Waldorfske novice - Pomlad 2011
Letnik VII, številka 1 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik VII, številka 1
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
D o g o d k i<br />
Igor Velepič<br />
Ekskurzija IV. in V.<br />
letnika v Prekmurje<br />
in v Zagreb<br />
Niz ekskurzij v srednji šoli se običajno zaključi<br />
z veliko arhitekturno potjo po južni Evropi.<br />
Občasno tej v četrtem oz. petem letniku<br />
dodamo še kakšno, po vsebini smiselno zaokrožitev skupne<br />
popotniške kariere – še posebej če gre za dva tako krasna<br />
razreda, kot ju imamo letos ...<br />
Odločitev za Prekmurje in Zagreb ni izhajala samo iz<br />
pedagoške vesti, da spoznamo obronke slovenstva ter<br />
prestolnico sosednje države, pač pa tudi iz aktualne<br />
povezanosti maturitetnega čtiva z Muro in tehtnega<br />
pridodatka k epohi arhitekture.<br />
V četrtek, 24. marca <strong>2011</strong>, smo se zarana odpravili<br />
proti Mariboru in v tamkajšnjo waldorfsko šolo prispeli<br />
še pred začetkom pouka. Veselje je bilo vstopiti v prostorno<br />
in svetlo šolo v centru mesta, še posebej, ker so<br />
se na hodniku zbrali vsi učenci od prvega do sedmega<br />
razreda in smo skupaj zapeli nekaj pesmi. Nekaj so<br />
jih zapeli tudi naši dijaki (ki so jih malčki imeli kar za<br />
velikane) sami. Ogledali smo si tudi nekaj razredov in<br />
z občudovanjem zrli, kaj vse učenci znajo in zmorejo!<br />
Kakšne nastope so nam pripravili! In kako lepo so nas<br />
sprejeli!<br />
Nato nas je učiteljica angleščine popeljala na zanimiv<br />
sprehod po mestu. Izvedeli smo marsikaj zanimivega,<br />
potem pa smo še v stolnici zapeli par pesmi in se povzpeli<br />
na zvonik, od koder smo imeli čudovit razgled na,<br />
s pomladnim soncem obsijani, Maribor.<br />
Zatem smo se zapeljali proti Veržeju, kjer sta nas pričakala<br />
in do plavajočega mlina na Muri odpeljala Nilsova<br />
babica in dedek. Pri mlinu bi z veseljem preživeli<br />
ves dan, a smo se šli vendarle okrepčat kar k Nilsovim<br />
domov, kjer so nam postregli s sokovi in priboljški. Po<br />
krepčilnem počitku smo odšli v evangeličansko cerkev,<br />
kjer smo prisluhnili gospodu, ki nam je marsikaj povedal<br />
o protestantizmu ter tudi odgovarjal na mnogotera<br />
vprašanja. Tudi tod smo zapeli in prav tako v nenavadni,<br />
a hudo lepi Plečnikovi cerkvi v Bogojini.<br />
Po tem resnem delu nas je Nilsova babica peljala na<br />
kmečki turizem nad Bogojinsko cerkvijo, kjer smo bili<br />
deležni pravega krepkega prekmurskega kosila s „kolinami'<br />
in s prekmursko gibanico. Račun za bogato kosilo<br />
so velikodušno poravnali Nilsovi stari starši, za kar<br />
smo jim še posebej hvaležni! Nihče se ne bi pritoževal,<br />
če bi še dan ali dva preživeli kar na tej domačiji v pomladanskem<br />
soncu, a nas je pot vodila naprej v Filovce,<br />
kjer smo so nam pokazali lončarjenje na vretenu,<br />
razložili peko glinenega posodja, izdelavo slamnatih<br />
streh ter nam predstavili, kako so ljudje včasih bivali<br />
v teh krajih.<br />
Še ob belem dnevu smo se pripeljali pred znameniti<br />
Kulturni dom v Lendavi, eden najlepših primerov organske<br />
arhitekture na Slovenskem, delo madžarskega<br />
arhitekta Imreta Makovca. Imeli smo zanimivega vodiča,<br />
ki nas je nato peljal še v sinagogo, ki pa je sedaj<br />
sicer lepo obnovljena, a zgolj kot muzejsko-galerijski<br />
prostor. Tudi tam smo zapeli dva kanona v hebrejščini.<br />
Nato smo se čez mejo odpeljali v Čakovec, kjer smo se<br />
nastanili v prijetnem hotelu in se zbrali pri večerji. Pred<br />
spanjem smo šli še na sprehod po centru tega ljubkega<br />
baročnega mesteca.<br />
18 <strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong>, pomlad <strong>2011</strong>