Revija Svitanje - Zima 2009

wsljubljana

Letnik V, številka 4

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Fanči Perdih, Matjaž Turinek,

Eva Zupan, Aci Urbajs, Franc Vehar,

Anka Černec, Drago Purgaj,

Stanko Kraševec, Terry Goodfellow

SLIKOVNI MATERIAL:

Matjaž Turinek, Stanko Kraševec,

arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Ingrid Thiesen, Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Ljubljanska cesta 56

4240 Radovljica

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Davčna št. 94313008

TR: 02031-0254286474

Tel: 01 549 01 55

revija@svitanje.si

LETNA NAROČNINA: 15 EUR

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Skrb za naravo 4

O rimskem plugu in pridelavi korenja 4

Lichtwurzel 6

Priprava naravnih čistil za telo 8

Kaj je biodinamika? 5. del 9

Cvetoča pokrajina:hrana za čebele in druge 12

Čebela kot pedagog 14

Skrb za zdravje 16

Hrana iz supermarketov 16

Dogajanje v družbi 18

Pravi zlom 18

Oglasi 23

Dogajanje 24

Predavanja za praktične biodinamike 24

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskem naslovu

revija@svitanje.si

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Naročnina v letu 2010 bo 20 EUR.

Vabljeni tudi na novo spletno stran:

www.svitanje.si


Uvodnik

3

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi bralci!

Dobrodošli v zimski številki revije

Svitanje - Waldorfske novice. V

vaše domove prihaja v času praznovanja božiča in novega

leta. To je čas, ko ljudje običajno obračamo pogled v

preteklost in v prihodnost ter ob tem sami pri sebi začutimo

tok časa in kaj le-ta pomeni v smislu preteklih dogodkov in

dogodkov, ki prihajajo.

Toda bolj kot zgolj refleksijo, predstavlja priložnost za

nove odločitve za bodočnost, kako se obrniti, katere obveze

prevzeti, čemu se odreči itd. To lahko seveda naredimo

kadarkoli v letu, toda čas med božičnim večerom in

6. januarjem to na nek - izredno subtilen – način podpira.

Skozi stoletja so namreč ljudje, predvsem kristjani, ta čas

izkoristili za duhovno kontemplacijo, zato se je v svetovni

spomin zapisal kot čas doslednega in zavestnega prizadevanja,

kar človeštvu odpira pot do zvezd.

To je nekako tako kot pot preko polja, ki je tam zato, ker jo

ljudje uporabljajo in jo s svojimi stopinjami vedno znova

oblikujejo. Vsakdo gre lahko po njej in tudi njegove stopinje

pripomorejo, da pot ostaja. Če pa jo ljudje prenehajo

uporabljati, jo bo postopno preraslo zelenje in bo izginila.

Morda jo bodo ponovno odkrili, a najverjetnje bodo, če se

ponovno pojavi potreba po tem, da prečkajo polje, naredili

novo, ki bo tekla drugje.

Sveti večer je pot do duha in obstaja, vse dokler so na svetu

bitja, ki jo potrebujejo. Na nek način si v domišljiji lahko

predstavljamo tudi duhovne 'stopinje', ki vodijo k nam po

tej posebni poti, in ki vzdržujejo pot tudi takrat, ko je romarjev

malo. Kajti vsi mi smo romarji, pot pa nas vodi k

našemu pravemu bistvu. Več kot nas išče, manj je možnosti,

da bi bila pot zaraščena in bi izginila.

Čas, v katerem živimo, pa nas od našega iskanja na nek

način vse bolj odvrača, kajti prav v tem času je okoli nas toliko

dogajanja, ki nas kliče, da se mu pridružimo, da uživamo

v blišču luči, ki razsvetljujejo trgovine, mesta in trge, v

obilici stojnic, ki nam ponujajo mnogo neuporabnega kiča

in le malo res potrebnega. Ne dovoli nam, da bi se umirili

in poiskali našo duhovno pot, nasprotno: ves ta blišč nas

tako zaslepi, da lahko poti ne vidimo.

Ustvarjalci revije upamo, da vam bo naša revija s svojimi

temami pomagala, da se odpravite na to pot. Ves čas

se jo trudimo utrjevati, četudi smo morda včasih v očeh

nekoga zatavali in se izgubili. Trudimo se, da bi bilo v reviji

za vsakogar kaj zanimivega. Morda nekomu kakšen

članek ni povšeči, ker se ne ujema z njegovim pogledom,

in prav je, da nam to tudi sporoči. Potrudili se bomo, da

ne bomo več prizadeli njegovih čustev, pa vendar menim,

da je med nami, ki hodimo po tej duhovni poti, potrebna

tudi velika mera tolerance, kajti vsi nismo zmožni živeti

idealov, se pa po svojih močeh trudimo hoditi k njim.

S to številko zaključujemo peto leto izdajanja revije in pred

kratkim se je nekaj sodelavcev uspelo dobiti na prijetnem

druženju na Waldorfski šoli, kjer smo izmenjali svoje poglede

in izkušnje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje

delo. Srečanje smo zaključili z obiskom koncerta Ljobe

Jenče in njenih sodelavcev.

Toda tudi mi se bomo v tem božičnem času morali podati

na pot kontemplacije in sami pri sebi pogledati na narejeno

in razmisliti o naši nadaljnji poti, kajti včasih želja in

volja posameznikov, da stvari naredijo, nista dovolj, potrebujejo

tudi podporo ljudi okoli sebe ...

V imenu vseh sodelujočih vam želim

prijetne praznike!


Skrb z

Skrb za narav

O rimskem plugu,

sejanju na grebene in

pridelavi korenja

Stanko Kraševec

Z obiska pri ing. agr. Walterju Sormsu

ob Bodenskem jezeru v juliju 2009

Pri svojem delu smo nenehno na poti iskanja življenja.

Stvari funkcionirajo tako, da npr. zdaj, ko smo

poželi ječmen, bom te priključke ( rimski plug ) pripel

na traktor in bom naredil 7 brazd in 6 grebenov.

In potem čez 9 dni to orodje prestavim in iz grebena

naredim brazde oziroma iz brazde nastane greben.

To imenujemo 'pregrebeniti'-grebene razsuti. To

metodo uporabljam že 5 let in je zemlja krasno grudičasta.

S temi grebeni naredim kot majhne kompostne

kupe in čez devet dni jih pregrebenim.

Pri tem sta dva zelo pomembna aspekta. Eden je ta,

da zemljo dvignem nad normalni nivo in je prežeta

z življenjem in zelo globoko to zemljo prežame

zrak. Drugi pa je, da zemlja sama po sebi postane

krasno grudičava, podobno kot v vrtu. Ne uporabljamo

ne brane in ne valja. Zemlja postane krasno

mehka. Mehkoba zemlje je merilo, indikator živosti

in plodnosti.

Zelo dobro orodje je tudi veriga pri obdelavi tal.

Veriga teče vedno zadaj in naredi na zemlji krasno

'kožo'. Ker imamo relativno dobre stroje, zelo hitro

svoje delo tudi opravimo. Na dan lahko obdelamo

10-15ha zemlje ( zorjemo ali zasejemo) in tako lažje

izberemo prave dneve za obdelavo, vedno pa to ni

mogoče.

4

Tu v Evropi imenujemo plug, s katerim se delajo

grebeni, rimski plug. Rimljani pa so ta plug

imenovali egipčanski. Povedati bi vam moral,

kako kultura sejanja na grebenih funkcionira.

Ta kultura na grebenih je pravzaprav zelo stara

metoda. Po mojem mnenju je Rudolf Steiner

v celem sklopu predavanj dal samo en predlog,

kako naj se zemlja obdeluje. V bistvu sploh ni

rekel, kako naj zemljo obdelujemo, ampak da

so odločilne energije. Energije so pomembnejše,

energije si potem vzamejo snovi, ki jih potrebujejo.

Steiner je potem rekel, da vedno, kadar se zemlja

dviguje nad normalni nivo ene pokrajine, je le-ta

bolj živa.

Iz sredine marca je zgoden posevek korenja in ko je

kalilo, smo imeli kar hudo zmrzal. Mislili smo, da je

za nas že izgubljeno, zato smo bili presenečeni, da

je večina korenja preživela zmrzal. Običajno sejemo

polovico hibridov in polovico z 'odprto bodočnostjo'

naravno doma vzgojenih semen. Sorta Fanal

je lepo zdravo korenje, vendar je okus čvrstih sort

boljši od hibridov.


oa nar

Za skladiščenje pozimi imamo drugo sorto, ki se

imenuje Rodelica in je res kvaliteta zase. Je malo

bolj težavna za pridelavo, ima pa neverjetno dober

okus. Pred nekaj leti smo začeli prodajati sorte, ki

jih lahko sami semenimo. Zdaj je delež teh že 50% v

5. do 6. letih razvoja. Aroma je zelo močna, tipična

za korenje, nobenih grenkih okusov. Posejano imamo

tudi sorto Nantes. Fanal je zgodnje korenje, ki

ni primerno za skladiščenje čez zimo, ampak kljub

temu smo ga imeli v skladišču še do konca aprila.

Sejemo na razmakih 90cm in pri zgodnji vrsti korenja

se vrste čisto ne zapolnijo. Pravzaprav bi človek

mislil, da je razmak 90cm razdajanje prostora, ampak

zagotavljam, da bodo pred spravilom te vrste

popolnoma zapolnjene.

Sejemo v tri vrste v razmaku 3,5 cm. V srednji vrsti

je približno 7% manj korenja. Tako ima vsaka rastlina

2,2cm razmika med korenji.

Delež lepega korenja je zelo visok, kar je pomembno

za prodajo. S to metodo to ni več problem. V zadnjem

letu smo od pridelanega korenja lahko 80%

prodali, ostalo ni bilo lepo. V prejšnjih letih smo

prodali tudi samo 50% pridelka.

Imamo stroj za spravilo, ki je montiran na strani pri

traktorju, kot nož, ki gre pod korenjem in ga dvigne

na greben, zatem pa prideta dva trakova, ki

praktično dvigneta korenje za zel in ga potegneta

iz zemlje. Korenje pride na odstranjevalec zeli. Zel

gre skozi, korenje pa se pri tem odtrga. V eni vrsti

imamo do dve toni korenja in porabimo cca 9 min

časa, drugače tega ne bi obvladovali.

Posevke korenja smo pred kalitvijo žgali s plinom

in tam nimamo skoraj nobenega plevela. Požiganje

plevela je ena od možnosti, s katero si lahko prihranimo

veliko časa in dela. Požiganje je mogoče zaradi

dejstva, da korenje rabi dolgo časa za kaljenje.

Ko posejemo, počakamo približno šest dni in potem

pogledamo, če korenje že kali. Človek se zelo

hitro nauči razlikovati, kaj je korenje in kaj je plevel.

Ko korenje kali, je kal še rumena in tudi vrsto, kjer

je posejan, čisto lahko najdemo. Ko je seme še pod

zemljo, najprej naredi korenino navzdol. Dva dni

za tem pa pride prvi list, in ko se list začne razvijati,

počakamo tako dolgo, da največ listkov pride do

površine zemlje ali pa tako dolgo, da je 1. ali 2. list

že zunaj. To je trenutek, ko gremo s plamenom v

vsej širini preko korenja.

Plinski gorilec, montiran na plugu, peljemo s hitrostjo

1,8 km/h ter z odmikom 15-20cm nad grebenom.

Korenje je še pod zemljo, imamo pa mnogo

plevelov, ki kalijo hitreje kot korenje in so prišli iz

zemlje v času, ko je korenje še pod zemljo. Plamen

plevel uniči. Ko pa rastlino doseže plamen, le-ta potemni

in nekaj ur zatem odmre. In tako si prihranimo

do 150 ur dela po ha. Za en ha porabimo 11kg

( jeklenka ) plina. To je zelo malo denarja in velik

učinek.

Pred mnogimi leti smo delali tako, da smo imeli

1,8m široke grede in štiri vrste s 33cm razmaka. Potem

smo imeli tri vrste na razmak 50cm. Naslednji

korak: štiri vrste na razmaku 75cm ter razmak koles

pri traktorju 1,5m.

V vseh sistemih smo posejali na ha enako količino

semena, 1,2 do 1,5 mio semen/ha pri zgodnjih posevkih,

pri poznih pa do 1,8mio semen/ha in vedno

približno enako količino tudi pridelali. Toda pri novem

sistemu imamo največji delež lepo oblikovanega

korenja za prodajo.

S 'krožniki' temeljito oplevemo med vrstami, za

ročno pletje med korenjem pa smo kot pripomoček

za lažje delo razvili posebne vozičke.

povzeto po direktnem prevodu

in z dovoljenjem gospe Mete Vrhunc

5


6

skrb za

Lichtwurzel

pridelava in predelava

Matjaž Turinek

kjer ni nevarnosti zmrzali in jih skrbno negujemo/

zalivamo – ne preveč in ne premalo. Če po enem

mesecu še nič ni pokukalo iz prsti še ni razloga za

preplah – bubile imajo namreč zelo dolgo dormanco

in včasih lahko do prvega lista mine več kot en

mesec. Ko ima mlada rastlinica izoblikovane 3-4

prave liste in zunaj ni več nevarnosti zmrzali (ponavadi

začetek meseca maja), jo lahko presadimo

na stalno mesto.

Kje to stalno mesto bo, se odločimo glede na prihodnje

namere. Če si želimo vzgojiti matično rastlino,

ki jo bomo pustili na istem mestu skozi vrsto let in

iz nje vsako jesen pobirali bubile, potem rastlinico

presadimo neposredno v zemljo na za to primernem

mestu (možnost postavitve opore, pobiranja

bubil, brez prevelikega prepiha, itd.). Če pa si želimo

iz teh mladih rastlinic pridelati enoletne gomolje

za ponovno sajenje v naslednjem letu, potem pa

je potrebno malo več rokodelskih spretnosti.

V prejšnji številki revije Svitanje smo se spoznali

z rastlino Dioscorea batatas ali Lichtwurzel,

njenim izvorom, zgodovino in pomembnostjo.

V tokratni izdaji pa si bomo pobliže pogledali

vzgojo rastline, njeno razmnoževanje, pobiranje

in predelavo.

Z ženo Lichtwurzel pridelujema že tretje leto in v

tem času sva si nabrala nekaj skromnih izkušenj, ki

so potrebne za njeno uspešno vzgojo in pridelavo.

Poskusil jih bom strniti kar se da kratko, jedrnato, a

vseeno informativno.

Vse se začne pri semenu oziroma v tem primeru

vegetativnem razmoževalnem materialu. Kot smo

v prejšnjem članku spoznali, so pri Lichtwurzlu to

zračni gomoljčki (bubile) ali pa enoletni gomolji. Če

imamo srečo in nam uspe dobiti zračne gomoljčke,

jih skrbno shranimo v temen, vlažen, a vseeno zračen

prostor. Pri nama se je najbolje obnesel glinen

lonec, ki sva ga pokrila z glineno ploščico. Miši in

podgane jih imajo namreč zelo rade. Nekje proti

koncu meseca marca jih lahko prinesemo iz zimske

shrambe in jih posadimo v šotne lončke – ne

prenašajo namreč presajanja. Ti lončki morajo biti

tudi dovolj globoki oz. visoki. Napolnimo jih z dobro

preperelim kompostom in bubile posadimo na

globino okoli 3-4 cm. Nato jih postavimo na mesto,

Izdelati je namreč potrebno zaboj brez dna – neke

vrste okvir. Mere tega zaboja morajo zadostovati

potrebam rasti rastline. To pomeni, da za mlade rastlinice,

ki so zrasle iz bubil, zadostuje višina zaboja

okoli 50-60 cm in širina okoli 30 cm. Če pa posadimo

v ta zaboj enoletne gomolje, pa je potrebna višina

temu ustrezno višja – okoli 100-120 cm pri enaki

širini. Zaboje oz. okvirje je najbolj enostavno izdelati

in desk in moralov, njihova dolžina pa je praktično

neomejena. Paziti moramo le na stabilnost –

biti morajo torej dovolj široki in morda lahko vsaki

drugi steber oz.moral zabijemo vsaj pol metra v tla.

Ko so okvirji enkrat izdelani jih postavimo na za tisto

leto stalno mesto, do tričetrt višine napolnimo s

mivko oziroma peskom, preostali zgornji del pa do

roba napolnimo dobro preperel kompost. Dobro je,

da te zaboje napolnimo vsaj teden dni pred presajanjem,

saj se nivo peska in zemlje zaradi posedanja

zniža za kar nekaj centimetrov. V tako pripravljeni

zaboj skrbno posadimo mlade rastlinice ali pa lanskoletne

gomolje na razdaljo okoli 15 cm, lahko v

dve ali tri vrste.

Dobro je tudi, da jim že na začetku postavimo oporo

za vzpenjanje. To so lahko bambusove palice,

ki jih zapičimo v zaboj (pri tem pazimo, da ne poškodujemo

gomoljev ali korenin), ali pa na zaboje

privijačena opora iz lat, na katere lahko zavežemo

vrvice ali pa mrežo za vzpenjanje. Ta opora naj bo

visoka vsaj 1,5 do 2 m. Ko smo tako dobro pripravili

pogoje za rast te čudovite rastline, nastopi čas za

nego in predvsem opazovanje.


naravo

7

Vsakih nekaj dni jo zalijemo in pri tem opazujmo,

kako raznolike oblike rasti vidimo na eni sami rastlini.

Nekje se pojavita dva nasproti rastoča lista, nekje

samo eden, ponekod pa celo trije. Vedno znova

me presune tudi moč, ki jo skriva v sebi ta rastlina.

Ko iz večletnega gomolja, ki sva ga pustila v zemlji,

začno gnati prvi poganjki, v enem tednu zrastejo

do višine skoraj enega metra. Do višine dveh metrov

skoraj ne poženejo nobenega lista, samo rastejo

v višino. Ko se pa rast malo umiri, se zdi, kot da

rastlina zajame sapo, požene na stotine listov in z

njihovo pomočjo začne nadaljnjo rast. Vsekakor ne

smemo pozabiti škropiti z gnojem iz roga (vsaj 2x)

in pa s kremnom iz roga (2-4x) – rastlina in predvsem

njena kakovost nam bo za to zelo hvaležna.

Nekje proti koncu meseca oktobra nastopi čas za

pobiranje bubil in pa izkop gomoljev. Gomolji so

primerni za pobiranje, ko listi na rastlini začno rumeneti

in se sušiti. Če smo zaboj naredili dovolj visok

(globok) pri pobiranje ne bi smeli naleteti na

prevelike težave. Odvijačimo namreč eno stran,

nakar se pesek in zemlja usujeta na stran. Zdaj lahko

brez večjih težav pazljivo poberemo gomolje, jih

pustimo, da se na vrhu posušijo in jih predelamo

ali pa shranimo. Pazljivi moramo biti zato, ker so

gomolji izjemno krhki in se ob prevelikem pritisku

kaj hitro zlomijo. Ko so enkrat nekaj ur na zraku,

postanejo malo bolj trdi in manj občutljivi, zato je

tudi nadaljnje rokovanje z njimi lažje.

narežemo in jih pojemo. Lahko jih tudi skuhamo

kot krompir, pečemo z drugo zelenjavo, dodamo

v enolončnice, solate, itd. Vendar je zaradi njenih

izjemnih lastnosti pravzaprav ni potrebno uživati

v tako velikih količinah (čeprav bi lahko preživeli,

če bi jedli samo in izključno te gomolje). Zadošča

že, če je dodamo ostalim jedem v količinah do

5 odstotkov. Zato je za daljši čas uporabe in boljšo

obstojnost priporočljivo, da jo narežemo na tanke

rezine in jih pazljivo posušimo. Previdni moramo

biti pri uporabi raznih električnih sušilnikov in naprav.

Svetlobni eter je namreč izredno občutljiv na

magnetno sevanje in motorji na izmenični tok ga

'pridelajo' v velikih količinah. Zato je potrebno tako

narezane gomolje posušiti ali na zraku, na krušni

peči, v posebej izdelanih sušilnicah na enosmerni

tok, ipd. Enako velja kasneje tudi za mletje – torej

mlini, ki imajo motor v neposredni bližini mlinskih

kamnov, odpadejo. Vsekakor pa moramo tudi pri

kuhanju posvečati pozornost pripravi gomoljev. In

če to velja za svetlobne etre v Lichtwurzlu, potem

to velja tudi za vso ostalo hrano, ki jo pripravljemo.

Bolj kot jo izpostavljamo magnetnemu sevanju,

slabše kakovosti je za našo prehrano.

Na tržišču obstaja že tudi nekaj izdelkov z Lichtwurzlom

– najbolj znane so soli (kamena, morska

in zeliščna). G. Rößner je razvil tudi žitne kosmiče,

kavo, kekse, skupaj delamo na priredbi stroja za izdelavo

testenin, ipd.

Pri bubilah je tako, da jih lahko obiramo ročno (kar

je dokaj zamudno) ali pa pod rastlino razprostremo

prt, na katerega stresemo bubile. Nato jih samo poberemo

in odstranimo posušene liste. Shranimo jih

pa na že zgoraj opisani način.

Večje enoletne in večletne gomolje lahko predelamo

na skoraj tisoč in en način. Najbolj enostavno

je uporabiti sveže. V ta namen jih dobro operemo,

Če sem preko the dveh člankov pri vas zbudil zanimanje

za to rastlino in želite izvedeti še več iz prve

roke ali pa se preizkusiti v pridelavi le-te, potem mi

pišite na mail: matjazturinek@gmail.com ali pa me

pokličite (telefonska številka v uredništvu Svitanj).

Ravno danes sva z ženo pobrala letošnji pridelek

bubil – nekaj jih lahko odstopima tistim, ki so resnično

zainteresirani in ki bi to rastlino širili naprej

po Sloveniji.


skrb za

Priprava naravnih

čistil za telo

Anka Černec

Namesto številnih krem je uporabljala samo hladno

stiskano olje v katerem so bili namočeni cvetovi svetlina.

Tako je dosegla z nekaj truda in malo denarja

neverjetno izboljšanje. Po treh mesecih so prišli izpiti

in na lepi čisti koži so se zopet pojavili posamezni mozoljčki.

Takrat sem ji lahko samo svetovala naj se nauči

različne tehnike sproščanja. Pri čistilu za ustno votlino

Dentana boste zobe očistili, razkužili ustno votlino in

delovali protivnetno. Pri vnetih dlesnih boste z rahlo

masažo vnetje hitro pozdravili.

Čistilo za lase in tel Zel

Za osnovo vzamete dve debelini otrobov. Fino mleti

iz las in kože vpijejo umazanijo in samo odvečno maščobo,

grobo mleti pa delujejo kot piling in odstranijo

odmrlo kožo. Uporabite lahko pšenične, pirine ali kamutove

otrobe. Da stvar poenostavite lahko presejete

polnozrnato ekološko pridelano moko. Otrobe uporabite

za čiščenje telesa, moko pa za prehrano. Otrobom

dodate različna posušena v prah zmleta zelišča. Sama

za Zel uporabljam koprivo, brezovo listje in kamilico.

Ta čistila popolnoma nadomestijo šampone, mila

in zobne paste. Za čiščenje las, telesa, obolele kože

in ustne votline čistila lahko kupite v nekaterih

trgovinah z zdravo prehrano ali jih pripravite

sami. Poleg čiščenja s temi rastlinskimi čistili

lahko rešite tudi različne težave las, kot so mastni

lasje, prhljaj v nekaterih primerih tudi izpadanje

las.

S posipom Dermotana si boste lahko očistili obolelo

kožo in rešili tudi vse kožna težave, katerih vzrok

so alergije na čistila in prepogosto čiščenje, saj mora

imeti koža zaščitno plast maščobe. V primeru, ko

telo izloča strupe skozi kožo in tako nastanejo različna

kožna obolenja boste poleg uporabe Dermotane

morali opraviti tudi post z obveznim klistiranjem.

Potem pa pride na vrsto še sprememba življenjskih

navad predvsem prehranjevanja.

V nekaterih primerih se pa pojavijo kožna obolenja

tudi pri prekomernem stresu. Sama sem spremljala

spremembe na zelo problematični mozoljavi koži

pri mladi študentki. Po dvomesečni uporabi posipa,

ki ga je utirala v obolelo kožo, tem da ni uporabljala

drugih čistil.

Zelišča nabirajte po občutku ali pa uporabite setveni

koledar M. Thun. Najboljši dnevi za nabiranje zelišč

so dnevi za cvet dopoldne, takoj ko se posuši rosa.

Koprive naberite mlade. Brezovo listje naberite zgodaj

spomladi, takoj ko se listki razprejo. Sicer so takrat listki

majhni in jih zato rabite več, vendar je v njih takrat

največ koristnih snovi. Pri gojenju kamilice se večkrat

pojavijo uši posebno, če uporabljate preveč dušika. Težavo

lahko rešite tako, da tri večere na primer ob 19h

poškropite kamilice z blagim koprivovim čajem. Zelišča

sušite v senci na prepihu ali v sušilnici pri nizki

temperaturi. Sama sem v začetnih preizkusih dodala

preveč koprive in me je po tuširanju telo ščemelo. To

bi bilo pri revmatičnih obolenjih dobro, ker pa nimam

teh problemov sem zmanjšala količino koprive.

Otrobi vam bodo očistili lase in telo bolje od drugih

obstoječih čistil. Tako dodajte zelišča po svoji presoji

in možnostih.

Rastlinsko čistilo Zel uporabljamo različno. Usedemo

se v banjo, zmočimo si telo ne pa lasišča. Na suho lasišče

nanesemo približno dve žlici Zela in lasišče rahlo

masiramo, da pridejo vsi lasje v stik z otrobi, obenem

pa se lasišče tudi dobro prekrvavi. Zel dodamo večkrat,

tako da so lasje čisti in dovolj razmaščeni. Čistilo,

ki je padlo na telo z roko ali laneno rokavico utiramo

v telo. Na mestih kjer ga ni ga dodamo. Tako poleg

umazanije odstranimo tudi delce odmrle kože ( piling

telesa). Na koncu se stuširamo. Lase si na suho očistimo

tako, da po masaži lasišče samo dobro skrtačimo.

8


naravo

9

Zel se lahko uporablja tudi za večerni piling obraza

in dekolteja. Lahko pa pripravite oblogo za obolelo

lasišče. Vzamete 2 žlici Zela, žlico medu, rumenjak,

kvas oziroma to kar ustreza vaši koži. Vse zmešajte in

utrite v lasišče po 30 min sperite z mlačno vodo.

Posip Dermotana

Tukaj tudi vzamete za osnovo otrobe in dodate zelišča,

ki zdravijo kožo. Sama dodam največ hrastovega

lubja, ognjič, rman, brezovo listje in malo šentjanževke.

Hrastovo lubje lahko kupite v lekarnah

saj se uporablja pri driskah in kožnih obolenjih. Če

ga sami nabirate v naravi prav tako upoštevajte vse

kar sem napisala o nabiranju zelišč. Tu morate upoštevati

tudi to, da pri nabiranju lubja ne škodujete

hrastu. Drevesu odvzamete samo manjši del zgornje

plasti lubja in to pri pecljatem hrastu ( Dob). Lubje

nato drobno sesekljate, posušite in zmeljete v prah.

Če nimate druge možnosti uporabite kavni mlinček.

Pri različnih obolenjih posip rahlo utirate v kožo da

odstranite obolelo odmrlo kožo. Potem posipu dodamo

malo vode in to kašasto zmes rahlo utiramo v

kožo, da delujejo tudi zelišča. Po približno 5 minutah

masaže speremo z mlačno vodo. Čas izboljšave je odvisen

od vrste obolenja. Pri vneti nožnici zadostuje

par masaž, pri beli odmrli koži med prsti na nogah je

bilo potrebno 60 masaž.

Zobno čistilo Dentana

Za zobno čistilo vzamemo za osnovo naravno sečoveljsko

sol. Dodamo različna zelišča, ki ustno votlino

očistijo, razkužijo in delujejo protivnetno. Opravila

sem različne preizkuse in sedaj uporabljam, sol,

žajbelj, rman, ognjič in preslico. Vi lahko pripravite

drugačno sestavo, sama sem pripravila še izvedbo,

kjer sem zaradi okusa dodala še meto in meliso. Ta

izvedba se ne uporablja v primerih, ko uporabljamo

homeopatske pripravke, saj meta in melisa zmanjšata

njihovo delovanje.

Dentano z žličko nanašamo na mokro ščetko in normalno

ščetkamo kot z zobno pasto. Pri vnetih dlesnih

čist prst pomočimo v čistilo in večkrat zelo rahlo

masiramo. Vnetje se bo kmalu pozdravilo. Protezo

z ščetko dobro očistimo, dlesni pa zmasiramo z prstom.

Čistilo pa lahko razredčite tudi z mlačno vodo

in nekaj časa grgrate. Tako očistite ustno votlino in

preprečite različna obolenja. Obstoječi Dentani lahko

primešamo različne sokove in dobimo zobno pasto.

Človek ima razum in se lahko sam odloči ali bo iskal

in se učil ali pa se bo samo pridružil čredi.

Kaj je biodinamika?

Letni ciklus bakterij

5. del

Naša ključna naloga je, da z uporabo komposta,

gnoja in pokrivnih pridelkov, če je le mogoče,

poskrbimo, da je zemlja kolikor mogoče živa. Da

popravimo ugotovljeno pomanjkanje, lahko dodajamo

rudninske minerale in živalske proizvode.

Vendar je najbolje, da te elemente dodamo na kompostnik

in jim omogočimo, da v mrežo zemeljskih

hranil vstopajo, preden jih dodajamo vrtni zemlji.

Agronomi za ugotavljanje nivoja hranil v zemlji delajo

teste zemlje. Vendar so rezultati zelo odvisni od

količine bakterijske aktivnosti. Kot kaže krivulja, ta

variira glede na letni čas in celo glede na trenutek

dneva. Za vrt verjetno takega testa ne potrebujemo,

saj že tako vemo, da želimo dodati pravo količino

komposta. Da bi dobili sliko, kakšna je zmogljivost

zemlje, lahko ocenimo kar trave in rastline, ki tam

že rastejo. Tabela v dodatku kaže plevele kot indikatorje

težav, ki jih ima zemlja s hranili.

Kaj manjka? Dinamika!

Iz gornjega opisa je vse bolj razvidno, da ekološko

vrtnarjenje v resnici pomeni biološki eko sistem. Da

deluje, moramo razviti celotno mrežo hranjenja v

prsti – zapleten sistem med seboj sodelujočih mikro

organizmov. To je za biologe relativno novi način

razumevanja. Njihovo razumevanje eko sistema se

je izboljšalo šele v zadnjih nekaj desetletjih. Rudof

Steiner, ki je utemeljil biodinamiko, je s tem, ko je

pokazal na pomembno vlogo vzajemnega delovanja

življenja v prsti in kmetije kot zaključenega organizma,

napovedal to odkritje že mnogo let prej.

In zakaj zdaj, ko je biologija končno dohitela Steinerja,

še vedno nadaljujemo z ločeno prakso biodinamike?

Zato, ker so Steinerjeva predavanja odkrila

več kot le pomen ekologije. Steiner je predlagal tudi

filozofijo, ki razlaga, kaj je življenje in v kakšnem

medsebojnem odnosu so živa bitja.

Pomislimo za trenutek na to, kako se po navadi

lotimo problemov in kako jih razrešimo. Moderen

znanstveni način je, da problem razčlenimo na obvladljive

dele in nato razrešimo posamezne dele.

To je postopek redukcionizma. Ampak ali vedno

deluje? Kaj se zgodi, če ima skupek posameznih

delčkov drugačne lastnosti, kot posamezni delci?


skrb za

Če naredimo to napako, smo spregledali holistični

(celostni) pristop. In ker so biološki sistemi tako

kompleksni, v resnici potrebujemo holistično razumevanje.

Če želimo razumeti življenjske sisteme - kaj je tisto,

kar moramo proučevati? Kaj je tisto, kar ločuje živo

od neživega? To nikakor ni trivialno vprašanje, ki

pa je besnelo sem in tja v znanstvenih krogih.

od) cikličnih procesov narave. Globoka ekologija

prepozna bistveno vrednost vseh živih bitij in vidi

ljudi kot le eno posebno nit v mreži življenja.'

Eno lahko rečemo – živa bitja so v toku spreminjanja.

So v konstantnem spreminjanju, kot na tej sliki

cvetlice – rastejo, dozorevajo skozi čas. Da vidimo

življenje kot dinamiko, je odločilno za naše prepoznavanje,

kaj življenje je. Redukcionistična znanost

se osredotoči na zaporedje kratkotrajnih posnetkov

ter te nato poveže v niz. Ali je ta pristop primeren?

Morda kosovni model služi ozkim ciljem, za katere

ga je znanstvenik razvil. Toda ne bi smeli biti presenečeni

ob spoznanju, da je redukcionizem sam

po sebi nezadovoljiv – čutiti je, da nekaj manjka, če

pred seboj nimamo celotne slike.

10

Način, kako vidimo svet, vpliva na to, kaj mislimo

o tem, kako bi se svet moral zbrati. Thomas Khun

je oblikoval stališče o znanstveni 'paradigmi', 'konstelaciji

konceptov, vrednot, tehnik itd., ki veljajo

v znanstvenih krogih'. Te koncepte ne uporabljajo

le znanstveniki, ampak celotna družba, kot način

razmišljanja o problemih in rešitvah le-teh. Vpliv je

tako pretanjen, da pogosto niti ne opazimo, kako

zelo so naša pričakovanja obarvana s prevladujočimi

koncepti. Na primer, viktorijanci so bili očarani

nad svojo industrijsko revolucijo in so svoje razmišljanje

oblikovali okoli modela železnic, množične

proizvodnje in težke industrije. V našem času pa je

vzpon računalnika prinesel nov vzorec – nekateri

težijo k temu, da vse probleme in opazovanja oblikujejo

kot informacijsko teorijo. In moderna doba je

prinesla nov niz problemov. Danes se bolj zavedamo

nevarnosti, ki jo prinašajo podnebne spremembe,

izginotja vrst in ekološko opustošenje. To pa

prinaša nov vzorec – ki zahteva radikalen premik v

razmišljanju in v vrednotah. Del tega novega vzorca

bi lahko imenovali holistični pogled na svet. Svet

je prej strnjena celota kot pa zbirka ločenih delčkov

in vključuje tudi to, kar Fritjof Capra opisuje kot

globoko ekologijo. 'Globoka ekološka zavest prepozna

osnovno medsebojno odvisnost vseh pojavov

in dejstvo, da smo vsi vtkani (in na koncu odvisni

Tukaj je še en primer – katera slika je jabolko? Odgovor:

vse! Jablana gre skozi vse te faze rasti, cvetenja,

obroditve sadeža in semena ter zimskega spanja pozimi.

Ali katera od teh faz predstavlja 'jabolčnost'?

Ne, ker moramo, ko razmišljamo o jablani, v sebi

nositi misel na vse te faze, ki se dogajajo ob različnih

časovnih obdobjih. Torej lahko koncept 'narave

jabolka' resnično obstaja le v naši domišljiji. Steiner

govori o 'konceptu jabolčnosti' kot o 'arhetipu' – temeljna

zamisel, ki se skriva za vsemi temi delnimi

primeri, ki jih lahko vidimo le enega po enega. Z

našo domišljijo začnemo pridobivati razumevanje

človekove vloge v vrtnarjenju. Narava skozi

čas oblikuje žive sisteme. Toda narava ni zmožna

predvidevati in predhodno načrtovati. Torej ji lahko

človekova domišljija v procesu pomaga tako, da

poskrbi za zavestno načrtovanje in smer.

Se nadaljuje.

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:

www.oregonbd.org/Class/class.htm

prevedla in priredila Marina Nuvak


naravo

11

Dodatek: Pleveli kot indikatorji težav

Ime Botanično ime Indikacije težav v zemlji

Repik Artemisia maritima suha

Astra, nebina, morje

mokra

Astra, nebina, močvirje

slana

Zvončnica, Campanula sp. alkalna

Slak, poljski Convolvulus arvensis peščena, trda tla

Slak, navadni Convolvulus sepium mokra

Praprot, Pteridium aquifolium manj K, manj P, kisla

Zlatica, kalužnica Ranunculus acris mokra, obdelana, trda tla

Zlatica, kalužn./plazeča Ranunculus repens

mokra, trda tla

Kukavica Lychnis alba alkalna

Divje korenje Daucus carota neobd., ilovn., alkalna,

nizko rodna

Nočno cvetoča mesojedka Silene noctipora

suha tla

Širokolistni rogoz Typha lalifolia mokra

Krvavi mleček

obdelana tla

Njivska pasja kamilica Anthemis arvensis mokra, veliko K,

trda tla, alkalna

Navadna zvezdica Stellaria media obdelana, visoko rodna

Cikorija Cicorium intybus obdelana, ilovnata,

visoko rodna

Srebrni plazeči prstnik Potentilla argentae

suha, kisla

Detelje Trifolium sp. nizka vsebnost N

Detelja, zajčja noga

suha, pesek, kisla

Detelja, rdeča Trifolium pratense nizka vsebnost P

Detelja, bela Trifolium repens suha, nekultivirana

Dlakava lučca Lychonis alba peščena

Lapuh

mokra, ilovnata, kisla

Plavica Centaurea cyanus peščena

Koruzni ognjič

peščena, trda tla

Bombažne trave Eriophorum sp. mokra

Marjetica, angleška Bellis perennis ilovnata, kisla

Marjetica, volovsko oko Chrysanthemum leucanthemum mokra, nekultivirana

Regrat Taraxacum vulgare kultivirana, ilovnata, kisla

Kislice Rumex sp. mokra, kisla

Kislica, ćirokolista Rumex obtusifosas mokra, ilovnata

Kopjalistna loboda Atriplex hastata visoko rodna

Lisičjerepi ječmen Hordeum jubatum mokra

Petelinček Fumaria officinalis visoka vsebnost K

Zlata rozga Solidago sp. mokra, peščena

Pirnica Agropyron repens kisla

Masleni grint Senecio vulgaris kultivirana, visoko rodna

Kosmatica Hieracium sp. kisla

Čemerika, kurjice Veratrum californicum mokra

Trobelika, strup Conium maculatum mokra

Črni zobnik, blen Hyscyamus niger alkalna

Njivska mrtva kopriva Lamium amplexicaule

kultivirana, nizko rodna

Navadna črna meta Marrubium vulgare kultivirana

Pasje zelišče Solanum carolinense kultivirana, nizka vsebn.K,

peščena

Preslica Equisetum sp. mokra, ilovnata, kisla

Preslica, njivska Equisetum arvense mokra, peščena

Preslica, močvirna

mokra,

Plavica Centaurea nigra visoka vsebnost K, kisla

Mešič Scleranthus annuus kisla

Ptičja dresen Polygonum aviculare kultivirana, kisla

Breskova dresen Polygonum persicaria mokra, kisla

Ime Botanično ime Indikacije težav v zemlji

Bela metlika Chenopodium album kultivirana, visoko rodna

Ličika, bodičasta Lactuca scariola kultivirana

Volčji bob Lupinus sp. nizka vsebnost N

Slez, pižmov Malva moschata kultivirana

Hojica Erigeron canadensis mokra

Glog, beli trn Athemis cotula ilovnata, kisla

Oslad, medvejka Astilbe sp. mokra

Hmeljna meteljka Medicago lupulina nizka vsebnost N

Svilnica Asclepius syriaca ilovnata

Mah Byophyta sp. mokra

Ječmenovka Artemesia vulgaris nekultivirana

Papeževa sveča, nav. Verbascum sp. nekult., kisla, nizko rodna

Gorjušica Brassica sp. trda tla, nizko rodna

Mala kopriva Urtica urens mokra, kultivirana, kisla

Mačeha, divaj Viola sp. kisla

Pastinak, divji Sium suare nekultivirana, nizko rodna

Poprova trava, poljska Cardaria draba

alkalna

Kreša Thlaspi arvense trda tla, alkalna

Ščir Amaranthus retroflexus suha

Ščir Amaranthus retroflexus kultivirana

Vonjava kamilica Matricaria matricarioides kisla

Nageljni Dianthus sp. nizka vsebnost N

Trpotec Plantago sp. mokra, kultivirana,

ilovnata, kisla

Divja redkev Raphanus raphanistrum nekult., kisla,

nizko rodna

Grint Senecio jacobaea mokra

Oljna repica Brassica napus nizka vsebnost N

Oljna repica, ptica

trda tla

Taščica

mokra

Vrtnice Rosa sp. nizka vsebnost N

Solatni bedrenec Poterium sanguisorba alkalna

Njivska kurja česnjica Anagallis arvensis

alkalna

Šaš, bičje Cyperaceae sp. mokra

Plešec, navadni Capsella bursa-pastoris peščena, slana

Vodni poper Polyogonum scabrum mokra

Kislica, vrtna Rumex sp. mokra, kisla

Kislica, ovčja Rumex acetosella peščena, alkalna

Njivska škrbinka Sonchus arvensis ilovnata, kisla

Jetičnik Veronica sp. suha, kultivirana

Mleček, listnati Euphorbia esula suha

Mleček Euphorbia sp. kultivirana

Ostroga, koruza Spergula arvensis peščena, kisla

Njivski mošnjak Thlaspi arvense trda tla, alkalna

Jagoda, divja Fragaria sp. kisla

Rosika

kisla

Kimasti bodak Carduus nutans alkalna

Divji lan Linaria vulgaris ilovnata

Grašica Vicia sp. nizka vsebnost N

Vodna trobelika Cicura maculata mokra

Vodna kreša Nasturtium officinale mokra

Vrba, črna Salix sp. mokra

Pelin Artemisia biennis nekult., vis. vseb. K,

nizko rodna

Rman Achilea millefolium nizka vsebnost K


skrb za

Cvetoča pokrajina:

hrana za čebele in druge

Mreža cvetnic, živali in ljudi

Nicole Krüger in Holger Loritz

Pri oprašitvi kulturnih in divjih rastlin sodeluje

nešteto vrst žuželk, ki iščejo cvetove: domače

čebele, divje čebele, hrošči, trepetavke, metulji

in tudi ose. Približno 80% domačih cvetnic se

ne oprašuje samih in so tako odvisne od žuželk.

Nekako tretjina rastlin, ki jih človek po vsem

svetu uporablja za hrano, oprašijo žuželke.

Pri tem je del, ki ga oprašijo domače čebele v

pokrajini od 5 % pri raznoliki, 'nedotaknjeni'

kulturni krajini, in celo do 80 % pri krajini, ki

je intenzivno usmerjena v sadjarstvo. Preostalih

20 do 95 % oprašitve opravijo potemtakem tisti

iskalci cvetov, ki živijo prosto v naravi.

Mreža žuželk, ki oprašujejo cvetove

Zaradi pomanjkanja ponudbe hrane in prostora za

gnezdenje je število vrst opraševalcev, ki živijo v

naravi v zadnjih 40 letih, znatno upadlo. Skoraj vsaka

druga vrsta divjih čebel in dnevnih metuljev iz

naših krajev ter vsaka tretja vrsta nočnih metuljev je

že ogrožena in je na rdeči listi. Zato je za varovanje

prostoživečih žuželk vzdrževanje področij, primernih

za njihovo gnezdenje, kot tudi ponovna oživitev

rastlinskih vrst v celotni pokrajini nujno. Strokovnjaki

za žuželke danes opozarjajo na drastičen

upad ponudbe cvetlic na obdelovalnih zemljiščih in

tudi na pomembno vlogo vrtov in parkov kot nadomestnih

življenjskih prostorov. Tako deluje vsako

novo, s cvetjem zasajeno področje kot izboljšava.

Izboljšava v pokrajinskem ekosistemu, ki dejansko

učinkuje, nastane pri 5 do 10% povečanju površin

cvetočih življenjskih prostorov, prepredenih po pokrajini

kot mreža, ki služijo za hrano in gnezdenje.

Mreža na pobudo ljudi

Že skoraj šest let se 'Mreža za cvetočo pokrajino'

zavzema za izboljšanje življenjskega prostora za

čebele, čmrlje, metulje in druge ter opozarja na njihovo

stisko. Mellfera, združenje za čebelarjenje v

skladu z naravo, je leta 2003 dalo posebno pobudo

Razen domače čebele, ki jo je človek na pol udomačil,

si lakoto na cvetovih jesenskih aster tešijo v naravi

živeči opraševalci dnevni pavlinčki in samotna divja

čebela na cvetovih..

in ustanovitelji so se zavzeli, da bodo skupaj stopili

za mrežo v kmetijstvu, čebelarjenju in varovanju

narave. Skupaj s partnerji so zasnovali in razvijali

dalje žuželkam prijazno naravo, hkrati pa so si prizadevali,

da bi se temu po možnosti pridružilo čim

več ljudi. Ta pobuda je motivirala že veliko ljudi, ki

so pomagali domačim čebelam, čmrljem in drugim;

dejavni so v svojem lastnem življenjskem okolju in

oblikujejo cvetočo pokrajino.

Kaj lahko storita kmet ali vrtnar?

Kmet in vrtnar imata veliko možnosti, da s pomočjo

cvetočega kmetijstva podpirata žuželke, ki oprašujejo

cvetlice, npr. s pomočjo:

- eno in večletnih cvetličnih prog;

- žuželkam prijaznih mešanih sadovnjakov in

vmesnih posevkov;

- oranja njive brez mehaničnega reguliranja

plevela;

- cvetočih vmesnih posevkov in zelenega

gnojenja;

- prog pri košnji travinje;

- ločene uporabe travinje in ohranitve travnikov,

na katerih je veliko vrst rastlin;

- metod košenja, pri katerih pazimo na žuželke,

npr. opustitev priprav za košenje in sploh

opustitev košenja tam, kjer je število letečih

čebel večje kot ena na kvadratni meter.

12


naravo

Kaj lahko naredijo tisti, ki niso obdelovalci

zemlje?

Tudi javne površine, kot so parki, prometni otoki,

robovi cest in brežine, ponujajo zelo veliko možnosti

za hrano in življenjski prostor za žuželke, ki iščejo

cvetlice. Tako se lahko število žuželk poveča; z

iniciativo vrtičkarjev in angažiranjem meščanov je

možna:

- prilagoditev pogostosti košnje glede na

namembnost zemljišč;

- časovno zamaknjena košnja robov cest in

zelenih površin;

- opustitev odstranitve rastlin ob drevesih;

- nasaditev cvetočih površin;

- načrtovanje in oskrba travnikov s cvetlicami;

- zasaditev s cvetočimi trajnicami in grmovnicami,

ki so v podporo žuželkam;

- izdelava obvezujočih načrtov za oskrbo z

ozirom na ekološke vidike in tiste, ki so

žuželkam v oporo.

Zgoraj omenjena pobuda in še veliko drugih primerov

pobud skupin in posameznikov s področja

celotne države so pripeljale do uspeha in so spodbuda

za posnemanje.

Dejavnosti so prvi korak do večjega obilja cvetočih

področij v okolici in predstavljajo kal za nove

pobude in skupine, ki se zavzemajo za cvetočo pokrajino.

Vsaka površina, kjer nastaja nektar in divje

ali gojene cvetlice, ki se oprašujejo, razširja cvetočo

mrežo v naši kulturni krajini. Pridružite se tudi vi

in posadite za opraševalce znake s pisanimi cvetlicami.

Podrobne informacije o prej omenjenih ukrepih,

navodila o praktičnem delovanju, brezplačne

reklamne prospekte, navodila za nadaljnje možnosti

za kmete in še veliko več lahko najdete na internetni

strani www.bluehend-elandschaft.de ali pa

vse to lahko naročite pri: Netzwerk Blühende Landschaft,

pri Mellifera (društvo te mreže), Fischermühle

7, 72348 Rosenfeld, telefon: 074289452490,

faks: -9452499, info@bluehende-landschaft.de,

www.bluehende-landschaft.de

Kmečka družina Klement iz spodnje Bavarske je

spomladi leta 2008 zasejala področje, ki je skupaj

veliko kar 3 hektarje, z različnimi večletnimi mešanimi

cvetlicami, ki naj bi bile paša za žuželke. Razkošje

rož je bilo že takoj prvo leto v užitek tako živalim

kot ljudem. Paša za žuželke je načrtovana za

pet let. V tem času običajno po setvi ni več potrebna

nobena nadaljnja obdelava. Družina Klement

se s tem udeležuje KuLaP: Kulturlandschaftsprogramm

(program za kulturno krajino). Tako imenovani

'Agrarökologische Ackernutzung A36 (agrarno

ekološka uporaba njiv), subvencionira petletno

sajenje cvetočih površin z zanimivimi vsotami, ki

so odvisne od kvalitete tal. Tako na primer plačajo

nekemu kmetu s povprečno kvaliteto tal, z oceno

50 točk, 920 evrov na hektar. (navodila za subvencioniran

program v drugih deželah lahko najdete na

internetni strani Mreže).

Mreža za cvetočo krajino je ohrabrila tudi Inštitut

za čebele, da so se v Zvezi za varstvo narave Kirchain

v Hessnu lotili projekta, da v javnosti ozavestijo

dejstvo, da je premalo cvetlic in pokažejo, kako

bi se stvari lahko izboljšale. Prvi cilj naj bi bil, da se

raznolikost cvetlic na krajevnem področju poveča,

tako na komunalnih površinah kot tudi na privatnih

vrtovih. Z intenzivnimi razgovori jim je uspelo, da

so do delovanja pripravili tudi politike in delavce

v državni upravi. V letu 2008 so na treh izbranih

površinah posejali prve cvetoče mešanice.

Po začetnem počasnejšem razvoju in po posamičnih

kritičnih poizvedovanjih s strani prebivalstva,

so na posejanih površinah doživeli pisano igro barv

in krajani so imeli na voljo pašo za oči v pravem

pomenu besede. Obenem so ta področja izpolnila

svojo funkcijo - pašo za žuželke – prav v času, v

katerem intenzivna kmetijska uporaba površin za

njih ni nudila nobene hrane.

Kmečka družina Klement je zasejala

tri hektarje cvetočih površin.

Holger Loritz (koordinator mreže za cvetočo krajino) in Nicole

Krüger (ustanova Ökologie & Landbau) sodelujeta v Mreži za

cvetočo krajino.

Mreža za cvetočo krajino, www.bluehende-landschaft.de

prevedla Eva Zupan

13


skrb za

Čebela kot pedagog

Kako omogočiti srečanja s čebelami

Robert Friedrich

V našem svetu, prežetem s tehnologijo, stopa večina

ljudiv v kontakt z naravo in išče družbo z rastlinami

in živalmi, namesto da bi naravo neposredno

spoznavala, in sicer preko šopkov ali domačih ljubljenčkov,

ki tako igrajo vlogo posrednikov. Moja

želja je, da bi ljudi približali naravi in dogajanjem v

njej, k doživljanju rastlin in živali in jih seznanili z

nastankom živil. Kot čebelar poskušam to doseči s

pomočjo čebel in njihovih izdelkov. Zato postavljam

panje tako blizu ljudem, kot je le mogoče. Najraje

na Demeter kmetijskih področjih z veliko cvetlicami.

Tako imam čebelje družine v Hunsrücku, v Rosenwingertu,

v Wiesbadnu na vrtnariji Sonnenberg

in v biološko dinamično varovanem gozdu gradu

Freudenberg v Wiesbadnu ter tudi v vrtovih prijateljev

in zainteresiranih podjetij, ob šolah in javnih

ustanovah (muzejih) in z veseljem tudi v bližini dobro

obiskanih gozdnih poti v naravnih rezervatih.

Ko ti čebele prekrižajo pot …

Pri čebelarstvu je vse tako oblikovano, da tudi nečebelar,

ko zagleda zabojčke ali koše s satjem, prav

kmalu razume, za kaj pri tem gre. Čebele ne izgledajo

več neposredno grozeče, ko jim daje 'varnost'

ograja iz žične mreže ali iz trsja in so tako ljudje lahko

le kak meter oddaljeni. Tako lahko dobro opazujejo

dogajanje za ograjo, ne da bi jih leteče žuželke

nadlegovale.

Kot čebelar poskušam pripeljati čebele in ljudi do

odnosa, ki bi bil pozoren, vesel, ljubeč in spoštljiv.

Glede domačih čebel to ni problem. Poznajo nas

in o tistih ljudeh, ki jih srečujejo, vedo zelo veliko.

Če pri ljudeh začutijo spoštovanje in pozornost,

potem jim podarjajo močno zaznaven odmerek

topline v obliki pikov in za to žrtvujejo svoje

življenje. Takšno darilo povzroči, da so ljudje na

ta srečanja pozorni. Čebela je namreč to izkušnjo

iskala, da je smela človeka nekako poskusiti

ponovno najti.

Na terasi kavarne gradu Freudenberg imajo gostje,

ki jedo 'Bienenstich', to je pecivo iz medu in mandljev,

nad glavami steklena čebelja prebivališča, v

katera čebele prihajajo in odhajajo. Ko ob skodelici

kave in koščku peciva, ki ga imajo v ustih, opazijo

čebele, ali pa jih kdo pri sosednji mizi opozori na

zračni promet, ni več skrbi, da bi zmanjkalo snovi

za pogovor. In tako ljudje ostanejo, navsezadnje obsedijo

in pogumno prenašajo to situacijo, ki je niso

še nikoli doživeli, kar nekako vdajo se v njo, lahko

da tudi z veseljem.

… v šoli

Otroci so v tretjem šolskem letu Waldorfske šole v

Wiesbadnu postavili 'svoj' čebelnjak in vse do mature

bodo vedno znova priča skupni letini medu,

negovali bodo travnik in okolico čebelnjaka, radovedno

postavljali vprašanja čebelarju in skupaj z

učitelji opazovali čebele. Na to bodo vedno ponosni

in povezani s svojim izdelkom in tudi čebelami.

V zadnjem letu so v Waldorfski šoli v Mainzu iz

Lehmsteina zgradili čebelje domovanje.

14


naravo

15

Vrtnarji, kmetje, sodelavci podjetja, učitelji, učenci

in obiskovalci lahko doživijo, kako se čebelji roji

kot oblak bučno dvigujejo in se potem kot grozd

spuščajo. Vidijo in občutijo odgovornost, ko pozimi

žolna naluknja čebelje panje in uniči zabojčke,

čebele in med, če človek tega pravočasno ne opazi

in to ne zaustavi.

Pri nekaterih ljudeh, ki sem jih imel možnost seznanjati

s čebelami, je prišlo do nekega intenzivno

zavestnega srečanje, ki je bilo trajno, pri drugih je

bilo to le enkratno. Povečini pa so doživeli prijetna

doživetja, kot je to brenčanje zunaj in v panju, čudežen

red satja, prijeten vonj in marljivo brenčanje ter

zvenenje pod sadnim drevjem, robinijo ali lipami.

Doživeti čebele: avtor pri svojem čebelnjaku

v Rosenwingertu, Weingut v Zwölberichu

Z velikim veseljem so packali z ilovico, ga ometali

in čebelam primerno zgladili in bodo v tem letu ta

čudovit čebelnjak opremili z nadaljnjimi prostori za

čebele, ki jih bodo iz ilovice sami zgradili.

… na kmetiji

Na kmetiji Schwalenhof ima šest šolskih razredov

na leto svojo dvotedensko prakso iz poljedelstva.

Tukaj sem delo s čebelami tako organiziral, da lahko

vedno nekaj učencev iz vsakega razreda dela direktno

s čebelami. Prostovoljno se lahko javijo za delo s

čebelami in so potem, po navodilu brez vnaprejšnje

priprave, postavljeni kar v sredino zračnega prometa.

Po koncu dela so večinoma zelo izčrpani od

vtisov, s katerimi so zasuti, in od zahtev, ki jih postavljam.

Skoraj po pravilu so tudi presenečeni nad

pogumom, ki so ga našli v sebi, in so na to ponosni.

Kmetje in vrtnarji, pri katerih oskrbujem čebele, pogosto

svoje kupce opozorijo na cvetlice, od katerih

prihaja med. Tako lahko ljudje potem pogosto neposredno

ugotovijo povezavo med cvetočimi rastlinami,

panji, čebelami in medom na mizi za zajtrk.

… pri medu in vosku

Pot medu iz satja v kozarec se dogaja tako, da se

s posebnimi vilicami odpre zračne in vodoodporne

pokrovčke iz voska na satju, iz odprtih satov se

stoči med, s cedilom se iz medu odstranijo delčki

voska, med pa uskladiščimo v sodih. Potem prav

kmalu sledi stekleničenje v kozarce. To dejavnost

opravljam javno, ljudje me lahko opazujejo skozi

okno, ne da bi se prej najavili.

Po potrebi in možnosti se lahko tisti, ki jih to bolj

podrobno zanima, s čebelarjenjem bolj natančno

spoznajo, npr. lahko se udeležijo pobiranja medu,

izdelovanja panjev, kultiviranja krajine, seminarjev

in drugih aktivnosti. Po vnaprejšnji najavi.

Poleg srečanj s čebelami in okušanja medu direktno

iz satja, ki ga vzameš ven od čebelje družine, gledanja

ali sodelovanja pri čebelah, pri točilu ali pri

Čebelja domovanja v avtobusu, izločenem iz

prometa, za demokracijo, grad Freudenberg


16

Skrb za zdravz

pridobivanju preparatov, lahko obiskovalec gradu

Freudenberg v Wiesbadnu od oktobra do svetih

treh kraljev opazuje v moji delavnici postopek izdelovanja

sveč iz čebeljega voska. Otroci to pogosto

radi počnejo in tudi radi izkoristijo priložnost, da

sami izdelajo sveče iz voska. To je večinoma njihov

prvi samostojno izdelan uporabni predmet. Pri tem

so zelo zbrani, popolnoma pri sebi in pri procesu

izdelovanja iz voska. V kolikor od svojih odraslih

spremljevalcev ne dobijo dobrih nasvetov, kako

naj z vrtenjem pravilno oblikujejo svečo, so njihove

sveče zelo svojstvenih oblik.

Moj cilj je, da ljudem, gostom ali obiskovalcem s kar

se da malo besedami razkrijem veliko doživetje. Ko

se razvijejo vprašanja, se lahko ponavadi tudi pomaga.

Želim, da bi imeli vsi ljudje veliko priložnosti,

da bi se poučili o čebelah in se z njimi spoprijateljili.

Vijolični kozarec: med ima boljši okus in je bolj obstojen

Z umetnikom Friedlom Klemmom je Robert Friedrich

na Biofachu predstavil novo embalažo za

med pod oznako 'Cellamella'l: v vijoličnem kozarcu,

ki prepušča svetlobo, ohrani med vonj in okus,

barvo in strukturo bolje kot v drugih posodah. Tudi

vsebina se bolj ohrani. To sedaj še naprej raziskuje

delovna skupina vede o prehrani (Steigbilder) in

tudi Dorian Schmidt (delujoča senzorika) ter nemška

apiterapevtska zveza (analitika).

Več na www.cellamella.de

Robert Friedrich je Demeter čebelar, že odkar obstaja Demeter

čebelarstvo. Z mesti za čebelarjenje, ki so v 25 krajih v različnih

pokrajinah, je dan prostor za vajence, praktikante, pomočnike

ali pa le tiste, ki jih čebelarjenje zanima. Am Olmer Weg

1, 55128 Mainz, Telefon: 06131-3339898, dder.bien@web.de

prevedla Eva Zupan

Hrana iz supermarketov

Ali hrana, ki jo kupujemo v marketih,

resnično nudi človeku potrebne energije

za normalen telesni in duševni razvoj

Franc Vehar

V razmišljanju se bom dotaknil vprašanja, kaj

človek na splošno je in kaj potrebuje za normalno

življenje in razvoj.

Človek je kozmos v malem. S svojimi nogami je vpet

v sile zemlje, z glavo pa v kozmos. Kaj je človekovo

zdravje? Človekovo zdravje je ravnovesje sil v njegovem

telesu. Je normalen pretok energije iz kozmosa

skozi telo v zemljo in iz zemlje skozi človeško telo v

kozmos. Ves ta pretok energije je skrbno zapisan v

človeškem programu, ki se imenuje genetska baza.

Ta baza se vzpostavlja vse od spočetja do rojstva in

se pozneje dopolnjuje skozi človekovo prehranjevanje

oziroma z vnosom kompatibilnih podprogramov,

ki se nahajajo v hrani .Človeško telo je v neki

podobnosti z računalnikom, pri katerem je zelo pomembno,

kakšne podatke vnašamo vanj. Takoj, ko

podatki niso v sozvočju z bazo podatkov, računalnik

zavrne informacije, če pa so informacije vnesene

kot virusni program, le-ta ruši normalno delovanje

računalnika. Lahko ga tudi povsem onesposobi za

delovanje.

Tako je tudi s človekom: če uživa hrano, ki je gensko

spremenjena, jo človeški organizem ne prepozna kot

koristno za normalno delovanje in nastane reakcija.

Včasih je to pogubno za človeka. Če je hrana pridelana

na nenaravni način, je kot virusni program, ki

ruši normalen pretok energije v človeškem telesu.

Nastane vozlišče, le-to pa onemogoči pretok energije,

jo usmeri nazaj, od koder doteka, in s tem povzroči

smrt .Smrt je lahko telesna ali duševna, odvisno

katere smeri pretoka energije so onemogočene.

Rudolf Stainer je v svojih napotkih dal točno določena

navodila, kako naj se hrana pridela, da bo vsebovala

potrebne energije. Zelo velik poudarek je na

ustreznem času setve in delu z rastlino ter spravilu

pridelka. Moderno pridelovanje hrane v veliki meri

krši ta navodila. Kot posledica je pridelek s premalo

količino energije ali pa je nim. Na primer če žito

sejejo na konstalacijo za korenino in ga negujejo na


jea zdr

isti konstalaciji ter še požanjejo na isti konstalaciji,

ne vsebuje potrebnih energij, ki bi jih moralo imeti,

če želimo speči kruh, ki bo nahranil naše telo za dobro

počutje in zdravje. V tem primeru vsa pozitivna

energija ostane v koreninah v zemlji. Človek, ki

uživa tako hrano, zaužije energetsko mrtvo hrano,

človeško telo tako hrano težko prebavi, kajti taka

hrana dela v telesu energetske blokade, ki onemogočajo

normalen pretok energij skozi telo in nastopi

bolezensko stanje. Sčasoma taka hrana naredi v telesu

enake poškodbe kot virusi in bakterije.

V zadnjih letih so kemijski giganti začeli proizvajati

hrano, ki naj bi bila kopija naravne hrane, s poudarkom

na energijah, ki sprožijo v človeški bazi podatkov-

v glavi – potrebo po vnosu več materije v telo.

S tem prodajajo več in zaslužijo več- dobiček se jim

poveča, naše telo pa zasužnjujejo s programi, ki se

nalagajo v naše podzavestne baze podatkov.

Za človeka so zelo nevarni umetno sestavljeni konzervansi,

ki delujejo na naše telo tako kot programski

virusi. Velikokrat povzročajo zelo hude motnje

pretoka energij skozi telo. Še huje pa je, če se negativna

energija akumulira v človeku v duhovnem in

materialnem smislu. Ljudje zbolevajo za preveliko

debelostjo, rakom, okvaro jeter, čeprav ne uživajo

alkohola, vodenico itd.

Vsa ta stanja, ki sem jih navedel, so posledica nepravilne

pridelave hrane.

Ko se ozrem v preteklost, vidim, da v temni goščavi

zablod gori majhen ogenj, ki ga imenujem biodinamika.

Upam, da bo človeštvo dovolilo, da se bo

razplamtel v tako razsežnost, da mu bo ponovno

omogočal normalizacijo v razmišljanju in posledično

vrnitev k pridelavi prave hrane, ki bo človeku zadostovala

za potrebe telesnega in duhovnega razvoja.

V bodoče bo moral človek razviti- programirati v

svoji glavi način preskrbe od pridelave, predelave

in trženja zdrave hrane. Kupci bodo morali dobivati

hrano neposredno od pridelovalcev. S tem bodo zagotovili

zdravo pridelavo in pokritje stroškov pridelave

tistemu, ki prideluje. Ne tako kot sedaj, ko pridelovalci

zdrave hrane, ki tržijo preko marketov, ne

dobijo niti 50 % pokritja stroškov. To pa vodi v neizogiben

propad pridelave zdrave hrane in na daljši rok

v lakoto velikega obsega.

Se nadaljuje.

V duhovnem smislu pričnejo razmišljati nenormalno.

Človeška etika jim postaja ovira. Postajajo

agresivni in vedenjsko moteni. Padajo v depresije,

lenobna stanja, hiperaktivnosti, brez sočutja do bližnjih,

nobena stvar jim nič ne pomeni, njihova duševna

vreča je prazna ali še huje – raztrgana.


D o g a j

Dogajanje v d

Pravi zlom

Terry Goodfellow

To poletje sem prebral knjigo Doktrina šoka;

Vzpon kapitalizma katastrofe₁, kanadske

pisateljice, dobitnice nagrad, avtorice filmov

in novinarke Naomi Klein. Naslov nakazuje,

in verjetno tudi želi nakazati, da je to resnično

šokantno delo. V tem kratkem članku želim

predstaviti nekaj njenih osnovnih mnenj in

povezavo so le-teh s pogledi Rudolfa Steinerja.

Ewen Cameron

Kleinova svojo tezo postavi zelo nenavadno, z opisom

dela nekega Ewena Camerona, profesorja psihiatrije

z univerze McGill v Montrealu, v petdesetih

in zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja.

To naredi tako, da opravi intervju z eno njegovih

nekdanjih pacientk. To gospo so poslali k profesorju,

ker je trpela zaradi močnega strahu. Razvil je

tehniko zdravljenja, s katero je poskušal pacientom

odvzeti vzorce obnašanja; da pozabijo tiste vzorce

obnašanja, ki so po njihovem mnenju bili vzrok

njihovih težav. Pravzaprav je poskušal ustvariti

tabulo raso, 'prazno ploščico', v katero je bilo mogoče

potem vtisniti nove vzorce obnašanja. Za to

je uporabljal razne tehnike, vključno z elektrošoki

ali z dajanjem osupljivih koktajlov drog. Ko je dosegel

želeno stanje, je pacientu domnevno vtisnil

nove vzorce tako, da je predvajal predhodno posneta

pozitivna sporočila, včasih ure ali celo dneve

dolgo vedno znova in znova. Kot je bilo verjetno

pričakovati in kot pokaže intervju z zgoraj omenjeno

pacientko, so mnogi pacienti utrpeli dolgotrajne

posledice. Vidike njegovih tehnik pa so opazili pri

CII, kjer so ga zaposlili, da za njih izvede eksperimente,

in sicer kot del njihovega programa nadzora

misli (projekt MKULTRA), na koncu pa je bil

izdan priročnik KUBARK – Priročnik zasliševanja

protiobveščevalne službe (Counterintelligence Interrogation

Manual). Mnoge teh tehnik so pozneje

uporabili v zaporu Bay Prison v Guantanamu, sledovi

uporabe le-tega pa vodijo tudi v dogodke v

karznilnici Abu Ghraib.

Milton Friedman

Zakaj je Kleinova posvetila precejšen del knjige podrobnemu

opisu dela Camerona in njegovemu kasnejšemu

sodelovanju s CIO, nam postane jasno potem,

ko si ogledamo osebnost Miltona Friedmana₂.

To ime bi lahko bilo nekaterim med nami znano,

posebno tistim, ki smo živeli v času vladavine Margaret

Thacher. Bil je tisti, za katerega velja prepričanje,

da je skoval izraz 'monetarizem': nanj je močno

vplival Friederich Hayek₃, angloavstrijski ekonomist,

katerega ime je bilo v obdobju Margaret Thacher

prav tako pogosto imenovano.

Za oba je bilo značilno zavračanje prevladujočega

ekonomskega modela prve polovice dvajsetega

stoletja, ki je bil osnovan na delih in idejah Johna

Maynarda Keynesa₄. Njegova teorija, preprosto povedano,

je bila, da morajo vlade igrati pomembno

vlogo pri upravljanju ekonomije, in da bi morale v

času nezaposlenosti in ekonomske recesije stimulirati

ekonomijo z organiziranjem javnih del, kot je

prenova državne infrastrukture, ter tako zmanjšati

nezaposlenost in pripeljati gospodarstvo nazaj v

ravnotežje.


a n j e

ružbi

19

Njegove ideje so vplivale na novo gospodarsko politiko

predsednika Roosevelta v ZDA ₅in tudi na

gospodarsko politiko mnogih drugih evropskih držav

in Velike Britanije po koncu II. svetovne vojne.

Kar se Friedmana tiče, se je z novo gospodarsko

politiko vse izjalovilo: v svojem začetnem obdobju

je ekonomijo Keynesa podpiral, kasneje pa se je odločno

obrnil proti njej. Njegova priporočila so bila

povsem druga. V svoji prvi popularni knjigi Kapitalizem

in svoboda je izpostavil glavne elemente

svojega sporočila v treh delih. Prvo, vlade morajo

ukiniti vse oblike regulacije, ki ovirajo profit; drugo,

vse premoženje države je potrebno razprodati,

da ga lahko korporacije vodijo z dobičkom; tretje,

dramatično je potrebno omejiti financiranje socialnih

programov. Zgoraj navedeno lahko strnemo v

slogan: deregulacija, privatizacija in restrikcija. Ta

formula je bila nato še podrobno opisana. Davki

bi morali biti enaki tako za bogate, kot za revne:

korporacije bi morale svobodno prodajati svoje

proizvode kjerkoli po svetu, tudi na škodo lokalnih

proizvodov; cene, vključno s ceno dela, naj bi določal

trg; ne bi smelo biti minimalne plače. Friedman

je predlagal, da se privatizira pošto, izobraževalne

ustanove, pokojninske sklade in celo narodne parke.

Mnogo tega nam je znano; poznamo oziroma smo

nekateri posledice teh sloganov tudi izkusili. Toda

v času, ko je Friedman razvijal svoj recept (petdeseta

leta), ni nihče premišljal ali si sploh upal uničiti

osnov Roosveltove nove gospodarske politike.

Toda Friedman je bil, tako kot tudi Ewen Cameron,

karizmatična oseba, učinkovit v komuniciranju.

Okoli sebe je zbral skupino občudovalcev in fanatikov,

znanih pod imenom Čikaška šola (Chicago

School). Sedaj postane jasna povezava med Cameronom

in Friedmanom in bralec spozna, zakaj je

Kleinova izbrala tako detajlni opis Cameronovega

dela. Podobno kot Cameron pred njim, ki je skušal

obnoviti osebnost, je Friedman skušal obnoviti

osnovna pravila ekonomske teorije. Toda medtem

ko je imel Cameron vedno nove paciente, v nekaterih

primerih celo prostovoljce, so Firedmanove

ideje v začetku padle na trda tla. Manjkala mu je

'tabula rasa'.

Če se trenutna vlada ni bila pripravljena nagniti na

desno z odobravanjem Friedmanove gospodarske

politike, je bilo v svetu korporacij mnogo vplivnih

ljudi, ki so mu bili v veliki meri naklonjeni. Keynesijanska

ekonomija jih je drago stala.

Prav nič presenetljivo ni, da je bila Čikaška šola dobro

financirana s strani korporacij. Poleg tega pa sta

bila v petdesetih in šestdesetih letih desna politika

in korporacijski sektor v Ameriki vedno bolj zaskrbljena

nad širjenjem Keynezijskega 'developmentalizma',

posebno na jugu S. Amerike, ki si je prizadeval

za veliko pravičnejšo delitev bogastva, in ki

je ogrožal potencialni profit velikih korporacij. Do

leta 1968 je bilo 20% vseh ameriških investicij v tujini

vložen v Latinsko Ameriko. V Čilu so posebno

rudniške družbe žele velike dobičke od delnic v največji

industriji rudnikov bakra na svetu in ameriške

družbe so imele v lasti 70% državnega telefonskega

sistema te dežele. Pritisk interesov korporacij je začel

vplivati na anglo-ameriško zunanjo politiko, ki

je hotela tak developmentalizem prikazati kot prvi

korak na poti v komunizem. Še več, da spodkopljejo

prevladujočo ekonomsko držo developmentalizma,

je predsednik Čikaške šole ekonomije, ob pomoči

direktorja organizacije, ki je kasneje postala USA-

ID, s čilsko univerzo uspel dogovoriti program, po

katerem so lahko čilski študentje študirali na oddelku

ekonomije, univerze v Chicagu. Program je

financirala ameriška vlada in privatne fundacije z

namenom, da izobrazijo skupino ekonomistov, ki

bi lahko bili avantgarda Čikaške ekonomije. Vendar

pa je bil vpliv programa developmentalistov tolikšen,

da je bil vtis, ki so ga naredili 'Čikaški dečki',

kot so jih imenovali, zanemarljiv.


dogajanje

Čilska izkušnja

Kako torej, da se je ta radikalna oblika ekonomije,

ki jo je razvila Čikaška šola, sploh prijela? Ko je bil

leta 1970 izvoljen za predsednika Chilea Salvador

Allende, znan kot levičar, ki je predlagal, da nacionalizirajo

velik del ekonomskega sektorja, ki je

bil v tistem času v veliki meri v rokah tujcev, so v

Washingtonu začeli biti plat zvona. Kot je znano,

je predsednik Nixon ukazal takratnemu direktorju

CIE Richardu Helmsu, naj 'alarmira ekonomijo'₆. Še

preden je bil Allende slovesno ustoličen, so imenovali

posebno 'ad hok' komisijo za Čile, katere namen

je bil, da Allendeja prisili, da opusti program

nacionalizacije tako, da ga sooči z ekonomskim

polomom ter tako prepreči njegovo imenovanje za

predsednika. Kasnejša raziskava v ameriškem senatu,

ki jo je sprožil članek raziskovalnega novinarja,

je odkrila obseg njihovih načrtov. Ta komisija,

ki jo je vodila komisija Mednarodne telefonije in

telegrafije (International Telephone and Telegraph

Committee – ITT), ki je bila lastnik 70% čilskega telefonskega

sistema, katerega naj bi nacionalizirali,

je ponudila 1 milijon dolarjev podkupnine čilski

opoziciji in v skriti načrt potvorbe rezultatov volitev

poskušala vplesti CIO. Poročilo senata je tudi

razkrilo, da je ITT, ko je predsednik Allende končno

prišel na oblast, direktno vplival na ameriško politiko

do Čila in si celo dovolil za Nixonovo administracijo

pripraviti memorandum z 18- imi točkami,

ki je priporočal vojaški prevrat.

Kljub letom neprestanih ameriških umazanih iger

in porabljenim osmim milijonom dolarjev je Allende

trmasto ostal na svojem mestu, število njegovih

privržencev pa je raslo. Potreben je bil bolj radikalen

pristop.

Leta 1971 so nasprotniki režima, ki so jih vodili vrhunski

poslovni možje, začeli načrtovati strategijo

prevrata. Ta je predvidevala povezovanje z vojsko

in, kar je bilo odločilno, angažiranje diplomantov

Čikaške šole, ki so se začeli na skrivaj tedensko

srečevati, da bi razvili natančen plan obnove ekonomije

po Friedmanu. Raziskava je pokazala, da je

vse to v 75-ih % financirala CIA. V upanju prevrata

so pripravili 500 strani dolg ekonomski program (v

Čilu znan pod imenom 'The Brick'), ki je bodočemu

zakonodajnemu svetu služil kot osnova za ekonomske

odločitve. Osem od desetih glavnih avtorjev

tega programa je študiralo ekonomijo v Chicagu in

predlogi v njem so nenavadno spominjali na Friedmanovo

glavno delo Kapitalizem in svoboda.

Septembra 1973₇ je Augusto Pinochet, ki ga je Allende

dvajset dni pred tem imenoval za glavnega

poveljnika vojske, izvedel vojaški prevrat, ki je odpravil

Allendejevo demokratično izvoljeno vlado,

Allende pa je bil ubit. Pinochet je prvotno vladal

skupaj z zakonodajnim svetom toda leta 1974 je samega

sebe imenoval za dosmrtnega predsednika.

Možnost za nastanek 'tabule rase', na katero je mogoče

vnesti novo ekonomsko politiko, se je začela

udejanjati. Kot smo že rekli, je skupina diplomantov

Čikaške univerze v pričakovanju prevrata že

pripravila ekonomski program – The Brick. Ker se

je Pinochet dokaj slabo spoznal na gospodarstvo, in

ker je bilo le-to zaradi mahinacij korporacij, predvsem

ITT, v zelo slabem stanju, je na pomoč poklical

Čikaške dečke. Prvo leto in pol je zvesto sledil

njihovim navodilom: privatizacija družb v lasti države

(čeprav ne vseh), deregulacija, odprava nadzora

nad uvozom in zmanjšanje državne porabe.

Toda to zdravilo nekako ni delovalo: do leta 1974 je

inflacija dosegla 375 %. Odgovor čikaških ekonomistov

je bil, da ideje niso bile dovolj temeljito izpeljane.

Ker pa se je med poslovno elito v državi začelo

pojavljati nezadovoljstvo, so se odločili, da na pomoč

pokličejo samega Miltona Friedmana. Čeprav

ga je prvotno povabila največja banka, se je sestal

privatno tudi s Pinochetom. Friedman je poudaril,

da gospodarske reforme niso bile izvedene dovolj

temeljito, in da bi moral biti svobodni trg temeljiteje

zaobjet. V govorih in intervjujih, ki jih je imel med

obiskom, je zahteval 'šok terapijo' ter dodal, da je

to 'absolutno edino zdravilo, ni druge dolgoročne

rešitve'₈. Pinochet je njegova priporočila gladko izvedel,

privatiziral je šolski sistem, zdravstvo, vrtce

in pokopališča ter celo sistem socialnega varstva.

Čilski gospodarski eksperiment so pazljivo opazovali

zagovorniki ekonomije prostega trga po vsem

svetu. Celo ostareli Friedrich Hayek je obiskal deželo,

da bi na lastne oči videl, kaj se dogaja. To je

bilo resnično prvič, da je bila neka akademske teorija

dana v prakso. Takrat in kasneje so Čile prikazovali

kot gospodarski čudež. Ampak pri tem so

spregledali nekatere druge, resne stvari. Kot je znano

in tudi dokumentirano, je bil Pinochet brutalni

diktator, ki je spravil v zapore ali celo ubil vse, ki

se z njim niso strinjali, ali tiste, ki so se mu zdeli

nevarni₉.

Ko je umrl, je bilo proti njemu vloženih 300 obtožb

kršenja človekovih pravic, vključno z utajo davkov

in poneverbami. Še več, 'eksperiment' nikakor ni

20


v družbi

21

bil absoluten uspeh. Do leta 1982 je gospodarstvo

zaradi dolgov, ki so znašali že 14 milijard dolarjev,

postalo tako nestabilno, da je bil Pinochet prisiljen

ponovno nacionalizirati mnoge družbe, ki jih je

predhodno prodal. Edina stvar, ki je preprečila popoln

bankrot, je bilo dejstvo, da ni privatiziral Codelco,

rudnik bakra, ki ga je nacionaliziral Allende,

in ki je proizvedel 85 % prihodka od izvoza. Torej

ni bilo nobenega 'gospodarskega čudeže', to se je

dogajalo sredi osemdesetih let, dolgo po tem, ko je

Pinochet moral opustiti ekonomska zdravila Čikaških

dečkov.

Širjenje impulza

Toda učinki 'gospodarske šok terapije' so bili dolgotrajni.

Pravzaprav je bil to mehanizem, s katerim

so močne korporacijske elite brez kontrole lahko

plenile državno lastnino s prisvajanjem na trgu in

neizmerno bogatele. Do leta 1988 je 10% najbogatejših

prebivalcev doživelo, da so se njihovi prihodki

dvignili za 83%, 45% prebivalstva pa je živelo pod

pragom revščine. To je bil razvoj ideje korporatizma

(ki jo je prvi izvajal Musolini), vzajemno sodelovanje

policije in velikih korporacij. V tej prvi uvedbi

Friedmanove teorije v prakso vidimo sovpadanje

šok terapije, v tem primeru kolaps gospodarstva

in vojaškega prevzema z uvedbo radikalne oblike

kapitalizma. Relevantnost avtoričinega opisa dela

psihiatra Ewena Camerona postane sedaj povsem

jasna.

Ta način laissez-faire kapitalizma poznamo bolje

pod imenom neo-liberalizem; močno ga je povzel

neokonzervativni del Busheve administracije in poznana

so nam mnoga njena 'zdravila', kot na primer

'sile trga', zakon trga in tako dalje. Na nek način je

to oblika fundamentalizma: popolna predanost

osnovni doktrini samega kapitalizma. Toda za to,

da Naomi Klein svojo knjigo naslovi Vzpon kapitalizma

katastrofe, obstaja dober razlog. Kot smo lahko

videli iz gornjega kratkega pregleda čilske izkušnje,

je izvedba Friedmanovih gospodarskih reform

odvisna od tega, ali so prisotne posebne okoliščine

zanjo; situacija, kjer je 'tiha večina' razumnosti utišana

bodisi zaradi obupa ob grozeči gospodarski

krizi ali z represijo.

Pri tem pa je, glede na izkušnje mnogih Čileancev

v tistem času, še bolj presenetljivo to, da se zadevo

še vedno obravnava kot gospodarski čudež. Še več,

pridobili so si še nadaljnje zaupanje. Kleinova podrobno

opisuje širitev teh neo-liberalističnih idej.

Izvemo, kako je bila v praksi uvedena v različnih

oblikah v tako imenovanem južnem območju Južne

Amerike: Braziliji, Argentini, Boliviji in Venezueli

in kasneje v tako drugačnih državah, kot je Rusija

po padcu berlinskega zida, Poljska in mnoge države

po svetu. Tudi Velika Britanija, kot kažejo izkušnje

privatizacije in deregulacije iz časa Thacherjeve,

nanjo ni bila imuna. Pa tudi Amerika, posebno po

zrušenju Svetovnega trgovinskega centra, klasični

priložnosti za uvedbo kapitalizma katastrofe, ki

je med drugim vodil v vsesplošno privatizacijo in

drakonske zaščitne zakone. Pri vseh teh kasnejših

uvedbah teorije so sodelovali alumni Čikaške šole.

V bistvu je to prevladujoče pravoverje globalizacije,

o kateri toliko slišimo. Do leta 1989 je Čikaška

ekonomska šola, 'kolonializirala' tako svetovno

banko, kot je mednarodni monetarni sklad, kar sedaj

imenujejo 'Washingtonski konsenz' . To je bil

seznam ekonomskih ukrepov, ki sta jih obe ustanovi

smatrali kot minimum za zdravo gospodarstvo.

Seznam se je zaključil s Friedmanovim triumviratom:

deregulacijo/prostim trgom, privatizacijo in

občutnim znižanjem proračunske porabe. Odslej so

morale države v razvoju v stiski, če so hotele dobiti

finančno pomoč, le-te uvesti v svoje gospodarstvo.

Morda je najbolj presenetljiv primer 'doktrine šoka'

v praksi današnji Irak. Ko je George Bush govoril

o svobodi, ni mislil le na osebno svobodo, ampak

tudi na gospodarstvo prostega trga. Ne preseneča,

da število ljudi, ki sodelujejo s privatnimi varnostnimi

službami skoraj zasenči število tistih v vojski

ali da so bile mnoge dejavnosti, ki so bile v Iraku

nekoč v rokah države, privatizirane.

Kot smo lahko videli, je učinek tega tipa gospodarstva

tak, da obogati majhno število izbrancev,

veliko število ljudi pa je nezaposlenih in obubožanih.

Prav nič ni presenetljivo, da je po vsem svetu

razlika med zelo bogatimi in ostalim prebivalstvom

rasla na potomce. Značilno je tudi, da medtem ko

so teorijo morda res razvijali v akademskem miru,

pa so njeno uvajanje vodili interesi korporacij, ki so

izkoristile priložnosti, ki so se odprle ob finančnih

krizah po svetu. Nekateri komentatorji so razglabljali

tudi o tem, da so bile 'katastrofe', ki so ustvarile

primerno okolje za uvedbo te vrste gospodarstva,

namerno spodbujene. Bolj verjetno pa je, da je sistem

sam po sebi nestabilen: naključna nestabilnost,

ki jo določene elite namenoma podpirajo, saj deluje

njim v prid tako, da privede do še večje krize, ki

zahteva uvedbo 'šok terapije', s tem pa njim ponudi

priložnost, da povečajo svoje bogastvo. Torej, vprašanje

je očitno: kdo so ti izbranci?


dogajanje

Rudolf Steiner

In na tej točki postane pomembno delo Rudolfa

Steinerja. Tukaj ni mišljeno njegovo obsežno delo o

gospodarstvu, ki je opisano v seriji njegovih predavanj

z naslovom 'Svetovno gospodarstvo'₁₀,temveč

nek drug aspekt njegovega dela. Tisti, ki njegovo

delo poznajo, se bodo morda spomnili, da je ob

mnogih priložnostih, predvsem pa ko je govoril o

poteku dogodkov v tistem času, opozarjal na britansko

dušo, ali kot je temu rekel dušo naroda, katere

usoda je, da postane nosilec razvijajoče se duše

zavesti.

Na prvi pogled je videti to kot nekakšna teorija zarote,

toda razen tega, da se teorije zarote včasih kasneje

pokažejo kot točne, moramo tudi še nekoliko

globlje pogledati, kaj se pravzaprav v svetu dogaja.

Steiner hoče reči, da imajo te skupine dostop do

skritih (okultnih) virov znanja, ki so jim omogočili,

da vplivajo na mogočne elite, ki v svetu delujejo; in

en od načinov, kako so to naredili, je bila učinkovita

izraba medijev in drugih kanalov, sloganov in polresnic,

kar bi lahko imenovali sprevračanje resnice

(od tod naslov njegovih predavanj 'Karma neresnicoljubnosti'),

ki jih vsi še kako poznamo. Ali takšne

'bratovščine' danes obstajajo ali ne, je sporno vprašanje,

saj so skrivne skupine po definiciji skrivne;

različne teorije zarote se na primer napletajo okoli

Bilderbergove skupine₁₃, za katero bi težko rekli,

da je skrivna. Kar pa se meni zdi nesporno,je vpliv

določenih vplivnih političnih in korporativnih elit,

katerih učinke nam Naomi Klein tako prepričljivo

razčleni. In ko sem prebral nekaj takega kot 'Washingtonski

konsenz', sem takoj pomislil: To je torej

tisto, o čemer je govoril Rudolf Steiner!'

Ob mnogih priložnostih sem spraševal pomembne

ljudi v antropozofskem gibanju glede tehtnosti

Steinerjevih izjav o takih skupinah v našem času.

Enotni so si bili, da še vedno veljajo. Delo Naomi

Klein je skrb zbujajoč primer te veljavnosti.

22

Le-to bi lahko razumeli kot eno izmed oznak našega

časa: 'Časa odtujenega človeka, človeka, ločenega

od božanskega, od narave in od soljudi, a jasnega,

hladnokrvnega mišljenja'₁₁. Prav preko te razvijajoče

se duše zavedanja so Britanci uspeli razviti mogočen

trgovski narod, ki je na koncu, preko širjenja

svoje oblasti, začel vladati celemu svetu. Tako so

bili torej v nekem smislu položeni temelji globalizacije.

Tukaj bi morali omeniti dve dejstvi. Prvič, Steiner

je vedno omenjal anglo-ameriško prebivalstvo,

ali celo angleško govoreče narode, s pripombo, da

je duša zavedanja delno vtisnjena v jezik; in po II.

svetovni vojni, ko je britanski imperij nazadoval,

je njegov plašč, v smislu vpliva, v veliki meri prevzela

Amerika. In drugič, obstaja še en, absolutno

glavni vidik Steinerjevih komentarjev dogodkov v

tistem času: na mnogih mestih₁₂ namiguje na delo

okultnih ali skrivnih skupin ali - kot jih imenuje -

'bratovščin', ki skušajo v svojo korist manipulirati s

svetovnimi dogodki.

Zaključek

V času, ko ta članek nastaja, smo sredi 'kreditnega

zloma' globalnih razsežnosti. Kar je postalo v tej razvojni

situaciji jasno, je, da je bila glavni vzrok za

krizo deregulacija finančnega nadzora, ki so jo Friedmanovi

ekonomisti tako vneto zagovarjali. Še več,

trenutni predlogi za izboljšanje situacije, ki jih med

drugimi vodi tudi britanski ministrski predsednik

Gordon Brown, imajo strah zbujajočo podobnost z

gospodarskimi ukrepi Johna Maynarda Keynesa.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!

Terry Goodfellow živi in piše v Londonu.

Opombe

1. Penguin Books, 2008

2. 1912 – 2006 profesor ekonomije v Chicagu in dobitnik

Nobelove nagrade.

3. 1899-1992 avstrijski ekonomist in dobitnik Nobelove

nagrade, ki je takoj po nacistični priključitvi zbežal iz

Avstrije v Veliko Britanijo. Prevzel je britansko državljanstvo

in kasneje dobil častni naslov.

4. 1883-1946 prvotno predavatelj ekonomije na Univerzi

v Cambridgeu, kmalu pa je opravljal mnoge državniške

posle, bil je tudi predstavnik mirovnih pogajanj v

Versaillesu po I. svetovni vojni. Njegovo najbolj znano

delo: General Theory of Employment, Interest and

Money.


Oglasi

5. Po veliki gospodarski krizi leta 1929 je New Deal (Roosveltov

poskus reorganizacije upravnega in gospodarskega

sistema 1933-8) promoviral ali uveljavil zakone

bančne reforme, programe za nujne primere, programe

za sprostitev dela, poljedelske programe in industrijske

reforme.

6. Navedbe Naomi Klein, str. 64.

7. Zanimivo je pripomniti, da je bil dejanski datum napada

11. september, na isti datum sta bila uničena dvojčka

v New Yorku.

8. Navedbe Naomi Klein, str. 81.

9. Glede na kasnejša poročila so več kot 3 200 ljudi ubili in

80 000 zaprli v ječe brez sojenja in jih mučili. Okoli 200

000 ljudi je poiskalo azil.

10. Svetovna ekonomija, RSP 1977.

11. The Karma of Untruthfulness vol.II. navedek iz uvoda

Rudija Lissaua RSP 1992.

12. Glej posebno Karma of Euntruthfulness, vol. I. In II.

RSP in Secret Brotherhoods RSP 2004.

13. Bilderbergov skupina je neuradna letna konferenca

izključno za okoli 130 vabljenih gostov, katerih večina

so vplivne osebe s področja gospodarstva, medijev in

politike.

Članek je bil objavljen v reviji New Veiw – zima 2008/09.

prevedla Marina Nuvak

NARAVI PRIJAZNA OBLAČILA

To je posebna kolekcija, ki je narejena izključno iz naravnih vlaken

(organski bombaž, konoplja, ramija, svila, lan in mešanica teh).

Izdelava je okolju prijazna, modni brend je ekološki.

Naj bo oblačilo The Earth Collection vaše darilo naši Zemlji.

S tem letakom boste ob nakupu deležni 20% popusta.

(Popusti se v času razprodaj in akcij med seboj ne seštevajo. Popust velja do 31. marca 2010)

Trgovina THE EARTH COLLECTION,

www.status1.si

Ljubljanska 91, Domžale tel: 01/721 26 57


D o g a

Dogajanje

Predavanja za praktične

biodinamike

v letu 2009/10

17.1.2010, Maribor

Christian Hiß iz Freiburga v Breisgau-u je vrtnarski

mojster, ustanovitelj in član uprave Regionalwert d.d.

24

Jan Albert RISPENS

Koraki do razumevanja drevesa

Vprašanje o drevesih bomo obdelali v obliki seminarja,

z izhodišči Goetheanistične naravoslovne znanosti,

kjer pa so lastne izkušnje izhodišče do nadaljnih prizadevanj

in spoznanj. Iz primerjave (preko veliko vaj)

enoletne rastline z drevesom bo počasi bistvo drevesa

postalo otipljivo in razložljivo. V naslednjem koraku

se želimo posvetiti posameznim drevesnim vrstam in

pridobiti prvi vtis o 'drevesnem zboru'.

6.11.2009, Maribor

Dr. Rispens izvaja seminarje in predavanja s področja

Goetheanistične biologije. Je svobodno poklicni biolog in od

leta 2004 so-upravlja narodni park Visoke Ture.

Reto INGOLD

Tla v napetostnem polju

med življenjem in tehniko

Tlom bi naj v biološko dinamičnem kmetijstvu bila

posvečena posebna pozornost. Vendar se vse prevečkrat

apriori zavrača stroje in tehniko, ne da bi pravzaprav

poznali in upoštevali ozadje uporabe le-teh.

Na to temo bodo v tem predavanju podana nekatera

temeljna razmišljanja in spoznanja.

6.12.2009, Maribor

Dr. Reto Ingold, agronom in biodinamični kmet, Dornach.

Veliko let je že aktiven v Švici kot strokovni predavatelj

na področju biodinamičnega kmetijstva in mednarodno kot

svetovalec za biološko dinamično kmetijstvo.

Christian HISS

Regionalwert d.d. –

Delniška družba prebivalcev

Tradicionalne socialne strukture se drobijo. Delež

prebivalstva, ki je aktiven v kmetijstvu, se strmo

manjša. Potrebno je najti nove oblike sodelovanja. Regionalnost

in trajnost, socialna odgovornost in etika

v gospodarskem delovanju spet postajajo pomembne

teme. Christian Hiß nam bo predstavil eno izmed

takšnih oblik sodelovanja preko Regionalwert d.d. in

razložil njihove socialne in gospodarske temelje.

Elisabeth STÖGER, Willi Erian

O povezavi med krmljenjem in

plodnostjo pri naših domačih živalih

K temeljem biodinamičnega razumevanja sodi, da

se krmljenje goveda orientira po sliki rastline.

Po drugi strani se danes zelo veliko raziskuje, zakaj

se plodnost pri domačih živali venomer zmanjšuje.

V tem predavanju bosta predavatelja poskušala

zbližati oba gledišča in izpeljati zaključke za delo

v praksi.

14.2.2010, Maribor

Dr. Elisabeth Stöger je aktivna kot veterinarka na Koroškem;

Willi Erian že vrsto let kmetuje biodinamično

na svoji kmetiji na Koroškem.

Ralf Rößner

Lichtwurzel, voda in elementarna bitja

Kako nam lahko uspe stopiti v zaveden in konkretni

odnos z 'bistvenim' biološko dinamičnega dela?

Kako negovati ta odnos, da nam uspe delo z biološko

dinamičnim kmetijstvom še poglobiti?

14.3.2010, Maribor

Ralf Rössner je dejaven na področju raziskovanja vode in

tudi na področju temeljnega dela na 'novem prehranskem

toku; Nürnberg, Zukunftswerkstatt Elementarwesen.

V mesecu juliju pa bo, kot že lansko leto, organizirana

poletna zaključna konferenca vseh izobraževanj

na vinogradniški kmetiji v Avstriji.

Moderacija in prevajanje predavanj: Matjaž Turinek

Predavanja se začnejo ob 10. uri in bodo

trajala predvidoma do 16. ure.

Kotizacija za posamezno predavanje znaša 10 EUR

in je plačljiva v gotovini pred predavanjem.

Po želji je na voljo tudi topla malica, za kar so potrebne

predhodne prijave.

Prijave in informacije na:

matjaz.turinek@uni-mb.si

02 320 9009 ali 041 960 972

More magazines by this user
Similar magazines