvu bila 

posvečena posebna pozornost. Vendar se vse prevečkrat 

apriori zavrača stroje in tehniko, ne da bi pravzaprav 

poznali in upoštevali ozadje uporabe le-teh. 

Na to temo bodo v tem predavanju podana nekatera 

temeljna razmišljanja in spoznanja. 

6.12.2009, Maribor 

Dr. Reto Ingold, agronom in biodinamični kmet, Dornach. 

Veliko let je že aktiven v Švici kot strokovni predavatelj 

na področju biodinamičnega kmetijstva in mednarodno kot 

svetovalec za biološko dinamično kmetijstvo. 

Christian HISS 

Regionalwert d.d. – 

Delniška družba prebivalcev 

Tradicionalne socialne strukture se drobijo. Delež 

prebivalstva, ki je aktiven v kmetijstvu, se strmo 

manjša. Potrebno je najti nove oblike sodelovanja. Regionalnost 

in trajnost, socialna odgovornost in etika 

v gospodarskem delovanju spet postajajo pomembne 

teme. Christian Hiß nam bo predstavil eno izmed 

takšnih oblik sodelovanja preko Regionalwert d.d. in 

razložil njihove socialne in gospodarske temelje. 

Elisabeth STÖGER, Willi Erian 

O povezavi med krmljenjem in 

plodnostjo pri naših domačih živalih 

K temeljem biodinamičnega razumevanja sodi, da 

se krmljenje goveda orientira po sliki rastline. 

Po drugi strani se danes zelo veliko raziskuje, zakaj 

se plodnost pri domačih živali venomer zmanjšuje. 

V tem predavanju bosta predavatelja poskušala 

zbližati oba gledišča in izpeljati zaključke za delo 

v praksi. 

14.2.2010, Maribor 

Dr. Elisabeth Stöger je aktivna kot veterinarka na Koroškem; 

Willi Erian že vrsto let kmetuje biodinamično 

na svoji kmetiji na Koroškem. 

Ralf Rößner 

Lichtwurzel, voda in elementarna bitja 

Kako nam lahko uspe stopiti v zaveden in konkretni 

odnos z 'bistvenim' biološko dinamičnega dela? 

Kako negovati ta odnos, da nam uspe delo z biološko 

dinamičnim kmetijstvom še poglobiti? 

14.3.2010, Maribor 

Ralf Rössner je dejaven na področju raziskovanja vode in 

tudi na področju temeljnega dela na 'novem prehranskem 

toku; Nürnberg, Zukunftswerkstatt Elementarwesen. 

V mesecu juliju pa bo, kot že lansko leto, organizirana 

poletna zaključna konferenca vseh izobraževanj 

na vinogradniški kmetiji v Avstriji. 

Moderacija in prevajanje predavanj: Matjaž Turinek 

Predavanja se začnejo ob 10. uri in bodo 

trajala predvidoma do 16. ure. 

Kotizacija za posamezno predavanje znaša 10 EUR 

in je plačljiva v gotovini pred predavanjem. 

Po želji je na voljo tudi topla malica, za kar so potrebne 

predhodne prijave. 

Prijave in informacije na: 

matjaz.turinek@uni-mb.si 

02 320 9009 ali 041 960 972

Revija Svitanje - Zima 2009

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?