Revija Svitanje - Jesen 2011

wsljubljana

Letnik VII, številka 3

K a z a l oz a l

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

tel, fax: 01 549 01 55

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Aci Urbajs, Brane Žilavec, Franc Vehar,

Elvira Devetak Zavodnik, Silva Pisek,

Breda Medvešček, Maja Kolar,

Tanja Franjević Petrović, Martina Ficko,

Fanika Jeromel, Stanko Krašovec,

Franc Zavodnik, Monika Brinšek

SLIKOVNI MATERIAL:

S. Barbarič, Breda Medvešček,

Maja Kolar, Silva Pisek,

Fanika Jeromel, arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Breda Medvešček

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Ljubljanska cesta 56, 4240 Radovljica

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

revija@svitanje.si

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da revijo naroči društvo

(za vse svoje člane), znaša letna

naročnina 9 € na člana

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Antropozofija 4

Osnove antropozofije 4

Skrb za naravo 8

Poletje ... 8

Čebele in ose napovedujejo neugodno zimo 9

Žetev po starem običaju v Preboldu 10

Delo na polju plemeniti človeka 12

Darovi narave 12

Širimo obzorja 13

Nedelja-pšenica-Sonce 13

Kaj je biodinamika? 12. del 14

Pogled na Steinerjeve zapise o prehrani 16

Predstavljamo kmetije 18

Vedra zgodba o pogumu in vztrajnosti 18

Dogodki 20

Bistvena je kakovost 20

2. pohod biodinamikov in ljubiteljev narave 21

Prva tržnica Demeter v Sloveniji 22

Pravica do uporabe znamke Demeter 23

Ukrep 132 23

Društva Ajda 24

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


U v o d

U v o d n i k

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji biodinamike,

antropozofije, waldorfske

pedagogike ...

Res je, tokratna številka nekoliko zamuja, saj je

mihaelovo že mimo. Pa vendar vas prav lepo pozdravljam

v zdaj že sedmi jesenski številki revije.

Da, stari smo 7 let in obdobje posnemanja (kot pri

majhnem otroku) je mimo. To se vidi tudi po vedno

večjem številu avtorskih člankov, v katerih z

nami delijo svoje dragocene izkušnje naši praktiki

biodinamike. Kot urednico revije me to še posebno

veseli. Razveseljivo je tudi to, da v uredništvo prihajajo

prispevki iz različnih društev po Sloveniji,

s katerimi želijo društva tudi nas seznaniti, kaj se

pri njih dogaja. Zdaj res postajamo vse bolj revija

vseh biodinamikov v Sloveniji. V zadnjem letu se

je zgodilo kar nekaj zanimivih 'naključnih' srečanj,

rezultat katerih so novi sodelavci revije.

V tokratni številki si vam predstavljamo:

- Brane Žilavec govori o izjemnem pomenu

brezpogojne resnicoljubnosti za nadaljnji razvoj

človeštva.

- Naš vinogradnik Aci nas s svojim prispevkom

popelje v čas poletja in njegovih sladkosti,

pa tudi tegob v obliki suše in toče. A

biodinamiku vse to ne more pokvariti njegovega

pridelka, saj ima na voljo preparate, ki

mu v takih primerih še posebno pomagajo.

- Čebele pa nam to leto, po navedbah Franca

Veharja, s svojim obnašanjem v poletnem

času napovedujejo neugodno zimo. S svojo

navedbo, da so to poletje nekatere čebelje

družine hotele rojiti tudi trikrat, kar pomeni,

da jih bo pozimi mnogo pomrlo. Umrle družine

so po njegovih besedah posledica hitrih

temperaturnih sprememb. Takšno neverjetno

spremembo pa smo pravkar doživeli, saj

se je temperatura praktično v enem dnevu

spustila s 25 na 3 °C.

- Predsednik društva Ajda Štajerska, Stanko

Krašovec, nam v tokratni številki opisuje,

kako so s člani njihovega društva izvedli žetev

žita po starem običaju – s srpom in kosami.

- Naša sodelavka Elvira Devetak Zavodnik pa

nam v tokratnem prispevku pove o žitu, njegovi

vlogi nekoč in danes, na koncu pa nam

postreže še z receptom za palačinke s cimetovo

kremo.

- Biodinamičarka Silva Pisek je z nami podelila

svoje izkušnje ob setvi in žetvi lanu.

- Gospo Faniko Jeromel pa sem naprosila, da

nam zaupa nekaj o nabiranju odličnih čajev,

s katerimi je že v prejšnjem šolskem letu

oskrbovala Waldorfsko šolo Ljubljana.

- V našem prispevku o biodinamiki tokrat je

govora o sestavinah dobrega komposta.

- Naša nova sodelavka, gospa Tanja Franjević

Petrović iz Zagreba, je v različnih Stainerjevih

predavanjih poiskala vse tisto, kar se nanaša

na prehrano. Zbrane izseke je prevedla

v hrvaški jezik in izdala pod naslovom Dinamično-biološka

prehrana. Njena knjiga je to

pomlad izšla tudi v slovenskem jeziku. Gospa

Tanja nam v prvem prispevku predstavi

svoj pogled na Steinerjeve zapise predavanj

na temo prehrane. Sama sem knjigo že prebrala

in jo toplo priporočam.

- Gospa Breda Medvešček z Goriškega nam

tokrat predstavlja kmetijo Jakinovih.

- V tej številki pa lahko preberete tudi o mednarodni

konferenci biodinamikov v Nemčiji,

kjer so dali glavni poudarek na kakovost; o

2. pohodu biodinamikov in ljubiteljev narave

v osrednjih Slovenskih goricah; o prvi Demeter

tržnici v Sloveniji, ki je v Radovljici; o

tem, kako lahko vrtičkarji dobijo pravico do

uporabe blagovne znamke Demeter; Zvezo,

društva in Demeter kmete pa seznanjamo o

ukrepu 132; koledar dogajanja nam je tokrat

žal posredovalo le društvo Ajda Gorenjska.

Vendar upam, da s tem, dragi bralci, vaše branje

še ne bo zaključeno. Vljudno vas vabim, da revijo

obrnete, saj boste tudi v Waldorfskih novicah lahko

izvedeli kaj novega. Tam poleg zelo zanimivih

'strokovnih' člankov, ki so lahko zanimivi tudi za

vas - o poučevanju kot umetnosti, o Steinerju kot

učitelju, o domišljiji kot mostu čez vrzel, o vrstah

evritmije – izveste marsikaj o življenju na obeh

Waldorfskih šolah, v Ljubljani in v Mariboru, pa

tudi to, da je letos svoja vrata odprla še tretja šola

v Sloveniji, in to v Celju. Prav tako boste tam našli

vabila na božične semnje! Vabljeni, da jih obiščete

in se z nami poveselite.

Želim vam lepo jesen.

3


4

A n t r o

A n t r o p o z o f i j

Osnove antropozofije

O izjemnem pomenu brezpogojne

resnicoljubnosti za nadaljnji razvoj

človeštva

Brane Žilavec

Vprašanje resnice in aktivnost mišljenja sta v tesni

medsebojni povezavi. Razlog temu tiči v dejstvu,

da 'smo skozi mišljenje vodeni preko naših osebnih

življenj; (s pomočjo mišljenja) si pridobivamo nekaj,

kar sega preko naših lastnih duš ... Mi se počutimo

doma v vesolju, zato ker obstaja skladnost med zakoni

mišljenja in univerzalnim redom; ta skladnost

je tehten faktor v procesu prepoznavanja bistva

naše lastne človeške narave. Mi iščemo resnico v

naši duši; skozi to resnico se ne izraža samo naša

duša, temveč se izražajo tudi stvari sveta. Resnica,

ki se prepozna skozi mišljenje, ima samostojen pomen,

ki se nanaša na stvari sveta in ne le na našo

lastno dušo. V mojem navdušenju nad zvezdnim

nebom živim znotraj samega sebe, toda misli, ki jih

oblikujem o poteh nebesnih teles, imajo enak pomen

za moje mišljenje kot za mišljenje kateregakoli

drugega človeka.

Bilo bi nesmiselno govoriti o 'mojem' navdušenju in

radosti, če ne bi bil jaz sam prisoten; vendar je vsekakor

možno govoriti o mojih mislih brez sklicevanja

na mojo osebnost. Resnica, ki jo mislim danes,

je bila resnična tudi včeraj in bo resnična tudi jutri.

Če mi razumevanje nečesa povzroči veselje, bo to

veselje pomembno zame le, dokler bo prisotno v

meni. Ampak to, kar je resnično v tem mojem razumevanju,

to je popolnoma neodvisno od moje radosti.

Skozi proces doumetja resnice se duša poveže z

nečim, kar vsebuje pravo vrednost; vrednost, ki ne

nastane niti ne izgine z dejanjem našega (duševnega)

zaznavanja. Prava resnica se ne porodi niti ne

preide; njen pomen se ne more uničiti.

V prejšnjem sestavku je bil predstavljen velik

pomen sposobnosti objektivnega zaznavanja

fizičnega sveta za vstop v duhovne svetove.

Vendar obstajajo še mnogi drugi razlogi, zakaj bi

si morali ljudje prizadevati, da bi razvili ljubezen

do resnice – da bi bili brezpogojno resnicoljubni.

V današnjih časih je to bolj redka lastnost – celo

med tistimi, ki si prizadevajo za dosego spoznanja

višjih svetov – zato prav gotovo ne bo škodovalo, če

s Steinerjevo pomočjo pogledamo še na nekatere

druge posledice pomanjkanja resnicoljubja.

To ni v nasprotju z dejstvom, da imajo določene človeške

'resnice' le začasno vrednost, ker se kasneje

prepoznajo kot delne ali popolne zablode. Moramo

se zavedati, da resnica sama po sebi traja, čeprav

so naše misli le minljive manifestacije večnih resnic

... Samo nekaj, kar ima večen in resničen pomen,

lahko spodbuja k nenehnemu prizadevanju in postane

predmet neskončnega iskanja. Če resnica ne

bi bila popolnoma neodvisna sama po sebi, če bi

njena vrednost in pomen izhajala iz čustev človeških

duš, potem ne bi mogla biti cilj, o katerem bi

se strinjalo celotno človeštvo. Dejstvo, da se mi vsi

prizadevamo za spoznanje resnice, potrjuje njeno

neodvisno naravo.' 1

Iz tega Steinerjevega opisa je razvidno, da je vir

resnice zunaj človeka, in da je naša naloga, da se

naučimo resnicoljubnosti v našem prizadevanju,

da bi razumeli stvari, bitja in pojave v svetu, ki nas


5

ap o z o f

obdaja. Ampak 'ljudje nimajo radi, da se jim dandanes

podaja resnice preprosto zaradi tega, ker ne

verjamejo, da je resnica nekaj, kar prihaja k človeku

iz duhovnega sveta. Moderni ljudje verjamejo, da

mora biti resnica nekaj, kar vedno zraste na njihovem

lastnem vrtu ... Ljudje nimajo potrebe, da bi

se jim resnica razodela, saj imajo svoj lasten način

razumevanja ... in (zato) verjamejo, da absolutno

gotove resnice rastejo v njihovih lastnih vrtovih, čeprav

zemlja ni bila (ustrezno) pripravljena. Ljudje

niso pripravljeni sprejeti resnice, temveč razglašajo

same sebe kot lastnike resnice. To je značilna lastnost

današnjega časa.' 2

Dandanes so ljudem s pomočjo antropozofije dostopne

zelo pomembne resnice, ki so bile v preteklosti

dostopne samo izbrancem v misterijskih centrih

oziroma članom ezoteričnih skupin. V evlezinskem

misterijskem centru v stari Grčiji, kjer so več kot dva

tisoč let praznovali svečan festival v zahvalo boginji

Demetri za njen dar kmetijstva, so imeli tudi krog

izbrancev, katerim so bile dostopne takšne resnice,

kot so dandanes na voljo v Steinerjevih predavanjih

– še posebno v njegovih predavanjih o poljedelstvu,

ki so postavila temelje biodinamičnemu poljedelstvu.

Ta predavanja so danes dostopna vsakomur,

vendar je za njihovo razumevanje potreben nov

način razmišljanja. Z drugimi besedami povedano,

moja sposobnost dojemanja resnic, ki so posredovane

v teh predavanjih, je odvisna od tega, koliko

truda sem pripravljen vložiti v razvoj lastnosti, ki

mi bodo omogočile njihovo razumevanje.

'Ko človek sprejme antropozofijo na pravilen način

– ko je ne bere kot razburljiv roman, temveč

na način, da to, kar je posredovano v antropozofiji,

postane vsebina njegovega mišljenja – potem

postopoma izobražuje svoje srce in dušo, da živi s

stvarmi, ki se odvijajo zunaj njega v teku leta ... S

tem ko prisvojimo antropozofske ideje, ki se docela

razlikujejo od opisov čutnih dogajanj, lahko pripravimo

naš razum, da postane resnično dojemljiv in

občutljiv do tega, kar živi in tke (v letnih časih) ...

Šele ko vstopimo v sodelovanje s tem tkanjem in

klitjem stvari in dejstev narave, šele potem lahko

resnično razumemo potek celotnega leta.' 3

Tu je naveden primer, kako lahko trud, ki ga vložimo

v resen študij antropozofije, pripomore k razvoju

novega odnosa do ritma letnih časov. Seveda, obstaja

še veliko drugih možnih posledic. Na primer,

obstajajo ljudje, ki s posebno strastjo zagovarjajo

človekovo svobodo, obenem pa ne kažejo posebnega

zanimanja za antropozofijo. Ampak to je podobno,

kot če bi nekdo imel vrt in željo po hrani in

se obenem ne bi želel naučiti, kako pridelati hrano.

Kajti 'antropozofija je način prodiranja v duhovni

svet in njegove zakonitosti. In kaj to pomeni? To

pomeni svobodo, kajti samo uvid bo prinesel svobodo.

Samo kadar nekaj razumemo, lahko vzpostavimo

odnos do tega na pravilen način. Pridobivanje

uvidov o duhu je potemtakem največji proces

osvobajanja, ki ga lahko sploh dosežemo. Resnični

razvoj in napredek se nahajata v stvareh, ki nas jih

lahko nauči duhovna znanost. Ljudje bodo prišli do

iskanja resnice v duhu samo v primerih, ko si bodo

želeli postati (resnično) svobodni.' 4

Sedaj si bomo ogledali nekatere bolj skrite negativne

posledice pomanjkanja želje po iskanju resnice

oziroma resnicoljubnosti. Za uvod si najprej preberimo

še en Steinerjev opis o bistvu resnice, ki nam

bo pomagal pri razumevanju kasnejših razlag.

'Razmerje naših idej do zunanjih objektov se prvič

pojavi v fizičnem svetu. Objekti nas obkrožajo. Mi

si jih predstavljamo v naših mislih. To, kar imenujemo

fizična resnica, je skladje naših idej z objekti;

to je resnica na fizičnem nivoju obstoja. Če izrazimo

določeno idejo, za katero fizičen svet ne preskrbi

ustreznega modela, potem ta ideja ni resnična. Kadarkoli

govorimo o fizičnih resnicah, se to vedno

nanaša na skladnost med tem, kar mislimo, in fizičnimi

dejstvi.' 5

Sedaj lahko to razlago primerjamo z razlago o učinkih

resnice in neresnice v astralnem svetu.

'V astralnem svetu obstaja ogromna razlika, če nekdo

izreče misel, ki je resnična ali pa misel, ki je neresnična.

Misel je povezana z določenim predmetom

ali bitjem; le ta je resnična, če se sklada s tem predmetom

ali bitjem. Vsak dogodek, ki se pripeti, povzroči

določeno posledico v višjih svetovih. Če nekdo

poroča o tem dogodku točno, se astralna oblika,

ki izžareva iz pripovedovalca, združi z (astralno)

obliko, ki izhaja iz samega dogodka. Na ta način

sta obe obliki ojačeni. Takšne ojačene astralne oblike

pomagajo k bogatenju in povečevanju vsebine

duhovnega sveta. To je potrebno, če želi človeštvo

napredovati. Ampak v primeru, če se o dogodku

poroča neresnično, na način, ki ni v skladu z dejstvi,

potem miselna oblika poročevalca nastopi

proti miselni obliki, ki je izšla iz samega dogodka.

Ti dve miselni obliki trčijo druga v drugo in povzročijo

obojestransko uničenje. Te uničevalne 'eksplozije',

povzročene z lažmi, delujejo na način, kot


6

a n t r o p o z o f

deluje tumor v telesu, kadar uniči organizem. Potemtakem

laži ubijejo astralne oblike, ki so nastale

in morajo nastati, in na ta način paralizirajo del razvoja.

Vsak, ki govori resnico, dejansko promovira

razvoj človeštva in vsak, kdor laže, ga ovira. Zaradi

tega obstaja ezoterični zakon: Gledano z duhovnimi

očmi je laž umor ... Kdorkoli laže, postavlja ovire

na svoji lastni poti.' 6

Sedaj lahko razumemo, zakaj Steiner vedno znova

opozarja na izjemen pomen resnicoljubnosti, še posebno

med člani antropozofskega gibanja, ki imajo

nalogo, da sodelujejo pri pripravi ustreznih pogojev

za pravilen duhovni razvoj iz obdobja materializma

v obdobje, ki bo v znaku nove duhovnosti.

'V duhovni znanosti, ki deluje v smeri antropozofije,

je absolutno bistveno, da spoznamo, da je neresnica

v življenju razuma in duha enaka, kot je opustoševalna

bomba v fizičnem življenju. Neresnica je

pogubna sila, orodje uničenja – in to v dejanskem

pomenu teh besed.' 7

Če sedaj pomislimo na neštete ljudi in skupine –

med njimi so žal tudi nekateri člani antropozofskega

gibanja – ki si lastijo dokončno resnico (npr. Jehove

priče, ortodoksni materialistični znanstveniki

ipd.), lahko razumemo, zakaj je ena od pomembnih

nalog antropozofije preseganje takšnih omejenih

pogledov na svet.

'Veliko ljudi je v stanju spanja glede antropozofije.

Ti ljudje se ne bodo zlahka prebudili temu, kar

jim morajo posredovati antropozofi. Toda bilo

bi zaželeno, da se antropozofi sami prebudijo do

drugih ljudi. Potem jim ne bi pristopali na osnovi

slepe vere, temveč s pomočjo resničnega uvida v

vrednost drugega človeka; na ta način bi razumeli,

da je vrednota antropozofije vključevanje. Morali

bi razumeti, zakaj antropozofija vključuje tisto, kar

drugi smatrajo za edino možno zadevo. Morali bi

razumeti, da mora antropozofija razširiti svoja obzorja

s tem, da seže na področja, ki jih drugi razumejo

zgolj z njihove lastne omejene perspektive.' 8

Tega pa ne bo možno doseči vse dotlej, dokler ne

bodo člani antropozofskega gibanja v sebi vzgojiti

brezpogojno ljubezen do resnice.

'Ljubezen do laži ne bi smel biti naš posel v antropozofskem

gibanju, kajti mi moramo ljubiti resnico.

Potrebno je občutiti celotno težo teh besed: ljubiti

resnico; ne ljubiti laži zavoljo vljudnosti, zavoljo

udobnega družabnega življenja. Biti brezbrižen,

kadar se soočamo z lažmi, je prav tako slabo, kot

ljubiti laži ... Resnična ljubezen zahteva navdušenje

za resnico. Svet bo napredoval samo v primeru, če

manifestiramo naše navdušenje za resnico.' 9

V času mojega bivanja v Angliji sem preživel več

kot devet let v štirih antropozofskih ustanovah. V

njih sem doživel marsikaj zelo poučnega. Tovrstno

učenje pa ni bilo vedno zelo prijetno. Včasih je bilo

prav nasprotno. Med najbolj neprijetne izkušnje

prištevam ravno izkušnje, ki so izpostavile pomanjkanje

pravega navdušenja za resnico. Kadarkoli so

se namreč v teh ustanovah pojavili resni konflikti,

so bili odzivi na njih vedno podobni. Raje kot da bi

se podali na manj udobno iskanje resničnih vzrokov,

ki so tičali v ozadju teh konfliktov, so se vodilni

člani raje zadovoljili z bolj ali manj enostranskimi

sodbami, ki niso zahtevale nobenih temeljitih

sprememb. Obenem pa je preostala večina ostala

bolj ali manj brezbrižna do problemov in neresnic,

s katerimi so se soočali v skupnosti.

Ne glede na naravo vzrokov, ki so v ozadju tovrstnih

odzivov, lahko z zanesljivostjo trdim, da je

takšno obnašanje več kot nespametno. V resnici je

izjemno škodljivo. S pomanjkanjem resničnega uvida

v ozadje konfliktov se le ti nikoli ne razrešijo,

temveč se samo potuhnejo in potem, ob prvi priložnosti,

izbruhnejo na dan še z večjo uničevalno

silo. To tiči v sami naravi konfliktov. 10 Zato me ni

presenetilo, ko je lani zaradi vplivov svetovne gospodarske

krize kar nekaj antropozofskih ustanov

v Angliji (med njimi tudi ena, v kateri sem preživel

skoraj dve leti) bilo prisiljeno razglasiti finančni

bankrot.

V novem evangeliju obstaja Kristusova izjava, da bo

'človeku odpuščen vsakršen greh in vsakršno bogokletje,

toda bogokletje proti duhu mu ne bo odpuščeno.'

11 Če poskušamo razumeti to izjavo, lahko

pridemo do zaključka, da bi bilo bolj smiselno, da

bi imeli grehi proti Očetu in Sinu večjo težo kot pa

greh proti Svetemu duhu. Vendar – če s pomočjo

duhovne znanosti povežemo področje, ki je pod

nadzorom Boga Očeta, z voljo in dejanji, področje

Sina s čustvi, in področje Duha z mišljenjem – lahko

pridemo do naslednje, bolj smiselne razlage:

Greh proti Očetu predstavljajo egoistična dejanja

(npr. fizično nasilje), ki se jim ljudje lahko odpovejo

samo s pomočjo uvida o negativnih posledicah tovrstnih

dejanj.

Greh proti Sinu predstavljajo sebična čustva (npr.

sovraštvo do drugačnih ljudi), ki se lahko preo-


i j a

7

brazijo v nesebična (npr. strpnost) samo s pomočjo

uvida o negativnih posledicah tovrstnih čustev.

Greh proti Duhu pa predstavljajo vse vrste neresnic

(npr. zablode, iluzije, laži ipd.). To pa pomeni, da

vse dokler ljudje živijo v samoprevarah, ne more

priti do nobenih pravih sprememb, kajti vse pozitivne

spremembe temeljijo na spoznanju resnice.

Edini izhod iz te zagate je, da se ljudje odpovejo neresnicam,

na katerih slonijo njihove iluzije.

Steiner v enem od svojih predavanj poimenuje Sveti

duh za Duha resnice. To pomeni, da dokler živimo

v neresnici, ne moremo biti odrešeni našega greha

proti duhu. Odrešitev je možna samo, če postane

prizadevanje za spoznanje resnice naša vrednota,

naš ideal, za katerega nam ni žal nobenega napora.

'Nekaj lahko postane objektivna resnica samo potem,

ko je bilo le to postavljeno, če se tako izrazimo,

v raznovrstne položaje in je bila nanj usmerjena

svetloba z različnih smeri – samo potem, ko

je nekdo resnično zadržal sodbo tako dolgo, kot je

mogoče. Prenagljeno izraženo stališče, prenagljeno

izraženo mnenje, poročilo o dogodku, ki je podano

v preveliki naglici, ne morejo biti resnica; imajo pa

lahko učinek, da vodijo človeštvo vedno bolj v dekadenco

... Verjetno bi se strinjali, da večina ljudi

niso po naravi zakrknjeni lažnivci. Seveda, nekateri

ljudje so takšni. Ampak najhuje od vsega je nezavedno

in podzavestno laganje ... laganje, ki vsebuje

četrtino ali osmino ali šestnajstino resnice. Lahko je

celo 98-odstotno resnično, toda aktivna gonilna sila

preostalih dveh odstotkov pokvari celotno stvar in

jo potegne s seboj v izkrivljenost.' 12

Vsakdo lahko najde neštete primere tovrstnega

izkrivljanja resnice v politiki, znanosti in religiji,

v oglaševanju, v duhovnih gibanjih in še marsikje

drugje. Tovrstne nepopolne resnice so zelo prisotne

tudi na področju prehrane, še posebno, kadar

se promovira zdravo prehranjevanje. Zanimivo pa

je, da sem odkril primere 85- in 90-odstotnih resnic

tudi med proizvajalci Demeter hrane.

Prvi primer je pšenična moka (z angleške biodinamične

kmetije), ki se prodaja kot 85% Wholemeal

Wheat Flour. Drugi primer so biodinamične testenine

(proizvod nizozemskega podjetja), ki se prodajajo

kot 90% Whole Wheat Pasta. Morda se na prvi

pogled ne bo zdelo nič narobe s temi opisi. Vendar,

če se te izjave prevedejo v matematični jezik, potem

bi to pomenilo, da tisti, ki so jih uporabili, dejansko

trdijo, da obstaja 85- oziroma 90-odstotni celoten

krog. To pa je nesmisel, kajti krog je lahko celoten

ali pa ni celoten! Seveda lahko obstaja določen odstotek

kroga, recimo polovica ali tri četrtine kroga;

ampak v teh primerih krog ni več celota.

Seveda če bi si zadali nalogo, da bi morali vedno

izražati le stoodstotno preverjene sodbe, bi nas to

lahko pripeljalo do ugotovitve, da bi bilo bolje prenehati

z govorjenjem in pisanjem!? To v mnogih

primerih niti ne bi bilo tako slabo, še posebno, če

se ozremo na kakovost tega, kar se govori in piše v

modernih medijih. Kajti 'mi nismo prejeli sposobnosti

mišljenja z namenom, da oblikujemo misli z

neprimerno naglico, temveč zato, da lahko raziskujemo.

Mišljenje se mora razumeti kot aktivnost, ki

lahko ostane dolgo časa na stopnji iskanja (ustrezne)

oblike. Oblikovanje misli je potrebno zadržati

vse dotlej dokler se ne prevzame odgovornost za

dejstva – dokler se dejstva ne zasuka in obrne in

pogleda z vseh možnih strani.' 13

To pomeni, da v našem miselnem svetu ostajamo

odprti do novih uvidov, do možnosti za nove načine

razumevanja tega, kar smo že spoznali za resnično.

Zelo pomembno je, da nikoli ne pozabimo na

Steinerjeva opozorila, da resnica ni nekaj preprostega.

Dokaz za to lahko najdemo v našem lastnem

fizičnem telesu. V zadnjih nekaj stoletjih je na stotine

znanstvenikov posvetilo leta in leta preučevanju

delovanja fizičnega telesa; v zadnjih desetletjih

jim pri tem pomaga tudi zelo obsežna računalniška

tehnologija in vrhunski tehnični instrumenti. Pa se

kljub vsemu temu pojavljajo vedno nova odkritja.

Če k temu dodamo še obstoj eteričnega (t.j. življenjskega),

astralnega (t.j. duševnega) in duhovnega

telesa (t.j. človeškega Jaza), potem si lahko predstavljamo,

da mora biti zgradba človeškega organizma

zares izjemno kompleksna.

In čeprav nam duhovna znanost omogoča vedno

boljše razumevanje sveta in človeka, je obenem

tudi res, da se nam z njeno pomočjo odpirajo vedno

nova obzorja in z njimi možnosti novih spoznanj.

Potemtakem bomo ohranili zdrav odnos do resnice,

če se zavedamo, da smo mi vsi popotniki na poti

spoznanj, ki vodijo skozi različne pokrajine, ki se

lahko včasih vzpenjajo v višave in spet drugič spuščajo

v globine; vse pa vodijo v neizmerne daljave,

tako da nam njihovih koncev zaenkrat še ni dano

videti.


8

S k r b z

S k r b z a n a r a v

'V današnjih časih je resnično pomembno, da se

opozori na odnos, ki ga potrebujejo razviti ljudje

do njihovih lastnih misli in do nagibov na osnovi

katerih delujejo ... Ljudje nočejo, da bi bilo mišljenje

pot, ki jo je potrebno potovati dolgo, dolgo časa,

preden nekdo prispe do cilja in si pridobi nekaj, v

kar lahko verjame, temveč hočejo opraviti z mišljenjem,

kolikor je možno hitro. Vendar do cilja lahko

prispemo samo potem, ko smo vzpostavili odnos

do resnice. In celo ko smo uspeli priti do nečesa, kar

je popolnoma pravilno – tudi če smo pretehtali zadevo

z vseh strani in dosegli popolnoma pravilen

način, da jo izrazimo – ne bi smeli nikoli odnehati

(s poskusi), da si jo ogledamo na novo, da jo kljub

temu preučimo še z drugih vidikov.' 14

Tovrstno prizadevanje je vsekakor vredno svojega

truda, kajti 'kar duša nosi znotraj same sebe kot resnico

in dobroto, je neminljivo.' 15

Opombe:

1,15

Steiner, Theosophy, Anthroposophic Press, 1994

2

Steiner, Nature Spirits, Dornach, 6.10.1917

3,7,9

Rudolf Steiner, vir neznan

4

Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin,

1.10.1906

5

Steiner, The Riddle of Humanity, Dornach, 26.08.1916

6

Steiner, Rosicrucian Wisdom, Munich, 30.05.1907

8

Steiner, What is Anthroposophy, Dornach, 20.07.1923

10

Za boljše razumevanje narave konfliktov priporočam knjigo

antropozofskega avtorja Friederich Glasla Confronting

Conflicts – A first-aid kit for handling conflicts (Hawthorn

Press, 1997). V njej so na voljo tudi praktična navodila, kako

lahko pristopimo k razreševanju konfliktov na konstruktiven

način.

11

Evangelij po Mateju, 12: 31

12,13,14

Steiner, The Riddle of Humanity, Dornach, 27.08.1916

Poletje ...

Aci Urbajs

je čas počitnic, dopustov, oddiha ... torej, da le ne

bi deževalo, da brezskrbno uživamo v naravi: ob

morju, v hribih ob strugah rek, jezerih ... Toda

obstajamo tudi kmetje, ki poleti zremo v nebo

v upanju, da dež bo, da končno ohladi pregreto

ozračje, osveži živali, rastline in vdihne zrak v

zemljo.

Voda je vir življenja. Brez vode kemični etri, ki se

odvijajo v rastlinah, ugasnejo, življenjski eter zamre

in zelene trate porjavijo, postanejo le materialni

svet. Življenjska sila iz rastlin se zavleče v zemljo,

h koreninam. Tudi plast komposta ščiti zemljo pred

izsušitvijo in igra v poletju pomembno vlogo. Preden

suša posuši zadnjo kapljico v rastlini, ki odloča

o življenju ali smrti, nam pomaga 'gnoj iz roga 500',

da v rastlini zadrži vitalne sile.

Trave v suši posrkajo zadnje energije iz stebla v korenine

in čakajo na dež, da poženejo trave k soncu.

Za žita, ki so enoletnice, je suša usodnejša. Ob suši

skoraj ne naredijo klasa in kasnejša moča samo poslabša

pridelek. Tudi stari pregovor, ki pravi Ko

ajdo seješ, se naj za brano kadi, kajti potem dobro

obrodi, za letos ne drži, kajti avgust in september

sta puščavsko suha.

Trajni nasadi sušo premagujejo malo drugače.

Upočasnijo dihanje in bitje svojega srca. Zmanjšajo

se kemični etri – fotosinteza, čeprav je sonca v

izobilju. Tako zastane zorenje in najbolj vroče lege


9

o

a n a r

ne dajo sladkih plodov. Zgodba se popravi v jeseni,

ko sonce izgublja moč in rosna, vlažna jutra dajo

novi zagon. Gre za vzajemen odnos vode in sonca

za njuno skladnost, harmoničnost ... le skupaj poganjata

kemijski eter.

Toda poletni oblaki v sebi nosijo skrito nevarnost.

Igra kapljic v oblakih je lahko predivja. Topel vlažen

zrak se hitro dviguje navzgor in tukaj se še vrtinči

hladen zrak, ki pospeši igro narave, da oblak

zraste v višino, kjer je mraz in kapljice zmrznejo, se

kotalijo in odebelijo ter z nevihto padejo kot toča ...

iz vlažne miline se spremenijo v mlin, ki zmelje in

ubija zeleno v rjavo, materialno. Iz etrov življenja

se je voda spremenila v led, ki je le materialen svet,

kot kamen, skala.

Toča, ki je klestila po Kozjanskem sredi julija, je bila

usodna tudi za mojo kmetijo. Pira, paradižnik, paprika

in druge vrtnine so kazale žalostno zgodbo.

Agronom, ki si je ogledal vinograd, je ocenil stanje

kot 'totalka'. Seveda je to slika ob tragediji in že jutri

je nov dan. Čaj iz rmana sem obogatil s silicijevim

oksidom (kalijevo vodno steklo) in poškropil

prizadete nasade in vrtnine. Vitalnost rastlin se je

dvigovala iz dneva v dan. 'Kremen iz roga 501' in

preslični čaj sta bila še zadnji obliž na rane. Zadnje

redno škropljenje sem za vinograd naredil 28. julija

(bakrov oksid, žveplo ter alge) in z družino odpotoval

na poletne počitnice ... sem si jih prislužil!

Ko gledam lepo dozoren vinograd, se sprašujem,

kje je dan, ko je padla toča in kakšno vitalno moč

imajo rastline, da zacelijo rane in končajo svoje poslanstvo,

da razveseljujejo in hranijo ljudi. In prepleta

se mi misel, da je narava ogledalo naše duše.

Spomnim se praznih fraz, besedičenj, polresnic, strnjenih

v oblak človeške ošabnosti, iz katerih se širi

materializem ... toča.

Čebele in ose

napovedujejo

neugodno zimo

Franc Vehar

V letošnjem letu so bili dani optimalni pogoji za

dober razvoj čebel in os. Narava je nudila obema

obilo medičine in mane, pa tudi ušice so se

prekomerno razvile po gozdnih drevesih.

Čebele so hotele rojiti tudi trikrat iz ene družine,

kar je pri nas neobičajno. Pregovor pravi: Če je

poleti veliko rojičev, bo pozimi pri čebelah veliko.

Umrle družine so običajno posledica hitrih temperaturnih

sprememb, ko družina zgubi stik s hrano.

Pozno poleti so čebele napolnile plodišča z medom,

ki je maninega izvora. Tak med ni primeren za

prezimovanje. Odstraniti ga moramo od zalege in

ga nadomestiti z zimsko krmo, ki je sestavljena iz

sladkih čajev. Uporabimo čaje istih rastlin, kot za

BD preparate. Količina zimske krme-čajev mora zadostovati

za prehrano čebel do prvega marca. Ko se

pogosteje ogreje ozračje toliko, da se čebele lahko

očistijo blata. Zaradi večje količine kristaliziranega

medu bodo čebele pozimi oziroma zgodaj pomladi

potrebovale veliko vode za topljenje kristaliziranega

medu .Če bodo brez vode, bodo umirale od lakote

pri polni skledi medu.

Kateri so znaki za napoved neugodne zime? Čebele

so v avgustu nanosile veliko medu tik nad zalego.

Niso redki primeri, ko so čebele nanesle med tudi

do polovice AŽ sata, kar je znak da bodo dolgo brez

nove hrane iz narave. Običajno čebele nanosijo med

na srednjem satu do 5 cm od vrhnje letvice do cvetnega

prahu. Letos je ta pas širok od osem do deset

cm. Povprečno je širok 7 cm.

Ose nam sporočajo, da bodo velike temperaturne

spremembe, ker so bile zelo agresivne pri iskanju

hrane.12.9. so nenadoma izginile ose matice in se

redko pojavljajo po 14.9. V letih, ko so bile mile

zime, so ose matice masovno letale v naravi še v

oktobru. Kot zgleda, letošnji oktober ne bo dopuščal

let os in čebel zaradi nizkih temperatur.


10

s k r b z a

Tudi glodalci so že v začetku septembra hoteli priti

v hiše za vsako ceno .Preglodale so tudi vrata, samo

da so prišle v klet moje hiše. Tako obnašanje glodalcev

napoveduje zgodnji mraz.

Dolgo in neugodno zimo napovedujejo koze. Običajno

je prsk med 15.8. in 8.9. Letos je ta nagon dobesedno

prestavljen na poznejši čas. Sedaj, ko to

pišem, ne vem, kdaj se bo pojavil nagon za razmnoževanje.

Običajno pred dolgo zimo obstoji nagon

za razmnoževanje v novembru. O tem bom pisal v

naslednji številki.

Pri čebelah je pravi čas za selekcijo od 15.8 do 1.10.

Katera merila upoštevam pri selekciji družin?

Najvažnejše je količina zaloge, ki jo je družina pripravila

za zimo. Družina, ki ne nabere zadostne količine

medu za prezimitev, nima kaj iskati v mojem

čebelarstvu.

Naslednji podatek je količina in kvaliteta zalege glede

na število ulic, ki jih zaseda. Družina, ki ima od

deset zasedenih satov v avgustu šest satov zalege

lepo razporejene v obliki elipse ali kroga, je primerna

za prezimitev. Tiste, ki nimajo 60% zalege glede

na zasedenost satja, niso primerne za prezimitev v

mojem čebelarstvu. Družine, ki niso primerne, pripojim

ustreznim družinam tako, da jih podveznem

– naklado postavim pod dobro družino. Med družini

vedno položim preluknjan papir, da se ne spopadejo

med seboj. Pred tem pa odstranim matico

neustrezne družine.

Naslednjo selekcijo naredi narava čez zimo. Vse,

kar ni sposobno preživeti v naslednjem letu, pomre.

Čebele odenem minimalno. Običajno pet listov papirja,

kar zadostuje za normalno prezimovanje.

Ko opravim vsa ta dela, veselo pričakujem pomladi

in novega prebujenja v naravi in čebelji družini.

Vsem čebelarjem želim zdravih čebeljih družin

in dobro prodajo medu. Ostalim bralcem pa obilo

zadovoljstva in notranjega miru ob prebiranju

revije.

Žetev po starem

običaju v Preboldu

Stanko Krašovec

Žetev po starem - s srpi, s kosami. Še ne tako dolgo

nazaj, pa že skoraj pozabljeno. Je to mogoče?

Seveda, 50 jih je že skoraj preteklo od takrat, ko sem

še sam, čeprav še otrok, pomagal. Bilo je kar nekako

logično, da tudi brez sodelovanja otrok ni šlo. Pa ni

nihče govoril, da smo izkoriščani.

Verjetno je to tudi pustilo pečat, da se vse bolj zavedam

pomembnosti dobre žetve za preživetje tudi v

sedanjem času. Vsak pobrani klas je pomenil manj

lakote. Koliko pričakovanj in želja po sveže pečenem

zdravem kruhu. Kakor vsak klas je bila vredna

tudi vsaka drobtina, ki si jo pobral in poljubil.

S prijateljem Milanom, članom Ajde in klenim kmetom,

sva letos marca - po predavanju dr. Matjaža

Turineka pri nas v Preboldu - prišla do zamisli, da

bi namesto koruze zasejal žito.

Kakor sta dobra zemlja in seme pogoj, da vzklije

dobra rastlina, je bilo pomladno vzdušje in dobre

potrditve s predavanja krivo, da je padla odločitev

o setvi. Skoraj sem že obupal, ker Slovenija ni premogla

eko pšeničnega semena, pa me je rešil poznani

koroški Slovenec in biodinamik Hansi Sticker

iz St. Jakoba v Rožni dolini na avstrijskem Koroškem,

tako smo pripeljali eko seme iz Avstrije.

Zadnji še priporočljivi datum za sejanje je bil 20.

marec in na ta dan je bila eko pšenica SW Michael

ročno posejana v pripravljeno zemljo. Naslednji

dan jo je Stvarnik lepo zalil, da je lepo vzkalila. Vreme

je bilo naklonjeno rasti. V maju smo jo uspeli

škropiti z baldrijanom, vse drugo žal zaradi preobilice

dela ni bilo mogoče. Pšenica je bila iz tedna v

teden lepša. Vseh 90 kg semena na 35a zemlje je bilo

ravno prav za gostoto. V juniju nam je napad žitnega

hrošča skoraj pokvaril veselje. V ekološki ali

biodinamični pridelavi se najde za vse težave tudi

naravna rešitev. Z enkratnim in pravočasnim česanjem

žita je bil odstranjen tudi ta škodljivec, tako,

da ni bilo zaznati nobene škode.


n a r a v o

11

Ob veselju, da žito tako lepo dozoreva, je dozorela

tudi odločitev Milana Škorjanca, da bomo želi na

star način, ročno in ob tem pripravili etno prireditev.

Kjer je volja, so tudi prijatelji, sosedje, člani

Ajde, da pomagajo. Glede na dozorelost smo vedeli,

da bo žito potrebno žeti pred koncem julija..

Kljub muhastemu julijskemu vremenu smo določili

23. julij za dan žetve.

Ko sva razmišljala, koliko parov rok je potrebnih,

sva prišla do številke 50. To pa ni mačji kašelj. Kaj

vse je bilo potrebno opraviti do žetve. Lahko bi kar

dolgo opisoval. V čast žitu in kruhu, ki bo iz njega

nastal, se sliši, da po zgodnjem zajtrku s prežganko

najprej zapojo vaški pevci, nato pa delo blagoslovi

naš župnik Damjan.

Za uspeh je treba začeti zgodaj, tako da se dopoldanska

malica na njivi že prileže. Po malici pa bi

pohiteli, da nas prehuda vročina ne zdela še pred

koncem žetve. Vse je šlo po planu do dneva žetve

do pol četrte ure zjutraj, ko so kuharice že pripravljale

zajtrk. Grom in blisk od Vranskega je napovedal

slabo vreme. Nekaj časa je lilo, da je bilo gotovo,

da ta dan z žetvijo ne bo nič, tudi če se kmalu

zvedri. Stebla in klasi so premočeni in bi v latah na

kozolcu oplesnili. Že dolgo nismo tako pričakovali

lepega vremena kot tokrat. Soboto, nedeljo in ponedeljek

nam je pokvarilo. Zdaj mora biti vsaj dva dni

lepega, da se vse lepo osuši.

V sredo je že bilo idealno vreme za žetev. Žanjice so

najprej požele toliko žita, da so napravile poreselje

ali vezi. Nanj so položile požeto žito in ga povezale

v snope. Snope so zložile na njivi v pokončne kopice,

da se osuši morebitna rosa.

Po opravljeni žetvi smo snope zložili na voz s konjsko

vprego in prepeljali do kozolca ter ga vložili v

late do popolne osušitve. Najstarejša udeleženka

je pripravljala poreslje. Novinar Darko jo je opazoval

in želel posneti. Vendar je bila tako spretna,

da kljub večkratnim poizkusom ni uspel napraviti

posnetka.

Po dobro opravljenem delu se priležeta tudi dobra

jed in pijača. Gospodar je temu prazniku namenil

celo domačega prašička. Verjemite, da smo si oblizovali

prste. Takšne dobrote se ustvarijo še samo

z dobro voljo in na naraven način. Izgledalo je, da

nihče ni čutil utrujenosti. Do poznega večera in slovesa

se je razlegalo petje in harmonika.

Čudovito avgustovsko vreme je osušilo pridelek.

Omlatili smo ga v začetku septembra. Bilo je tako

suho, da bi se že lahko mlelo. Pridelka je bilo skoraj

1200 kg, kar je zelo spodoben pridelek.

Imam občutek, da smo v takem času, ko gre znanje

za preživetje v pozabo in redki so, ki še to obvladajo

in prenašajo na mlajši rod. Prava sreča se nam je nasmehnila,

da smo uspeli zbrati še žanjice in kosce iz

okolice Prebolda, ki še obvladajo to delo.

Bomo čez nekaj let še uspeli opraviti žetev s srpi

in kosami, če nam kombajni odpovedo? Ali se ljudje,

živeči v betonskih mestnih naseljih, zavedajo,

da lahko pretrgane dobavne poti hrane pripeljejo

do lakote. Slovenija je samo še okrog 30% samooskrbna.

Ko so žanjice po žetvi z njive pobrale odpadle klase,

me je zmotil komentar gledalca: 'S pobiranjem klasja

se pa ne bi zafrkaval, donos je, kakršen je.' Je važen

samo donos ali tudi odnos, ki se je očitno izgubil?

Z ljubeznijo in voljo zasejano, požeto, omlateno

je garancija za kvalitetno in zdravo zrnje, ki bo dalo

dišeč zdrav kruh, če ga ne bo kakšen pek pokvaril s

preštevilnimi dodatki.

Do tako pripravljenega, če temu sploh lahko rečemo

kruh, pa je težko gojiti spoštovanje.


s k r b z a

Delo na polju

plemeniti človeka

Silva Pisek

Že nekaj let mi g. Janez Resman zaupa najlepšo

njivo nad svojo domačijo v Radovljici. Ponavadi

tam sejem piro in včasih ajdo, letos pa sem prvič

posejala lan.

Lan ima lepe cvetove in je vsestransko uporaben.

Z gospo Kristino sem ga požela na dan za plod po

setvenem koledarju Marije Thun. Prvi petek v septembru

smo se zbrali sosedje z naše ulice in prijatelji.

Na Ledrarjevem skednju smo trli lan. Trli smo

ga na neugoden dan glede na koledar, vendar smo

imeli dobre misli. Pridružil se nam je tudi radovljiški

župnik, gospod Andrej Župan, ki je vse skupaj

blagoslovil. Kristina, Marija, Mimi, Irena, Tinka in

Franci ter ostali so s svojim znanjem pomagali, da

nam je uspelo odstraniti semena, krogljice od stebel!

Darovi narave

Fanika Jeromel

Vsaka pokrajina ima nekaj zelišč, ki so značilna

samo zanjo. To še posebej velja, če človek še ni

pretirano posegel vanjo in jo spremenil. Zato

lahko v vsaki pokrajini najdemo kaj zanimivega,

kar nam bo lepšalo in lajšalo življenje.

Živim na obronkih Pohorja, kjer je narava še dokaj

ohranjena. Tu še rastejo samoniklo: materina dušica,

črni bezeg, lipa, šentjanževka, pljučnik, islandski

lišaj, malina, robida, kopriva, breza in druge. Nekaj

rastlin gojim na vrtu. To so predvsem meta, melisa,

lučnik, izop in ameriški slamnik. Pri nabiranju in

gojenju upoštevam lunin koledar. Letošnje hladno

in deževno poletje s točo je delalo rastlinam veliko

težav. Reševala sem jih tako, da sem jih negovala z

rmanom, kamilicami, preslico in koprivami ter jih

tako obvarovala pred boleznimi in škodljivci.

V začetku poletja, nekje ob šentjanževem, je največ

zelišč, pri katerih nabiramo liste in cvetove. Skrbno

jih posušimo, spravimo v papirnate vreče in shranimo

v temnem suhem prostoru. Ob mihaelovem,

29. septembra, naberemo koprivo. Takrat vsebuje

obilico meteornega železa, ki krepi voljo in pogum.

Posušene vršičke zmeljemo v prah, katerega potem

uporabljamo v gospodinjstvu kot dodatek k juham

ali pri peki kruha.

Ne pozabimo na plodove, saj so prava zakladnica

mineralov in vitaminov, v katerih se skriva moč za

krepitev našega telesa. Posušene borovnice nam

bodo pomagale urejati prebavo. Pred zimo ali zgodaj

spomladi nabiramo korenine zdravilnih zelišč,

ki imajo takrat največ moči. V naši hišni lekarni ne

sme manjkati korenina sleza, ki nam bo v zimskih

dneh lajšala razdraženo vneto grlo.

Kadar se odpravimo v naravo ali v vrt nabirat zelišča,

vzamemo košaro in škarje, da bodo rastlinice

varno spravljene. Doma jih damo nemudoma sušit.

12


13

oŠb z oi rrj a i m

Seveda so se snopi lanu dokončno posušili na skednju.

Po žetvi sem posejala oves, zeleno gnojenje

pred zimo.

Kar nekaj sosedov in prijateljev se nas je zbralo, imeli

smo prijetno druženje! Moja želja je, da bi opuščene

njive zasejali s plemenitimi semeni, se družili in

istočasno z ljubeznijo pridelali okusno živo hrano.

Opazila sem, da če iščemo, vedno srečamo ljudi, ki

znajo predati koristno znanje in so pravi skriti zaklad.

Hvala vsem, ki ste mi pomagali.

Nedelja-pšenica-Sonce

Elvira Devetak Zavodnik

Nedelja je dan sonca. Pšenica je bila priljubljeno

žito v času starih Perzijcev. V tem obdobju visoke

kulture je kralj svečenik Zaratustra v soncu častil

še drugo spiritualno entiteto – Ahura Mazdo.

Takrat se je človek še zavedal, da so v hrani

prisotne kozmične sončne energije.

Prve vrste pšenice, ki jih je človek sejal so bile enozrnice

in dvozrnice. Prva najdbišča pšenice izvirajo

iz časa med 7800-5200 let pred Kristusom. Pšenica

je drugo najstarejša vrsta žita za ječmenom.

Pšenica (Triticum) je rastlina, ki zraste do 1,5 m visoko.

Pridelovali so jo že stari Egipčani, prihaja iz

Mezopotamije in se od tam razširila po celem svetu.

Botanično spada med trave, rod Triticum. Poznamo

veliko različnih vrst pšenice, vendar sta v

gospodarstvu uporabni le 2 vrsti (Triticum aestivum

in Triticum durum).

Pšenica ljubi apnenčasta tla in toploto za dozorevanje.

Če je pomanjkanje svetlobe med slabo letino

glede sonca, je tudi žetev slabša. Za uspešno rast

potrebuje pšenica veliko svetlobe in toplote. To

nam razkriva, v kakšni odvisnosti in posebnem odnosu

je pšenica s Soncem. Klasje dozori julija ali avgusta,

iz katerega izluščimo zrna, ki so eden največjih

prehrambenih virov v svetu. Pšenico uvrščamo

med žita, ki jih s predelavo (mletjem) spremenimo

v moko, iz katere izdelujejo kruh, ki je najpomembnejši

vir prehrane človeštva.

Pri tem delu vključimo vso družino. Otrokom predstavimo

rastline na zanimiv način, saj so zelo željni

novih spoznanj. Vonj, ki ga spoznamo v ranem

otroštvu, nas spremlja vse življenje. Tako bomo dali

pravo popotnico mladim rodovom, da bodo znali

živeti in spoštovati naravo ter sprejemati njene darove.


Trda pšenica (Triticum durum) je posebna vrsta

pšenice, ki potrebuje za rast veliko toplote in zemljo,

bogato s hranilnimi snovmi. Vsebuje veliko

glutena. To vrsto pšenice uporabljamo za izdelavo

testenin, pšeničnega zdroba, kuskusa, ker se ti izdelki

ne dajo izdelati iz pšenice, ki vsebuje veliko

škroba oziroma je kvaliteta mehke pšenice slaba. V

zadnjih letih se pojavljajo nove vrste trdih pšenic,

ki vsebujejo veliko več glutena in so zato v veliko

korist predvsem gospodarstvu – mlinarstvu, ki pri

izdelavi izdelkov uporabljajo velike količine kvasa,

in si s tem zagotavljajo velik dobiček na račun potrošnika

in njegovega zdravja.


š i r i m o

Pira je žito, ki ne prenese nikakršnega umetnega gnojenja.

Preprečuje bolezni srca in ožilja, sladkorne in rakave

bolezni ter pomaga pri urejanju prebave. Ni primerna

za bolnike s celiakijo. Namočena ali kuhana pirina

zrna postanejo sluzasta, sluz pa razstruplja organizem.

Pšenica vsebuje veliko balastnih snovi, ki spodbujajo

delovanje črevesja ter ugodno vpliva na raven holesterola

in srčni obtok. Ker vsebuje veliko glutena, pšenica

ni priporočljiva za bolnike s celiakijo. Ugodno vpliva na

rast in razvoj.

Gluten je elastična vlaknasta snov, ki krepi celično

strukturo kruha. Ko testo s prisotnim kvasom vzhaja,

pri peki zadrži v sebi sproščeni ogljikov dioksid, nastane

trda skorja, ki obdaja mehko sredico.

Največji proizvajalci pšenice so Ktajska, Indija, ZDA in

Francija. Nemčija je na 8. mestu z donosom na hektar

približno 75 dt/ha, medtem ko se svetovno povprečje

v primerjavi giblje le pri 29 dt/ha. Največji izvozniki so

Argentina, Avstralija, EU, Kanada in ZDA. Rusija in

ostale azijske države pa so največji uvozniki. Vir: Wikipedija.

Kaj je biodinamika?

Ciklus življenja

12. del

V naravnem ciklusu se dogaja kompostiranje na tleh,

kjer se ostanki reciklirajo nazaj v življenjske procese.

Krog se začne spomladi, kjer spéče seme vzklije v življenje.

Rast se do poletja povečuje, ko hitra gradnja

ogljikovega materiala dozori v zgoščeno seme. Po tem

listje odmre, je uničeno in se vrne v prst. Preko zime

delujejo na odpadke bakterije in plesni, ki razgradijo

ogljikove snovi. Med preostankom leta se rastlina

razdeli na zgoščeno, a živo seme ter mrtvo in odpadlo

steljo. Te sestavine so s pomočjo organizmov v prsti,

ki povzročajo razpad, vrnjene v naslednji ciklus. Nekateri

vrtnarji s steljanjem dovolijo naravi, da dokonča

ta proces. Lahko pa ji pomagamo s tem, da naredimo

kompostni kup. Ta naredi isto, kar bi v končni

fazi naredila narava, vendar naredi to hitreje in bolj

temeljito, tako da so snovi, potrebne za rast, pravočasno

pripravljene za naslednje leto.

Jabolčne palačinke

250 g pšenične moke

400 g naribanih jabolk

½ l

vode

2 jušni žlici olja

1 čajna žlica soli

V posodi zmešaj sestavine in pusti počivati 1 uro. Palačinke

cvri na vrelem olju. Postrezi s cimetovo kremo. Jabolčne

palačinke lahko pripraviš iz kateregakoli drobno

mletega žita.

Cimetova krema

100 g skute ali maskarponeja

1 dl mleka (lahko tudi vodo)

1 dl smetane

2 jušni žlici cimeta v prahu

4 jušne žlice javorovega sirupa ali medu.

S stepalnikom vse sestavine dobro zmešaj.

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave iz

Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo naročite

na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail.com.

Pošljemo tudi po povzetju.

Žagovina 500 : 1

Papir 200 : 1

Slama 40-80 : 1

Žitna stebla 60 : 1

Uporabljena stelja 60 : 1

Suho listje 60 : 1

Staro seno 30 : 1

Ovenelo zelenje 20 : 1

Ostanki zelenjave 20 : 1

Strižena trava 15 : 1

Seno stročnic 15 : 1

Gnoj 15 : 1

Kuhinjski ostanki 10 : 1

Krvna moka 5 : 1

Sestavine komposta naj bi imele uravnoteženo razmerje

ogljika in dušika (razmerje C : N). Žagovina ima

na primer veliko ogljika v razmerju približno 500 : 1,

medtem ko ima krvna moka visoko vsebnost dušika v

razmerju okoli 5 : 1. Idealno bi bilo, da bi imele sestavine

komposta začetno razmerje približno 25 ali 30 :

1. Če torej uporabljamo žagovino, moramo poskrbeti,

da za ravnotežje dodamo material, ki ima več dušika.

Zgoraj je tabela nekaterih materialov, običajnih pri

kompostiranju, in njihova zgradba.

14

Če je na začetku procesa razmerje C : N premajhno,

bo prišlo do izgube dušika. Kup bo imel vonj po amonijaku

in bo privabljal muhe. Dober kompost bi moral

imeti vonj po dobri zemlji, nikoli po razpadajočem.


o b z o r j a

Spomladi imamo dostikrat veliko porezane trave, ki pa

je zelo zelena in sočna. Če je ne pomešamo z ogljikovim

materialom, bo kup smrdeč in sluzav. Po drugi strani

pa preveč ogljika pomeni, da kup ne bo hitro razpadal.

Ostal bo mrzel, moker in kisel. To se lahko zgodi jeseni,

ko imamo velike količine listja in stelje. V tem primeru

moramo, da uravnovesimo kup, dodati nekaj dušikovega

materiala.

Poleg organskih odpadkov moramo dodati tudi nekaj

mineralnega. Ko se kompostni organizmi razvijajo, posebno

plesni daleč raztezajo svoje koreninam podobne

vezi, da bi našle minerale. Če jim jih damo v bližino,

bodo delovale bolj učinkovito. Dobro je dodati nekaj prsti

z glino. Opazili boste, da se deževniki radi naberejo

na vmesni plasti med prstjo in organskim materialom.

Pri žvečenju imajo radi poleg rastlinskih delov tudi delce

kamna. Apnenec je bolje dodajati v kompostni kup

kot pa direktno v prst. Tu je več možnosti, da bodo iz

apnenca nastali koloidi humusa, ki delujejo kot hranljive

gobe. Prava količina apna preprečuje, da bi kup

postal preveč kisel in pomaga bakterijam, ki prebavljajo

celulozo. Po drugi strani pa se moramo izogibati preveliki

količini apna, sicer bo zavrlo razvoj plesni, ki absorbirajo

amonijak. Potrebna je samo majhna količina.

Apnenec iz Dolomitov vsebuje nekaj magnezija in je

najboljši, saj je v naši prsti po navadi pomanjkanje magnezija.

Lesno oglje je drugi vir apnenca, kakor tudi kalija

in drugih mineralov. Je pa jedek kot lug in ga je potrebno

previdno dodajati. Izogibajte se velikim kosom.

Ne uporabljajte oglja gorečega premoga ali dračja, ker

vsebuje težke kovine. Kompostni kup je pravo mesto za

dodajanje fosfatnih gnojil kot je kostna moka ali skalnat

fosfat. Te morajo predelati bakterije, preden so na

razpolago rastlinam. Prej kot jih torej začnemo dodajati

zemeljskim organizmom, bolje je. Prav tako lahko dodajamo

druge vrste kamene moke, kot je mleti bazalt ali

glavkonit. Ti prispevajo minerale, ki potrebujejo čas, da

pridejo v prehransko verigo.

Če ne živimo na kmetiji, nam je težko dobiti gnoj. Kravji

gnoj je najboljši, ker proces prebave pri kravi ustvarja

pravo obliko hormonov in encimov za kompostiranje.

Gnoj pitanih živali, pakiran v vrečah, ni enakovreden.

Ima veliko vsebnost soli in prihaja od nesrečne živine.

Ne skrenite na svoji poti iskanja. Lokalne mlekarne so

imele nekoč na razpolago 'sprano steljo kravjega gnoja'.

To so trdne snovi, črpane iz njihovih odpadnih vod.

Topljiva hranila so bila že izlužena, ostal je le še ogljik.

To je dober vir ogljika, ki ga lahko dodamo kompostu

in prinaša s sabo koristne kravje bakterije. Je pa precej

oropan drugih hranil. Zajčji gnoj ima veliko dušika in

je dober za razvoj listja in stebel. Gnoj perutnine ali ptic

ima veliko dušika in fosforja, pa tudi spojine indola, ki

spodbuja cvetenje in tvorbo semen. Piščančji gnoj pa je

prebogat, moker in težak. Surov piščančji gnoj ne smemo

nikoli nanašati direktno, lahko pa ga zvarimo v

gnojni čaj.

Izrabljen kompost za gobe je vsesplošno na razpolago

kot material za izboljšanje prsti. Narejen je skozi

intenziven in nekoliko umeten proces kompostiranja.

Seno je fermentirano z umetnim dušikovim gnojilom,

potem pa sterilizirano, da razvije snovi, ki služijo kot

hrana glivam. To je intenzivna monokultura in ne

uravnotežen ekosistem. Potem ko ga izčrpajo glive, ne

ostane v njem veliko življenjskih sil. Material se lahko

v kompostnem kupu poživi ter nato razpade v dober

humus. Steljo za gobe pa lahko uporabimo tudi kot

vrhnjo steljo. Potrebuje prav izpostavljenost svetlobi

in zraku, kar ga poživi. Če pa ga damo direktno na

zemljo, premočno vpliva kot mrtvi humus.

Se nadaljuje.

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:

www.oregonbd.org/Class/class.htm

strokovno pregledal Matjaž Turinek

prevedla Marina Nuvak


š i r i m o

Pogled na Steinerjeve

zapise predavanj na

temo prehrane

Tanja Franjević Petrović

S tem člankom želim bralcem pomagati, da pogledajo

na obseg in značaj predavanj, ki jih je dr. Rudolf Steiner

imel na temo prehrane, ki pa obenem pomenijo

temelj in spodbudo za duhovno znanstveno raziskovanje

na tem področju.

Vemo, da je imel dr. Rudolf Steiner cikluse predavanj

in seminarjev za mnoga področja človekovega delovanja.

Čeprav je že od samega začetka svojega delovanja

poudarjal pomen prehrane in čeprav je bila na mnogih

njegovih seminarjih in predavanjih to tema, ki je

ni mogoče prezreti, pa samega seminarja o prehrani ni

izpeljal. Dosti enostavneje in za nas danes manj zahtevno

bi bilo, če bi imel ciklus predavanj o prehrani, na

osnovi katerega bi lahko utemeljili prehrano z duhovno-znanstvenega

stališča. tako kot je na primer poljedelski

tečaj - Duhovno-znanstvene osnove za napredek

poljedelstva, temelj biološko-dinamičnega poljedelstva.

Potem ko je dr. Rudolf Steiner utemeljil duhovno znanost,

od dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje, so mnogi

znani antropozofi in znanstveniki, kot na primer

Ehrenfried Pfeiffer1, dr. Rudolf Hauschka2 in drugi,

pričeli z obsežnimi raziskavami na področju prehrane

z duhovno-znanstvenega stališča.

Gospod Kurt Theodor William pa se je leta 1981 lotil

gigantskega posla. Med 6000 predavanji, kolikor navajajo,

da jih je Steiner imel, je poiskal in izdvojil sedemnajst

predavanj, za katera je menil, da se nanašajo

na področje prehrane ljudi. Če pomislimo, da je to bilo

v dobi pred računalniki, nam je jasno, da je za to bilo

potrebnih mnogo ur potrpežljivega dela in ljubezni do

omenjene tematike. Teh sedemnajst predavanj je leta

1981 izdal v knjigi: Naravne osnove prehrane s podnaslovom

Človekova prehrana I ter Prehrana in zavest s

podnaslovom Človekova prehrana II.

Čeprav lahko na ta predavanja gledamo kot na temelj

prehrane z duhovno-znanstvenega stališča, se je po eni

strani treba zavedati, da so izločena iz tematsko popolnoma

različnih ciklusov3, po drugi strani pa, da so bila

izvedena v obdobju osemnajst let (od 1906 do 1924) ter

tako ne morejo predstavljati neke osmišljene celote.

Nekatera teh predavanj so bila na primer namenjena

delavcem, ki so gradili Goetheanim in so pogosto potekala

v obliki razgovora. Dogajalo se je, da je Steiner

prišel na predavanje in postavil vprašanje: No, gospoda

moja, imate kakšno vprašanje? (Nun, meine Herren, liegt

heute etwas vor?) Kot odgovor na vprašanje je potem

izvèdel celo predavanje. Zato tem predavanjem tudi ni

mogel dati naslova. Prav tako takšnih predavanj ni imel

namena publicirati, saj niso bila primerno strukturirana,

kot je to pri njegovih knjigah in formalnih predavanjih.

Postavlja se vprašanje, ali je mogoče predavanja, ki so

bila izvedena v razdobju 18 let, ki niso zamišljena kot

celota, povezati v eno povezano celoto, ne da bi se nekatera

področja podvajala. Ali se je Steiner leta 1923, ko

je imel predavanje, lahko spomnil tistega, kar je govoril

o prehrani na predavanju leta 1906? Namreč, ko beremo

predavanja o prehrani, ki so oddvojena od svoje celote

in priključena k povsem drugi celoti in v povsem

drugo obdobje, se lahko nekomu zdi, da se nekateri


o b z o r j a

deli v knjigi po nepotrebnem ponavljajo, na primer, da

prevečkrat razpravlja o krompirju. 'Vračanje' na temo o

krompirju ni zgolj ponavljanje. Nasprotno, to ponavljanje

je zelo pomembno, ker se vsakokrat krompir opazuje

z drugega stališča, tako da navedeni primeri služijo

tudi kot temelj za celovit pogled na ostalo prehrano.

Neverjetno, s koliko različnih aspektov je mogoče pogledati

na eno živilo.

Ne morem, da ne bi postavila vprašanje, ki si ga gotovo

postavljate tudi vi: Zakaj je imel dr. Rudolf Steiner tako

malo predavanj o človekovi prehrani? Ali lahko iz tega

zaključimo, da se mu prehrana ni zdela pomembna? Na

svojem predavanju v Dornachu je dr. Ehrenfried Pfeiffer4,

ki mu je bil učitelj sam Steiner, povedal naslednje:

'Moje posebno zanimanje za prehrano je nastalo zato,

ker je dr. Steiner vedno, ko sem ga spremljal, začel govoriti

o prehrani in namenu prehrane. Nekoč, ko sva čakala

na vlak, je celo uro govoril o njej. V tistem času sem

bil mladenič, povsem zatopljen v antropozofijo in se mi

je sprva zdelo nekoliko dolgočasno, da mi dr. Steiner

ves čas govori o prehrani.'

Kasneje se je dr. Pfeiffer tudi sam profesionalno zelo

uspešno ukvarjal z vprašanjem prehrane.

Tudi sama menim, da gotovo ni predavanja, v katerem

se dr. Steiner direktno ali indirektno ne bi dotaknil

vprašanja prehrane. Neko predavanje, kjer odkriva

smisel in značaj prehrane, in ki se me je globoko dotaknilo,

je predavanje 'Štirje nadangeli'.

Kot možen razlog, zakaj ni imel ciklusa predavanj o

prehrani, pa obstaja tudi še eno dejstvo: V tistem času

prehrana kot znanost še ne obstaja, moderen nutricionizem

je bil še popolnoma nepoznan. Šele proti koncu

20. stoletja se prehrana priznava kot znanost in postane

enakopravna ostalim znanostim. Daljnega leta 1906

[GA 96) pa je dr. Rudolf Steiner govoril, da je 'prav na

področju povezanosti delovanja posameznih živil preko

prebave z dejavnostjo mišljenja, volje ... potrebno še

mnogo tega odkriti ... ' in nadaljuje: 'Jasno bi moralo

biti, da se mora človeštvo vse več zatekati k zavestnemu

načinu prehranjevanja.'

Kljub popolnoma drugačnemu duhu našega časa pa

mnoga predavanja dr. Steinerja še danes inspirirajo

mnoge strokovnjake in tudi laike s področja prehrane,

da proučujejo prehrano z duhovno-znanstvenega

stališča in s stališča njene praktične uporabe. Obstaja

mnogo knjig o prehrani, ki so jih navdihnila Steinerjeva

predavanja – tako imenovana sekundarna literatura,

ki bi jih bilo dobro in tudi koristno prevesti, toda

osnova prehrane z duhovno-znanstvenega stališča

ostajajo zapiski njegovih predavanj. Iz teh razlogov bi

vsakdo moral imeti možnost prebirati tisto, kar je govoril

sam dr. Steiner in spoznati, na katerih osnovah se

je vse skupaj začelo.

Tistemu, ki želi bolje razumeti prehrano, bodo pomagala

Steinerjeva temeljna dela Teozofija in Skrivna

znanost.

Opombe:

1 Erenfried Pfeiffer je kot dvajsetletnik spoznal Steinerja, ki ga je povabil,

da pride v Dornach. Pet let, vse doker ni Steiner zapustil fizični

svet, je živel v njegovi neposredni bližini. Ehrenfrieda Pfeifferja

(19. februarja 1899. v Münchnu ; † 30. novembra 1961.) smatrajo za

pionirja antropozofskih raziskovanj'. Izvajal je eksperimente pod

Steinerjevim vodstvom, z Guentherjem

Wachsmuthom pa je leta 1921 utemeljil raziskovalni laboratorij v

Goetheanumu in od 1922. delal na izboljšanju preparatov za poljedelstvo.

Je eden redkih ki jim je bil učitelj sam Steiner. Celo življenje

se je ukvarjal s prehrano in dal velik prispevek njenemu poznavanju

in praktični uporabi.

2 dr. Rudolf Hauschka ( 6. novembra 1891u Beču; † 28. decembra

1969 u Bad Boll) kemik, antropozofskega svetovnega nazora. Leta

1935 je osnoval Wala laboratorij. Razvil je 'ritmični' proces proizvodnje,

ki se še danes z velikim uspehom uporablja v proizvodnji

zdravil in kozmetičnih preparatov, za konzerviranje brez uporabe

alkohola. Je koavtor mnogih knjig, ki temeljijo na duhovni znanosti.

3 GA57 Wo und Wie findet man den Geist ? Berlin, 15. Oktober 1908

bis 6. Mai 1909. GA96 Ursprungsimpulse der Geisteswissenschaft;

Berlin, 29. Januar 1906 bis 12. Juni 1907. GA347 Die Erkenntnis des

Menschenwesens nach Leib, Seele und Geist; Dornach, 2. August

bis 30. September 1922. GA352 Natur und Menschen in geisteswiessenschaftlicher

Betrachtung; Dornach, 7.Januar bis 27. Februar 1924.

4 Dr. Ehrendfried Pfeiffer 'Narava in nadnarava v fiziologiji rastlin in

človeka – resnične osnove prehrane' Dornach, 10. Oktober 1958. V

hrvaški jezik prevedla prof. Aleksandar Ječmenica in Crkvenjakov

Lazar

17


18

PPr e dr s te a vdl j as

m

Vedra zgodba o

pogumu in vztrajnosti

Breda Medvešček

Z določene razdalje se domovanje Jakinovih v Stari

gori zdi kot ogromna sadna torta, ki je okrašena z

marcipanom v najrazličnejših odtenkih zelene in le

tu in tam izmenično polita enkrat s temno, drugič

z mlečno čokolado, na zgornjem oblatu pa so ji

dodani še okraski v obliki hiške iz sivih in opečno

rdečih sladkorčkov, ob njej pa so skrbno zložene

skladovnice podolgovatih cimetovih piškotov. Ko se

bolj približamo, je slika sicer bolj resnična, vendar

v zraku ostaja sladek vonj po izabeli in opojnem

cvetnem prahu metuljevega grma ob hiši, z veliko

natančnostjo pripravljena in skrbno zložena drva

za kurjavo pa nam vzbudijo podoben občutek kot

cimetovi piškotki ob zimskem čaju. Premagali smo

približno 200 m nadmorske višine, zato Nova Gorica

pod nami že spominja na nekakšno vas iz risanke o

Smrkcih; zdi se tudi, da se vzpetine na drugi strani

mesta ne dvigajo tako zelo visoko v oblake, kot ob

pogledu iz doline.

Mira in Jordan Jakin, biodinamika iz goriške Ajde,

sta se sem preselila pred osmimi leti iz Nove Gorice.

Ker sta invalida in hoja po stopnicah zanju ni najbolj

ugodna, sta več let upala, da bosta nekoč zapustila blokovsko

novogoriško stanovanje v tretjem nadstropju

in zaživela v bivališču, ki bo zanju primernejše. Ko se

jima je posrečilo, da sta po dolgi odisejadi postala lastnika

tega čudovitega doma, sta bila presrečna. Hišo

in okolico sta seveda urejala postopoma, tudi s pomočjo

obeh sinov Gorana in Dejana. Zdaj, ko je na višku

že osma obdelovalna sezona na njuni domačiji, ko so

oljke obložene kot še nikoli, ko je na pretek orehov in

se z latnika košatijo veliki dišeči grozdi izabele, precej

drugih pridelkov pa je že pod streho, se Jakinova zavedata,

da je bil nakup posestva in vsaka minuta dela na

njem odlična odločitev.

Jordan pravi, da ob prihodu na posestvo ni imel nobenih

izkušenj s sadjarstvom. Pomoč je prišla v podobi

soseda, Janka Špacapana, izkušenega sadjarja, ki je v

bližino hodil obdelovat svojo parcelo. Ta ga je naučil

marsičesa o sadjarstvu in obdelavi zemlje, seveda na

konvencionalen način. Žal se je Špacapan čez nekaj let

odselil in Jordan je izgubil dobrega soseda in pomočnika.

V tem času sta se začela Jakinova zanimati za biodinamiko.

Spoznala sta Franko Ozbičevo, se včlanila v

Društvo Ajda Goriška ter začela delati po biodinamični

metodi. To zanju ni bilo težko, saj sta bila vedno zagovornika

naravnega vrtnarjenja. Sonaravno sta obdelovala

tudi krpico zemlje ob gozdu Panovcu, ko sta še

živela v Novi Gorici.

'Z biodinamiko sem oživil posestvo,' zatrjuje Jordan.

'Trava v tem letnem času še nikoli ni bila tako zelena

kot letos, ko sem redno škropil in gnojil z biodinamičnimi

preparati. Gnoj iz roga, preparat M.T. in kremen

delajo čudeže! Poglejte, kako sveže so še vrtnine, četudi

je letos sonce res hudo žgalo, dežja pa tudi ni hotelo biti

od nikoder.'

Priznati je treba, da tako bujne zelenjave in urejenih

vrtnih gredic po tem dolgem sušnem obdobju na Goriškem

ne najdeš zlepa.

Terasasti sadovnjak in manjša brajda belega namiznega

grozdja, na latniku ob poletni kuhinji pa temni grozdi

izabele omamno dišavijo zgodnji popoldan. Izbor sadnih

dreves je res raznolik: limonovec, granatovci, bogato

obložene mandarine, žižola, aronija, mandelj (ki

ga vztrajno grizljajo veverice in polhi), jablane, hruške,

breskve, marelice, kaki, več vrst smokev, slive, češnje,

orehi in jagodičevje. Vmes pa tu in tam ugledaš sivko,

blazinco timijana, artičoko, grmiček žajblja. Najbolj

sončen in dominanten prostor je namenjen oljčnemu

nasadu. Sedemletna drevesca štirih sort oljk (istrska

belica, lečino, buga in pendolino) obetajo obilo olja. Na

posestvu je na novo posajena tudi oljka štorta značilne

skrivljene rasti; ta vrsta daje odlične delikatesne oljke

za vlaganje.

'Oljkarstvo je nekaj posebnega. Z njim sem se začel

ukvarjati po naključju. Pri najinem športnem udejstvovanju

sva z Miro spoznala družino iz Seče z otrokom tetraplegikom

in povabili so nas na obisk. Nikoli ne bom

pozabil, kako sem se najprej zagledal v oljke in šele potem

opazil hišo. Gospodar me je natančno seznanil z

oljkami, naučil me je obrezovanja in mi zaupal še druge

skrivnosti v zvezi z njihovo vzgojo. (Tako se je zgodilo,

da sem znal oljke obrezati prej, preden sem posadil

svoje.) Potem mi je omenjeni prijatelj dal nekaj prvih

sadik. In tako se je začelo. Oljke te tako prevzamejo, da

začneš živeti z njimi. Greš skozi različne faze, toda vsak

uspeh te požene naprej.'


t a v l j a

o k m e t i j e

19

Mira mu pritrdi in pove, kako zelo je ob zadnji nevihti,

ko je bila napovedana tudi toča, trepetala za drevesa,

posebno za oljke.

Jakinova si pri delu pomagata. Mirina naloga je razporejanje

opravil v skladu s setvenim koledarjem, naročanje

preparatov za škropljenje in gnojenje, vodenje

evidence ter pomoč pri lažjem delu, Jordanove obveznosti

pa so fizična opravila. Jordan v šali pove, da ima

zelo dobro šefico. Pravzaprav je dobra volja njun stalni

spremljevalec. Mimogrede te spravita v smeh, četudi si

še tako zapet in zlovoljen.

Jordan si je med člani Društva Ajda Goriška pridobil

sloves strokovnjaka za obrezovanje oljk, vendar svojega

znanja ne skriva, ampak ga nesebično deli z drugimi.

Mira pa je v društvu zadolžena za obveščanje članov.

Jakinova presenečata tudi z drugo dejavnostjo – s športom.

Pravzaprav je razumljivo, da sta tudi aktivna

športnika, saj sta jima akcija in vedrina pisani na kožo.

S športom se ukvarjata že več desetletij. Od njunega bivanja

v zavodu za invalidno mladino v Kamniku so vsi

trije nerazdružljivi – onadva in šport. Mira se je prav

pred nekaj dnevi vrnila iz Ukrajine, kjer je tekmovala

v naši invalidski odbojkarski reprezentanci za svetovni

pokal. Dosegle so odlično 4. mesto. Njenih in Jordanovih

športnih dosežkov je bilo v njuni dosedanji športni

karieri toliko, da bi jih vse težko že samo našteli, za

kaj več pa bi bil potreben veliko daljši članek. Številna

odličja hranita v prav posebnem kotičku svojega doma.

Leseno stojalo je dobesedno prekrito z najrazličnejšimi

medaljami na pisanih trakovih. Mira je z reprezentanco

med drugim tekmovala na svetovnem prvenstvu v

Oklahomi – dosegle so 5. mesto; poseben dogodek je

bil nastop na invalidski olimpijadi – enkrat v Atenah in

drugič v Pekingu – obakrat so reprezentantke dosegle

4. mesto. Trenutno se dekleta pripravljajo na evropsko

prvenstvo, ki bo letos oktobra v Rotterdamu na Nizozemskem.

Od te uvrstitve bo odvisna udeležba na

olimpijskih igrah v Londonu.

Jordan pa že vrsto let igra in tekmuje v namiznem tenisu

in je dosegel več odličnih rezultatov – v Londonu

se je na primer uvrstil na 2. mesto. V času Jugoslavije

je bil športnik leta v petih disciplinah – državni prvak

v plavanju, smučanju, namiznem tenisu. Še vedno tekmuje

tudi v odbojki sede in vozi kajak. Poleg tega je

športni animator v Društvu obolelih za celebralno paralizo

Nova Gorica.

Mira in Jordan sta, preprosto povedano, človeka, ki ju

moraš občudovati. Zaradi poguma in vztrajnosti, pa

tudi požrtvovalnosti in vedrine.


20

DDo g o d kg i o d

Bistvena je kakovost

Na mednarodni konferenci

biodinamikov v Nemčiji

Maja Kolar

Kaj je bistvo celostne prehrane in kako

ocenimo kakovost hrane?

S tem vprašanjem smo se intenzivno ukvarjali na

mednarodni konferenci biodinamikov, ki je letos

potekala med 20. in 25. junijem v Nemčiji. Štirideset

delegatov iz dvajsetih držav je obiskalo kmetije,

predelovalce in trgovce, da bi si ustvarili celovito

sliko o proizvodnji in trgovini Demeter. Vzporedno

so potekala predavanja o kakovosti hrane, dobili

smo informacije raznih raziskav s področja kazalcev

kakovosti.

Demeter International organizira letno srečanje v

juniju z namenom usklajevanja mednarodne biodinamične

aktivnosti. Letos je srečanje potekalo v Lohelandu

blizu Fulde v Nemčiji. Antropozofski center

s kmetijo in waldorfska šola sta ustvarila ravno

pravšnje okolje za ustvarjalno delo delegatov.

Razprava o kakovosti je potrdila pomembnost biodinamičnih

kmetij in predelovalcev. Prišli smo do

novih obetov za prihodnost, ki bodo postali neizogibni,

in sicer na področju ekonomske nepristranosti,

pravičnih cen in transparentnosti,. Zavedati

se bo potrebno pozitivnega učinka biodinamičnega

kmetijstva na okolje, ki je hkrati tudi velika podpora

družbi. Sedja je prvenstvena naloga spraviti te

zamisli v Demeter sistem upravljanja in predstaviti

to vrhunsko kakovost širši javnosti.

Demeter International optimistično zre v prihodnost,

saj kmetijske površine obdelane na biodinamičen

način iz leta v leto naraščajo. Pozitivne posledice

za zemljo, za globalne podnebne spremembe

in prehrano ljudi so zelo pomembne.

Že veste, katera država si je prihodnje leto priborila

pomembno mednarodno srečanje? Dana obljuba

Demeter Zavoda na mednarodni konferenci leta

2009 v Luksemburgu se je izpolnila. S ponosom

naj zapišem, da bosta prihodnjo konferenco gostila

Demeter Zavod Slovenija in Biotehniški center v

Naklem. Demeter Zavod je s tem dobil potrditev

za samostojno nacionalno organizacijo, ki bo tudi

upravljala z blagovno znamko v Sloveniji. S tem je

bilo potrjeno dobro delo Demeter Zavoda in njenih

ustanoviteljev. Za Slovenijo je to velik dosežek,

zato se bomo potrudili, da bo srečanje pustilo pomemben

pečat pri nadaljnjem razvoju biodinamike

tako v Sloveniji kot tudi v tujini.


k i

21

2. pohod

biodinamikov in

ljubiteljev narave

v osrednjih Slovenskih goricah

Martina Ficko

predstavnica Sekcije mladih biodinamikov

V soboto, 27.8.2011, se je kljub žarečemu

jutranjemu soncu ob 9. uri na Vanetini zbralo 120

biodinamikov in ljubiteljev narave. Po lanskem

1. izletu na Uršljo goro, ki ga je organizirala

Ajda Koroška sta se letos Društvo biodinamikov

Pomurja in Sekcija mladih biodinamikov odločila,

da bosta pohod speljala po biodinamičnih sledeh

osrednjih Slovenskih goric.

Zbrane ob sadovnjakih na Vanetini pri Demeter

kmetiji Draga Purgaja in njegove soproge je najprej

pozdravila predstavnica mladih biodinamikov,

Martina Ficko. Pomen razvoja biodinamičnega gospodarjenja

je s svojo prisotnostjo poudaril župan

občine Cerkvenjak, gospod Marjan Žmavc.

Pozdrav župana v Vanetini.

Pohodnike je pri poslušanju zanimive obrazlage

Draga Purgaja o temeljih biodinamike in sadjarstvu

po biodinamični metodi zmotila vmes le kakšna čebela

ali mamljiv pogled na zrela jabolka, natočen

jabolčni sok in domače pecivo za dobrodošlico.

Sprehod skozi sadovnjak in prva 'biodinamična'

škropilnica v Sloveniji sta pohodnike kljub vročini

navdušila za nadaljnjo pot v Pachamama center k

Luz in Diražu Rožmanu v Kunovo.

V Pachamama centru so pohodniki z občudovanjem

spremljali zmes kultur, ki jih je g. Diraž zbral

na desetletnem potovanju okoli sveta in zmes južnoameriške

kulture, ki jo je v Kunovo prinesla

njegova soproga Luz iz Peruja. V njunem vrtu in

domu je prisotna tudi biodinamika, ampak nista

obremenjena s smerjo kot sama trdita navdušenca

narave s širokim obzorjem. Pohodniki so se najbolje

počutili v zanimivem bambusovem kotičku, ki je

zagotavljal kar nekaj stopinj manj od 35 na soncu.

Sprehodili smo se ob letni kuhinji do vrta in hiše

z galerijo, kjer so pohodniki lahko kupili naravna

mila, kreme,konopljino olje, torbice in izdelke iz

lesa, ki jih je prodajala Luz. Medtem pa so Diraža

pohodniki zaposlili z neštetimi vprašanji in nasveti

glede permakulture, biodinamike, in načrtov v

prihodnosti. Prav prikupno se je med pohodniki

sprehajal njun sin Osho, ki je nekaterim srečnikom

podaril tudi lešnike.

Luz, Osho in Diraž Rožman

ob predstavitvi Pachamama centra.


d o g o d k i

Prva tržnica Demeter

v Sloveniji

Maja Kolar

V mesecu juliju smo v Radovljici pred

Linhartovo dvorano postavili prvo tržnico

Demeter v Sloveniji v sodelovanju z Zavodom

za biološko dinamično kmetovanje Demeter,

gorenjskimi kmeti z blagovno znamko Demeter

in študijskim krožkom 'Naši pridelki na tržnici'

pod okriljem Andragoškega centra RS in

Ministrstva za šolstvo in šport.

Kmetje ponujajo: mleko in mlečne izdelke, kruh

iz naravno kvašenega testa, sladice, žita in moke,

sezonsko zelenjavo in sadje, zeliščne čaje, naravne

sokove.

Tržnica bo postavljena vsak četrtek v septembru

in oktobru med 17. in 19. uro. Pridite jo obiskat

tudi vi!

Druženje na turistični kmetiji Firbas.

Iz Kunove so se pohodniki odpravili mimo negovskega

jezera po Vajncarski poti do turistične kmetije

Firbas, kjer je že dišalo po odlični zelenjavni

enolončnici in prleški gibanci. Na voljo so bile tudi

domače Firbasove hruške in široka paleta izdelkov,

ki jih proizvaja družina Firbas.

Pohoda se je udeležilo v največjem številu Sadjarsko

društvo iz Borovnice in pohodniki iz Ajde Koroška

in Ajda Štajerska. V manjšem številu so bili

prisotni pohodniki iz skoraj vseh regij. Ponosno pa

so biodinamiki spremljali navdušenje pohodnikov

iz Zagreba, ki so bili zelo navdušeni nad naravo in

ljudmi, ki tako tesno, spoštljivo in kreativno živijo

ob njej in z njo.

Z načrti za 3. pohod biodinamikov so se pohodniki

od Turistične kmetije Firbas polni vtisov vračali domov

v senco, nekateri pa so obiskali še zeliščni park

v Negovi, ki ga zaradi vročine niso morali obiskati

peš.

22


d o g o d k i

23

Kako lahko vrtičkarji

pridobijo pravico do

uporabe blagovne

znamke Demeter

Franc Zavodnik,

direktor Demeter Zavoda

Po zadnjem srečanju s Susanno Kuffer Herr

in Jean-Micehl Florin je možnost vkljčevanja

vrtičkarjev v postopek pridobitve pravice uporabe

blagovne znamke Demeter (ali drugih zaščitenih

znamk DI).

Ponovno vas obveščamo o tem, kakšen je možen

postopek:

- društvo je lahko nosilec 'kmetije' oziroma

predstavlja kmetijo, v katero se vključijo

vrtičkarji;

- društvo zbere skupino vrtičkarjev, ki so

zainteresirani za prodajo svojih presežkov

z blagovno znamko Demeter (vsak vrtičkar

mora posredovati enake podatke kot vsaka

Demeter kmetija);

- društvo se prijavi v ekološko in Demeter

kontrolo kot ena Demeter kmetija;

- društvo imenuje odgovorno osebo, ki bo

gospodar - skrbnik na vseh površinah, ki jih

bodo v to kmetijo vključili vrtičkarji;

- delo na prijavljenih površinah se mora izvajati

skladno z Demeter smernicami;

- pooblaščena kontrolna organizacija (KON-

CERT) bo opravila ekološko in Demeter

kontrolo;

- certifikacijski organ pri Demeter Zavodu bo

v skladu s postopkom izdal društvu-kmetiji

ustrezen certifikat;

- po zaključenem postopku preusmeritve (2-3

leta) lahko društvo - kmetija pridobi pravico

uporabe blagovne znamke Demeter;

- društvo in vrtičkarji se dogovorijo, kako

bodo pokrivali stroške postopkov (te stroške

lahko nosi tudi društvo - kmetija, ki potem

te stroške uveljavlja na podlagi ukrepa 132).

Ukrep 132

Na pobudo Društva Ajda Štajerska obveščamo tudi

vsa društva in Zvezo o ukrepu 132.

Po triletnih pogajanijih z MKGP nam je uspelo, da

so tudi stroški za pridobivanje blagovne znamke

Demeter (in vse kar je povezano s tem) vključeni v

zadnjem ukrepu 132.

Tako lahko sedaj naše Demeter kmetije uveljavljajo:

- stroške članarine (društvo, Demeter Zavod,

Združenje ekoloških kmetov ... )

- stroške Demeter kontrole (doslej so bili

vključeni le stroški eko kontrole)

- Demeter certifikacija

- stroške tiskanja materiala za označevanje

simbolov kakovosti (tisk na embalažo - kartonska,

papirna, steklena, vrečke, nalepke)

- stroške analize preiskav živil rastlinskega in

živalskega izvora, krme in tal.

Naše Demeter kmetije so potrebne informacije za

vključevanje na ta razpis že dobile in se na ta razpis

že prijavljajo.

Društvom in Zvezi pa posredujemo to informacijo

predvsem zato, da lahko pri delu na vključevanju

novih kmetij v Demeter kontrolo le-te obvestite o

tem, da je možno stroške in članarine, povezane z

blagovno znamko Demeter, uveljaviti na podlagi

ukrepa 132.

Pomembno opozorilo

NIHČE ne sme uporabljati blagovno znamko

Demeter ali pridelano biodinamično ali po biodinamiki,

če ni pridobil po omenjenem postopku

ustrezen certifikat!

Biodinamično ali pridelano po biodinamiki se sme

uporabljati samo v povezavi z blagovn znamko Demeter!

Kdor bi zlorabil uporabo blagovne znamke Demeter

(oziroma blagovnih znamk DI), je v prekršku in

podleže vsem zakonitim sankcijam!

Za vse v zvezi s postopkom za pridobitev pravice

do blagovne znamke Demeter in povezano z biodinamično

in po biodinamiki skrbi v Sloveniji Demeter

Zavod, zato se vedno lahko v zvezi s tem obrnete

na nas, saj vam bomo po svojih močeh pomagali.


d o g o d k i

Društvo Ajda Gorenjska

Četrtki v oktobru od 17. do 19. ure

Tržnica Demeter na Gorenjskem

Kmetje bodo ponudili: mleko in mlečne izdelke, kruh iz

naravno kvašenega testa, žita in moke, sezonsko zelenjavo.

Projekt je nastal v sodelovanju z Zavodom za biološko

dinamično gospodarjenje in gorenjskimi kmeti z blagovno

znamko Demeter.

Radovljica: na trgu poleg Občine.

Sobota, 5. november od 14. do 15. ure

Praktično izobraževanje

Izkopavanje rogov s kremenom

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Petek, 16. december ob 17. uri

Zaključno srečanje in predavanje

Na srečanju boste lahko plačali članarino.

Veseli bomo domačih dobrot za skupno mizo.

Osnovna šola A. Janše, Radovljica

Začetni štiri-delni tečaj biodinamike

Prijave sprejemamo po telefonu:

Mihaela 04-572-56-18, Monika: 04-530-56-50 ali

po e-pošti: monika.brinsek@gmail.com

do zasedbe prostih mest.

24

More magazines by this user
Similar magazines