Revija Svitanje - Pomlad 2012

wsljubljana

Letnik VIII, številka 1

KKa z a l oz

a l

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

tel, fax: 01 549 01 55

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Monika Brinšek, Ljubica Petrov,

Franc Vehar, Elvira Devetak Zavodnik,

Drago Purgaj, Breda Medvešček,

Tanja Franjević Petrović, Aci Urbajs,

Marko Pogačnik, Brane Žilavec

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Drago Purgaj,

arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Breda Medvešček

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

revija@svitanje.si

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da revijo naroči društvo

(za vse svoje člane), znaša letna

naročnina 9 € na člana

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Bio-dinamika v praksi 4

Čebele so dobro preživele sibirski mraz 4

Dogodki 5

Dnevi kmetijstva Goetheanum 2012 5

BD kmetovanje kot projekt mag. študija 7

Kaj vse smo lani naredili v Ajdi Goriška 10

Bio-dinamična prehrana 11

Prehrano z antropozofskega stališča 11

Ponedeljek-riž-Luna 14

Antropozofska medicina 15

Hišna lekarna 15

2012: Klic k preobrazbi 16

Družbeno dogajanje 18

Tridelnost družbenega organizma 18

Osnove antropozofije 22

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


U v o d

U v o d n i k

3

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji!

Dobrodošli v naši, tokrat že

osmi pomladanski številki

revije. Po Steinerjevih znanstveno-duhovnih

dognanjih poteka razvoj človeškega

organizma v sedemletnih obdobjih. Ko je otrok star

sedem let mu začno rasti stalni zobje. Za nami je torej

sedem let, in če na našo skupnost ustvarjalcev gledamo

kot na organizem, ki se razvija v podobnih fazah,

naj bi sedaj že imeli nekaj stalnih zob in naše etrsko

telo naj bi se inkarniralo. Potemtakem je zdaj čas, da

tako kot otrok, stopimo v svet in začnemo raziskovati.

In res smo se v preteklem letu že povezali z vedno več ljudmi,

delujočimi na mnogih področjih, ki jih je preko svoje

duhovne znanosti zasnoval Rudolf Steiner.

V tej številki lahko preberete članek nutricionistke Tanje

Franjević Petrović iz Zagreba, ki nam razkriva zanimivosti

Steinerjevega pogleda na pomen prehrane. Njena knjiga Dinamočno-biološka

prehrana, v kateri je gospa Tanja zbrala

večino tistega, kar je Steiner v različnih predavanjih povedal

o prehrani, ki, kot vemo, v tistem času še ni bila tako pereča,

kakor je danes. Knjiga je v slovenščini izšla pri založbi

Stella iz Šmarjeških toplic in jo je mogoče naročiti tudi po

telefonu. Toplo jo priporočam.

Antropozofska zdravnica, dr. Ljubica Petrov, nam tokrat

piše o toplih kopelih.

Brane Žilavec se nam javlja s svojim razmišljanjem o družbeni

krizi, ki smo ji priča. Vprašanje je v času, ko se celoten

gospodarski sistem Evropske unije nevarno ziblje, izredno

pomembno, zato je svoj prispevek želel razširiti še z nekaj

podatki o Steinerjevi ideji tridelne družbe.

Njegovemu razmišljanju se na svoj način pridruži tudi Marko

Pogačnik, čigar delo mnogi med vami dobro poznate.

Ukvarja se z zdravljenjem zemlje, energijskim uravnovešanjem

kritičnih točk in tako doma kot v tujini vodi šolo

geomantije in delavnice zdravljenja. Leto 2012 vidi kot izziv

človeški zavesti, ki nas opominja, da se znotraj nas in v našem

okolju dogaja nekaj, kot pravi, izjemno nenavadnega.

Iz Ajde Goriška nam poročajo o projektu, ki ga je izdelala

skupina štirih študentov lanskega 1. letnika magistrskega

študijskega programa Gospodarski inženiring

na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici,

z naslovom Biološko-dinamično kmetovanje na območju

Spodnje Vipavske doline. Lepo je slišati, da se naši mladi

intelektualci zanimajo za to tematiko, ki je v uradnih,

znanstvenih krogih vse preveč spregledana.

Objavljamo tudi poročilo z dogodka Dnevi kmetijstva v

Goetheanumu 2012.

Človek z veseljem prebere tudi prispevek našega čebelarja,

Njegove čebele so dobro prezimile, saj jim njegov

bio-dinamični pristop omogoča, da se lepo razvijajo.

Iz Ajde Gorenjska nam pošiljajo seznam dni, ko lahko

nabiramo zelišča za preparate po M.Thun. Objavljali jih

bomo v vsaki številki takoj za uvodnikom.

Želimo vam mirne velikonočne praznike.

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

8.4. nedelja cvet od 8 regrat

9.4. ponedeljek cvet do 12 regrat

16.4. ponedeljek cvet cel dan regrat

17.4. torek cvet cel dan regrat

26.4. četrtek cvet cel dan regrat

27.4. petek cvet cel dan regrat

28.4. sobota cvet do 12 regrat

13.5. nedelja cvet do 10 kam., reg., bal.

25.5. petek cvet do 18 kam., kop., bal.

2.6. sobota cvet cel dan kam., kop., bal.

7.6. četrtek plod do 12 rman (za čaje)

10.6. nedelja cvet cel dan kam., kop., bal.

11.6 ponedeljek cvet do 12 kam., kop., bal.

15.6. petek plod cel dan rman (za čaje)

16.6. sobota plod do 17 rman (za čaje)

20.6. sreda cvet cel dan kamilico, koprivo

21.6. četrtek cvet cel dan kamilico, koprivo

24.6. nedelja cvet do 9

plod od 10

kamilico, koprivo

rman (za čaje)

25.6. ponedeljek plod cel dan rman (za čaje)

29.6. petek cvet cel dan koprivo, kamilico

30.6. sobota cvet do 19 koprivo, kamilico

kam. - kamilica, kop. - kopriva, bal. - bladrijan, reg. - regrat


4

B D v p r a k s i

Čebele so dobro

preživele sibirski mraz

Franc Vehar

Dragi bralci in bralke, pričakali smo svetnike, ki

so znanilci pomladi. Tak svetnik je MATIJA , ki

letos zelo močno led razbija Po mojem občutku je

otoplitev za ta dan previsoka in preveč energije se

sprošča na zelo kratek čas, kar ni dobro za človeka

in ne za živali V marcu bo zima še opletala z

repom, kot pravijo naši dedje. Prave pomladi še

ne pričakujem.

Ko se ozrem v prispevek v zadnji reviji Svitanje, se

spomnim, da sem vam pisal o ostri zimi v januarju

in februarju. Moje kozice in čebelice se niso motile,

ko so mi sporočale to s svojim obnašanjem.

Na srečo so čebelice imele vsak mesec dan ali dva

za trebež. Tako so izpraznile črevesje in lažje prenašale

oster mraz, ki je trajal pri nas skoraj cel mesec.

Letos je opaziti na nekaterih stojiščih nekoliko

več pokakanih panjev, kar je posledica maninega

medu, ki ga nisem uspel odstraniti iz panjev, in

nadlegovanje gozdnih miši ter žoln . Žolne so mi

letos uničile deset panjev čebel. V panje so izdolble

tolikšno luknjo, da bi lahko mačka zlezla vanj .To

so storile, ko je bilo v naravi najbolj mrzlo in nisem

mogel obiskovati stojišča zaradi odpovedi prevo-

znega sredstva. Zmrznil je moj avto. Ob pregledu

družin pri čistilnem letu sem ugotovil, da je narava

do sedaj vzela svoj davek v višini 5%, kar je zelo

ugodno. Če bi bila tudi država toliko milostljiva, bi

bil zelo zadovoljen.

Ko sem se pogovarjal s kolegi čebelarji, so mi tarnali,

da je v slovenskem prostoru zopet pomrlo veliko

družin v pozni jeseni in pozimi. Kaj je pravi vzrok,

ne vedo. Mnogi,ki so ostali praznih čebelnjakov,

krivijo državne ustanove, ki so jim zopet zastonj

poklonili zatiralna sredstva zoper varoo, ki pa niso

bila dovolj učinkovita. Toda državi malo mar za to,

kar se godi čebelarjem. Niso pripravljeni prevzeti

odgovornosti za neučinkovita zatiralna sredstva.

Lani so na veliko uporabljali timol v pasti, ki ima

to slabo lastnost ,da postanejo čebele podobne človeku.

Spodbudi jim pohlep po sosedovi lastnini in

brezglavo ropajo vse povprek. Čebelarji, ki niso bili

na to pozorni, so nič hudega sluteč mirno odšli na

dopust, toda vrnitev jim je pokazala, kaj so zamudili.

Čebelar mora biti čebelam oče. Oče pa ne odide

na dopust, da bi pustil otroke same doma, posebno,

če imajo na dosegu substance, ki niso preverjeno

neškodljive.

Čebelarji bodo morali preskrbeti pomladi dovolj pitne

vode in priporočam jim, da dajo vsaki družini

pol litra pelinovega čaja, da jim očisti črevesje nosemoze.

Tudi varoa ne prenaša vonja pelina. Napajalne

posode bi lahko vsebovale barjansko šoto, ker

je kisla in nevtralizira bazičnost vode iz pip. Tako

bo manj poapnelosti zalege.

Ne pozabimo kontrolirati zaloge hrane .Če je ni dovolj,

ne tlačite čebelam sladkornih pogač, ker jih s

tem preveč izčrpate in je razvoj take družine zelo

počasen. Naj ne bo škoda čebelarju pogrešiti kilogram

ali dva prvovrstnega medu. Čebelice to dobroto

stotero poplačajo v poletju. Če imajo čebelice

mokro odejo, jo moramo nujno nadomestiti s suho.

Tudi človek se slabo počuti pod mokrim pokrivalom.

Ker letos pričakujem hladno in deževno pomlad,

toplo priporočam čebelarjem, bodite skrbni očetje

in ne dopustite, da vam otroci umirajo od uši in lakote.

Ob koncu pa vsem ljubiteljem čebelic želim veliko

toplih trenutkov pri opazovanju naše najdragocenejše

prebivalke.


5

D o g o d k i

Dnevi kmetijstva

Goetheanum 2012

Drago Purgaj

Goetheanum je pravšnje mesto za začetek takšnega

procesa. Je sedež Splošnega antropozofskega

društva, ki ga je na Božični konferenci leta 1923/24

ustanovil dr. Rudolf Steiner, ter Visoke šole za duhovne

znanosti, ki jo danes sestavlja 11 sekcij, med

drugimi Sekcija za waldorfsko pedagogiko, Sekcija

za medicino, Matematično-astronomska sekcija,

Sekcija za kmetijstvo. Goetheanum je po svoji organiziranosti

univerza, sekcije pa bi pri nas bile primerljive

s fakultetami.

Vpliv Goetheanuma je izredno velik in se odraža po

številnih iniciativah in gibanjih, ki vplivajo na podobo

mnogih področij. V kmetijstvu je tak primer

širitev ekološkega kmetovanja. Njegov začetnik,

švicarski agrarni politik dr. Hans Miller, ga je zasnoval

na delu biodinamičnih načel, ki so omogočala,

da je švicarsko kmetijstvo (p)ostalo neodvisno

od dokupa surovin.

Svetovna konferenca biodinamikov, ki je v začetku

februarja potekala v Goetheanumu v švicarskem

Dornachu pri Baslu, je potrdila pričakovanja.

Biodinamično gibanje se naglo širi v vseh delih

sveta. Nekatera gibanja preraščajo okvirje kmetijske

pridelave, zato naslov 'Naprej k izvorom'

povsem ustreza namenu letošnje konference. Naslov

v sebi nosi vprašanje: Kaj je bistveno? Ali je

to možnost ozdravitve koščka Zemlje, je možnost

pridelave zdrave hrane? Je to naša intima, da se s

kmetijstvom ukvarjamo iz povsem osebnih motivov?

Ali fascinacija nad duhovnim, ki ga lahko

v naravo vgradimo preko dela z biodinamičnimi

preparati? Je to globoka ljubezen do Zemlje, ki nas

nosi in hrani? Ali nas žene moč socialno-politične

angažiranosti, poštena praprodukcija kot podlaga

za zdravo gospodarstvo? Sta to Zemlja in človek, ki

sta v središču?

Vse to so pomembna vprašanja, vendar pa tema

konference nosi tudi sistematično plat. V tej zvezi je

ključen namen izdelave čim bolj skrčenega, vendar

popolnega seznama biodinamičnih načel, ki bodo

hkrati podlaga Demeter smernicam.

Enako velja za mnoga druga področja. Metode

waldorfske pedagogike se vse bolj uveljavljajo v

klasičnem šolstvu. Na področju medicine sta v svetovnem

vrhu Klinika Ita Wegman ter Lukas klinika.

V arhitekturi in gradbeništvu predstavlja preobrat

t.i. organska arhitektura, imenovana tudi naravna

gradnja, ki jo je Rudolf Steiner uporabil pri načrtovanju

Goetheanuma. V zadnjem času pa ima vse

več privržencev koncept spreminjanja družbenih

struktur s pomočjo krepitve individualne ter skupinske

pozornosti in zavedanja, imenovan 'Vodenje

iz prihodnosti' ali krajše 'Teorija U'.

Teorija U je delo dr. Clausa Otta Scharmerja, rojenega

na biodinamični kmetiji pri Hamburgu.

Scharmer je študiral ekonomijo in doktoriral na

prvi nemški zasebni univerzi Witten-Hardecke. Je

predavatelj na Messachusets Institute of Technology,

kjer vodi program Mit Ideas. Znotraj tega je

tudi vodja Presencing inštituta, katerega povzetek

delovanja je Teorija U. Jedro teorije je proces U, ki

omogoča široko zaobjemanje problema ter oblikovanje

notranjega prostora. Ta omogoča, da lahko

udeleženci v procesu delujejo iz bodočega prostora

možnosti. Aktualnost in široko uporabnost teorije

potrjujejo številni vladni in nevladni projekti ter

korporacije, med njimi: Daimler, Google, Hewlett-

Packart, Nissan, Shell Oil, Fujitsu, frankfurtska

zdravstvena skupnost, številni projekti ekološke

pridelave hrane po svetu idr.


6

d o g o d k i

Ustanovitelj Sekema, oče Helmya Abouleisha, dr.

Ibrahim Abouleish, ki se je l. 1977 preselil iz Avstrije

v Egipt, je s skupino, ki danes šteje blizu 2000

ljudi, z biodinamično metodo v puščavskem pesku

ustvaril zeleno oazo, ki meri več sto hektarjev. Poleg

številnih kmetijskih pridelkov, ki jih pridelujejo

po strogih standardih Demeter International, so v

Sekemu nastali tudi predelovalni obrati, waldorfski

vrtci, šole in Univerza Heliopolis.

V družbi ZDA in Japonske, razstava

Goetheanum 2012

Scharmer je zatem, ko je Teorijo U predstavil udeležencem

Svetovnega gospodarskega foruma v

Davosu, teden dni predaval in moderiral proces U

z udeleženci lanskoletne Kmetijske konference v

Dornachu. S tem je storjen korak k tako imenovanim

'kozmopolitičnim dimenzijam biodinamičnega

kmetovanja.' Pod tem naslovom razumemo triletno

delovno obdobje, ki po Kmetijski konferenci 2011

sledi zavesti o esencialnem oziroma bistvenem. Ta

del procesa se pričenja z letošnjo konferenco Temu

v prihodnjem obdobju sledi aktivno povezovanje

z ljudmi, organizacijami in gibanji, ki so nam

sorodna. Naš izziv je aktivni prenos specifičnega

impulza preko osebnih kontaktov, regionalnih partnerstev

in globalne mreže. Z odpiranjem v globalno

odgovornost dobivajo biodinamična načela kozmopolitično

dimenzijo in prepričani smo, da nam

bo uspelo v prihodnjih letih tako rasti in zoreti, da

bomo v obdobju duhovnega prebujenja na začetku

21. stoletja zmogli poglobljeno in plodno delovati.

O pomenu Kmetijske konference zgovorno priča

udeležba preko 400 udeležencev iz 30 držav. Naj

omenim samo nekatere: ZDA, Kitajska, Indija, Rusija,

Japonska, Nemčija, Francija, V. Britanija, Egipt,

Brazilija, Nova Zelandija, Švedska, Finska, Italija,

Avstrija. Tako kot je na lanski konferenci osrednji

nagovor pripadal Vandani Shiva, svetovno znani

naravovarstvenici in hkrati pobudnici protesta zoper

patentiranje živih organizmov, ki so jih pričele

izvajati multinacionalke na čelu z Monsantom, je

tudi letošnji osrednji govornik predstavnik organizacije

'The Right Livelihood Award', bolj znane kot

Alternativna Nobelova nagrada. To je bil Helmy

Abouleish, vodja Sekema iz Egipta.

Helmy Abouleish se je v svojem nagovoru dotaknil

tudi zadnjega obdobja revolucionarnih premikov

na Bližnjem vzhodu. Med drugimi je bil po padcu

Mubarakovega režima tudi sam priprt ter šele

po 100 dnevih, ob pomoči številnih posameznikov,

gibanj in organizacij, izpuščen na prostost. Njegovi

nastopi, bodisi pred Združenimi narodi in organizacijo

FAO bodisi v Beli hiši, v Davosu, pred angleškim

princem Charlesom, jordanskim kraljem

Abdullahom II. ali drugod, so pospremljeni z vsesplošnim

odobravanjem. Tudi sam sem bil, v skoraj

četrturnem pogovoru z njim, priča izjemni širini v

prihodnost zazrtega človeka.

Slovensko biodinamično gibanje, ki šteje preko

2000 članov, dosega z marljivim delom enakovreden

položaj v mednarodnem gibanju. Tega ne potrjuje

samo priložnostna razstava ob priliki letošnje

konference v Goetheanumu temveč tudi aktivna

vloga v vseh organih gibanja. Danes smo zastopani

v Sekciji za kmetijstvo, IBDA (International Biodynamic

Association) in Demeter International. Z

letnico ustanovitve 1928 je Demeter International

najstarejša in najuglednejša certifikacijska organizacija

ekoloških živil in živilskih izdelkov. Po podatkih

iz leta 2010 nadzira skoraj 4300 kmetijskih

obratov z 130000 ha obdelovalnih površin v 41 državah

sveta ter preko 430 živilsko-predelovalnih

obratov. Več kot 3000 različnih Demeter produktov

ustvari blizu 400 milijonov evrov letnega prometa.

Upoštevati pa je potrebno, da na tisoče hektarjev

površin, ki se obdelujejo po biodinamični metodi,

ni v Demeter kontroli.

Velik pomen in priznanje za Slovenijo ima naš lanskoletni

sprejem v Mednarodno biodinamično zvezo

IBDA. Ta sedaj vključuje že 22 držav. Sodelujemo

v dveh pomembnih strokovnih skupinah. Prva

je Mednarodna strokovna skupina za sadjarstvo,

katere osrednja naloga je ocenjevanje vitalnosti rastlin

in pridelkov z metodo kristalizacije oziroma

kromatografije. S to nalogo skupina presega sadjarsko

področje, saj se metoda poleg živilstva uvelja-


7

d o g o d k i

vlja tudi na področju medicine in veterine. Koordinator

skupine Pieter Jans Jansonius je predstavnik

Luis Bolkovega Instituta iz Nizozemske.

Druga pa je Strokovna skupina za biodinamične

pripravke. S pripravki, ki imajo osrednje mesto v

biodinamični pridelavi, se ukvarjajo ugledni znanstveniki,

inženirji in praktiki z vseh celin. Delo temelji

na izmenjavi znanj in praktičnih izkušenj z

namenom, da pripravke približamo ravni povprečnega

uporabnika.

Pomembnejši napredek, ki sicer zgolj terminsko sovpada

s Kmetijsko konferenco v Dornachu, je prav

gotovo tudi zaključek izobraževanja prve skupine

slovenskih biodinamičnih svetovalcev, mentorjev,

kontrolorjev in certifikacijskega odbora. Izobraževanje,

ki se je pričelo v letu 2010, je projekt slovenskih

biodinamikov, IBDA in Demeter International.

Posebno priznanje pri tem gre Demeter Zavodu, ki

je skupaj z dr. Retom Ingoldom, vodjo svetovalne

skupine pri IBDA ter Suzanno Küffer Herr, predstavnico

Demeter International, skrbel za koordinacijo

in uspešno izvedbo izobraževanja.

Tako smo biodinamiki v koraku s časom. Pričakujemo

lahko nove rešitve in spoznanja, kot je bila na

primer lanska predstavitev pršilnika za škropljenje

biodinamičnih preparatov, ki je vzbudila veliko

zanimanja tudi med pridelovalci, ki doslej biodinamične

metode niso prakticirali.

Za domače kmetijstvo, ki zagotavlja le še 30% potreb

po hrani, so naša prizadevanja velika priložnost.

Toda za konkretnejše premike bo potrebno

veliko uma, srca in volje tudi tistih, ki si najbolj prizadevajo

krojiti slovensko kmetijsko pridelavo.

Udeleženci izobraževanja,

Dornach - Glashaus

Biodinamično

kmetovanje kot projekt

magistrskega študija

Breda Medvešček

Skupina štirih študentov lanskega 1. letnika

magistrskega študijskega programa Gospodarski

inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze

v Novi Gorici je izdelala projekt z naslovom

Biološko-dinamično kmetovanje na območju

Spodnje Vipavske doline.

Omenjeni projekt je del študijskega predmeta Projekt

1, pri katerem je bilo izvedenih pet skupin projektov

s skupnim delovnim naslovom Spodnja Vipavska dolina

– slovenski vrt in turistična destinacija. Laično

in zelo posplošeno bi lahko rekli, da so se študenti

ukvarjali z ugotavljanjem dejanskega stanja v vseh

kmetijskih panogah, vključno s t.i. kmečkim turizmom

in z vsemi načini kmetovanja, ki na tem območju

obstajajo (konvencionalno, integrirano, ekološko

in biološko-dinamično). Projekt biološko-dinamičnega

kmetovanja je izvajala na začetku članka omenjena

podskupina štirih študentov. Ker je območje z

geografsko oznako Spodnja Vipavska dolina tudi območje

občin, v katerih deluje večji del delovnih centrov

Društva Ajda Goriška, smo člani tega društva še

posebej zainteresirani, da se z izsledki projekta, ki ga

bomo okvirno predstavili v tem članku, poleg lokalnih

prebivalcev seznani tudi čim širša javnost.

Najnovejši podatki, s katerimi pisci v projektu operirajo,

se nanašajo na leto 2011 oz. na leto pred tem

(projekt je nastajal v študijskem letu 2010/12011), torej

so razen nekaterih manjših izjem dokaj aktualni. Projekt

je zelo dragocen tudi s stališča praktične uporabnosti,

saj bi bilo kar nekaj ugotovitev in rešitev mogoče

že sedaj s pridom uporabiti pri delu in posameznih

projektih v Društvu Ajda Goriška pa tudi v drugih

društvih Ajda.

Prvi koraki v biodinamiko

Matej Pregelj, Lucija Vidrih, Boštjan Jakin in Mitja

Modrijan so povedali, da so se naloge, ki so jo dobili

v okviru študijskega programa, lotili, ne da bi vedeli,

kaj biodinamično kmetijstvo sploh predstavlja. Da je


8

d o g o d k i

ta način kmetovanja malo znan, so se prepričali že takoj,

ko so o tem začeli spraševati kolege na fakulteti, pa

jim nihče ni znal odgovoriti. Prvo srečanje z biodinamiko

je bilo predavanje Mete Vrhunc v Novi Gorici, ker

pa, kot pravijo, niso imeli nobenega predznanja, so jih

informacije s predavanja precej zmedle, vendar so jih

vzpodbudile k razmišljanju v tej smeri. Kmalu za tem

so vzpostavili stik z Društvom Ajda Goriška in svetovalko

za biodinamiko Franko Ozbič, ki jim je pomagala

prebroditi začetniške dvome in jim je priskrbela razpoložljivo

strokovno literaturo, potrebnega pa je bilo tudi

veliko brskanja po spletu za informacijami na temo

biološko-dinamičnega kmetovanja. Po številnih pogovorih

z gospo Ozbičevo in usklajevanju informacij, je

podskupina pripravila anketo, s katero so se obrnili na

biodinamične pridelovalce iz Društva Ajda Goriška in

na italijanske iz Trsta, Gorice in Vidma.

Kratek vpogled v projektno nalogo

Rezultat dela projektne podskupine je 68 strani obsegajoče

pisno delo v trinajstih poglavjih z naslovom

Biološko-dinamično kmetovanje na območju Spodnje

Vipavske doline. Jedrnata vsebina 1., 2. in 3. poglavja

nas vpelje v bistvo biološko-dinamičnega kmetovanja,

nas seznani z razliko med ekološkim in biološko-dinamičnim

kmetovanjem, predstavi pa nam tudi blagovno

znamko za certificirana biološko-dinamično pridelana

živila z imenom Demeter in svetovno združenje pridelovalcev

biološko-dinamičnih živil Demeter-International.

V poglavju št. 4 je predstavljena Analiza stanja biološko-dinamičnega

kmetovanja v Sloveniji, kjer je v podpoglavju

navedena kratka zgodovina slovenske biodinamike

in opisana povezanost štirinajstih društev Ajda

v Zvezo društev za biološko-dinamično gospodarjenje

Ajda-Demeter; zanimiv je podatek, da je bilo konec leta

2010 članov te zveze 1700; govor pa je tudi o specifičnosti

cen biološko-dinamičnih pridelkov in o nesorazmernosti

subvencij za biološko-dinamično kmetijstvo v primerjavi

s subvencijami za konvencionalno, integrirano

ali ekološko kmetovanje. V podpoglavju poglavja 4 z

naslovom Analiza stanja biološko-dinamičnega kmetovanja

v Spodnji Vipavski dolini je predstavljeno Društvo

Ajda Goriška, opisan je geografski obseg njegovega

delovanja in težave, s katerimi se zaradi posebnosti

podnebja spopada pri pridelavi; predstavljeni so tudi

načini informiranja in izobraževanja v društvu.

5. poglavje nosi naslov Analiza dobre prakse v Sloveniji,

v njem pa je podrobneje opisano delovanje Zavoda

Demeter in njegove pristojnosti; preberemo lahko, da je

bilo v letu 2010 v Sloveniji 16 pridelovalcev z Demeter

Matej Pregelj in Lucija Vidrih

certifikatom, ena pridelovalka je bila v preusmeritvi,

trije pa so bili v kontroli prvo leto, kar pomeni, da je

bilo v Demeter kontroli 20 pridelovalcev; na kratko je

predstavljena tudi Založba Ajda Vrzdenec, ki da je specializirana

za izdajanje strokovne literature s področja

biodinamike; omenja se tudi nastanek novega društva

(Društvo Ajda Posavje) in nove tržnice v Društvu Ajda

Domžale.

V poglavju Analiza dobre prakse v Spodnji Vipavski

dolini (6. pogl.) je zabeleženo, da sta imela leta 2010 v

Društvu Ajda Goriška Demeter certifikat dva člana, dva

pa sta bila v preusmeritvi, od tega je imela na območju

Spodnje Vipavske doline Demeter certifikat le Franka

Ozbič. Sledi opis kmetije Vajda, ki je v lasti Franke

Ozbič, nato je predstavljena tržnica Društva Ajda Goriška,

ki da je primer dobre prakse za tržnice ostalih

Ajd po Sloveniji. Opisano je tudi delovanje oglednega

biodinamičnega vrta Društva Ajda Goriška in skrb za

ohranjanje domačih semen v istem društvu.

V poglavju Analiza stanja biološko-dinamičnega kmetovanja

v Italiji (7. pogl.) je predstavljena organiziranost

te dejavnosti v državi; najbolj aktivno je društvo

oz. združenje za b-d kmetovanje (Associazione per

l'Agricoltura biodinamica) s sedežem v Milanu, po-


9

d o g o d k i

membno vlogo pa ima tudi Demeter International s

sedežem v Parmi. V letu 2010 je bilo v Italiji 283 kmetov

z Demeter certifikatom (od teh 71 v kontroli za

prehod na Demeter pridelavo), biodinamično obdelovane

površine pa so obsegale približno 10.000 ha.

V Analizi dobre prakse v Italiji (8. pogl.) je predstavljena

tržaško-goriška sekcija milanskega društva, ki

ima 20 članov, ti pa se v glavnem ukvarjajo le z b-d vrtnarjenjem

v tržaškem mestnem vrtu – Parku sv. Ivana.

Posamični člani preizkušajo tudi dve modificirani

metodi b-d kmetovanja, in sicer metodo podolinski

in metodo homeodinamike. To društvo ima kontakte

tudi z društvi Ajda v Sloveniji.

Zakonodajno področje biološko-dinamičnega kmetovanja

(9. pogl.) predstavi slovenske in evropske zakonske

podlage za b-d kmetovanje vključno s Smernicami

Demeter pridelave. V nadaljevanju poglavja so

nekoliko podrobneje opisani preparati za b-d kmetovanje,

kolobarjenje in uporabo b-d semen ter komposta

– vse z navedki iz Smernic pridelave in del Marie

Thun; natančneje pa je opisan tudi postopek Demeter

kontrole in vloga Inštituta KON-CERT pri tem; v

podpoglavju 9.3 pa je prav tako podrobno opisan postopek

Demeter ceritificiranje.

10. poglavje – Anketiranje podaja rezultate oz. analizo

odgovorov anketnega vprašalnika, na katerega

je odgovarjalo 62 članov Društva Ajda Goriška in 32

italijanskih biodinamikov z obmejnega območja (območje

Trsta, /italijanske/ Gorice in Vidma). Če primerjamo

analizo odgovorov vprašalnikov obeh skupin

anketirancev, dobimo nekaj zanimivih izsledkov

– podobnosti in razlikovanj. Po zbranih podatkih bi

lahko ocenili, da se na slovenski strani z biodinamiko

ukvarja več ljudi kot na italijanski, so pa obdelovalne

površine v Italiji neprimerno večje. Po oceni projektne

podskupine znaša skupna velikost b-d obdelovalnih

površin v Spodnji Vipavski dolini okrog 12 ha, skupna

velikost italijanskih b-d obdelovalnih površin v bližini

meje s Slovenijo (Trst, Gorica, Videm) pa je okrog 68

ha, saj imajo nekateri italijanski anketiranci tudi po 29

ha velike površine. Tako slovenski kot italijanski biodinamiki

so kot vzrok za kmetovanje po b-d metodi

navedli skrb za ohranjanje zdravega okolja. Oboji na

svojih obdelovalnih površinah pridelujejo predvsem

razno zelenjavo in sadje, nekaj italijanskih biodinamikov

pa po b-d načelih redi tudi domače živali. Večina

svojih pridelkov ne trži, ampak jih ima le za domačo

uporabo, le malo je tistih, ki pridelke tržijo, in

sicer na tržnicah in na domu. Zanimivi so odgovori na

vprašanje o pripravljenosti na povečanje obdelovalnih

površin za b-d pridelavo, saj ima večina vprašanih

slovenskih biodinamikov namen povečati svoje obdelovalne

površine, nekaj manjše število pa je tistih, ki bi

površine povečali, če bi imeli zagotovljen trg za prodajo

svojih pridelkov. V Italiji pa je ravno nasprotno, saj

največ anketirancev odgovarja, da svojih obdelovalnih

površin sploh ne bi povečali, nekaj manj pa jih meni,

da bi svoje obdelovalne površine povečali, če bi dobili

večjo finančno podporo od države. Na italijanski strani

nekaj anketiranih biodinamikov prejema finančno

podporo oziroma subvencije za ekološko kmetijstvo

od Evropske unije, v Sloveniji pa nihče od anketiranih

te podpore ne prejema.

Poglavji 11 in 12 – Analiza resursov in družbenega

okolja in Nabor idej za rešitev problemov vsebujeta

številne uporabne in koristne izsledke in ideje, vendar

bi njihova predstavitev in komentar zahtevala prostor

vsaj še dveh člankov.

Naj dokončam pisanje z eno od misli iz zaključka:

'Glavni namen naše projektne podskupine je bil predvsem

seznaniti širšo javnost, da biološko-dinamična veja kmetijstva

sploh obstaja in metodo predstaviti navadnemu laiku

na razumljiv način.'


d o g o d k i

Kaj vse smo lani

naredili v Ajdi Goriška

Breda Medvešček

Za leto 2011 lahko zapišemo, da smo bili pri delu

v društvu uspešni, saj smo programe predavanj,

praktičnih delavnic in izdelavo lastnih biodinamičnih

pripravkov izpolnili v taki meri, kot smo načrtovali,

pokazali pa so se celo nekateri presežki. Vzorno

aktivni so bili člani v vseh delovnih centrih.

Na delovnem poligonu v Levpi smo izdelali vse pomembne

preparate za rast rastlin in se oskrbeli s surovinami,

s katerimi smo po posameznih območnih centrih

izdelali preparat po M. T. in premaz ter pasto za

sadno drevje. K uspešni izdelavi preparatov in njihovi

ustrezni kvaliteti je pripomoglo marljivo, disciplinirano

in uspešno nabiranje posameznih vrst rastlin, ki so

za to potrebne, delavnice nabiranja pa so potekale od

aprila do septembra.

Iz naših preparatov smo namešali in uporabili kar

10.500 litrov škropiva za gnojenje, utrjevanje in varstvo

rastlin, kar je rekord v zgodovini delovanja našega

društva. Preparati so se mešali predvsem v glavnem

centru na Vogrskem ter tudi v mešalnih napravah po

posameznih območnih centrih, saj je geografska razprostranjenost

pa tudi razpršenost območja, ki ga pokriva

naše društvo, sorazmerno velika, nekateri člani

pa imajo tudi precej obsežne obdelovalne površine.

Pomembno je, da smo v letu 2011 oskrbeli z mešalno

napravo še center v Šempetru, ki se je s tem pridružil

območnim centrom z mešalnimi napravami v Levpi in

na Krasu. Izdelali smo tudi doslej najširši nabor prepa-

ratov za odganjanje različne divjadi, ki zaradi velike

zaraščenosti krajine širi svoj habitat vse do obdelovalnih

površin.

Z zaključkom štiriletne kolobarne dobe in z začetkom

druge smo zaključili tudi projekt, poimenovan Ogledni

vrt Šempeter. V času našega obdelovanja zemljišča,

ki nam ga je za izvajanje projekta odstopila Biotehniška

šola Šempeter, smo pridobili veliko izkušenj

in izobrazili kar nekaj novih 'rodov' biodinamikov,

nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da smo z biodinamično

obdelavo zelo izboljšali kvaliteto prsti na tem

zemljišču.

Izobraževanje je področje delovanja, ki smo mu tudi

v letu 2011 posvetili veliko pozornosti. Predavanja so

v glavnem potekala po začrtanem programu – vsako

prvo sredo v mesecu. Teme predavanj so odražale

potrebe in zanimanja naših članov glede na zastavljene

projekte – o pripravi semenic, pripravi kolobarja,

novostih v biodinamični pridelavi, seznanili smo se

o posebnostih permakulture, pa o dognanjih v zvezi

z možnimi spremembami v organiziranju družbenih

sistemov z vidika znane U teorije, predvsem pa so bile

zelo obiskane delavnice obrezovanja sadnega drevja.

Izredno sta bila uspešna tudi dva sklopa tečajev o

osnovah biodinamične pridelave, ki sta v naše vrste

privabila več novih članov. Poleg tega je naša sekcija

Dobra misel organizirala še 10 predavanj in 3 delavnice,

večina tega izobraževanja se je nanašala na spoznavanje

zelišč ter zdravilnih zelišč in njihovo uporabo, na

temo zdravega načina življenja ter pridobivanja spretnosti

in znanj s tem v zvezi (izdelava mila, priprava

zdrave hrane, nabiranje zelišč ipd.).

Obveščanje članov je potekalo preko spletne strani

dvakrat oziroma enkrat mesečno. To obveščanje je

vključevalo koledar delovnih nalog pridelovanja za posamezno

obdobje in informiranje o tekočem dogajanju

v društvu. Poleg tega so bili člani sprotno obveščeni

o vseh dogodkih (predavanjih, delavnicah, sestankih)

tudi preko mobilnih telefonov s SMS-ji. V decembru

pa smo izdali tudi bilten Ajdine novice na osmih straneh.

V biltenu smo objavili vse programe gnojenja in

škropljenja, člane pa smo seznanili tudi z delom in

uspehi v letu 2011 in programom za leto 2012.

Projekt Ajdine tržnice v Majdinem gaju smo nadgradili,

ga nekako prevrednotili in preimenovali v Ajdin

kotiček, saj je prvotna aktivnost iz navadne izmenjave

pridelkov in druženja prerasla v način in kraj za vodeno

izmenjavo znanja in podatkov ter krajših strokovnih

vpogledov na biodinamično kmetovanje. Ajdin

kotiček je, kot poprej tržnica, deloval vsak petek.

10


11

B D p r e h r a n a

Pogled na prehrano

z antropozofsko

usmerjenega

znanstvenega stališča

Tanja Franjević Petrović

Od prvega predavanja Rudolfa Steinerja o prehrani

je minilo 107 let in s pravico si lahko postavimo

vprašanje: Kaj lahko začetek dvajsetega stoletja,

daljno leto 1905, nam, ki živimo na začetku tretjega

tisočletja, pove o prehrani, česar mi že tako ne bi

vedeli? Človeštvo je sledilo svojemu toku evolucije,

znanost napreduje, tehnologija vsakodnevno

dosega navdušujoče rezultate. Veliko tega se je

spremenilo, je zastarelo, pripada zgodovini. Mar

zato tudi Steinerjeva predavanja o prehrani spadajo v

preteklost? Ali pa?

Mnoga njegova predavanja so prevedena v skoraj vse

evropske jezike, kakor tudi v veliko število svetovnih.

Ljudje na osnovi teh predavanj pišejo knjige, ustanavljajo

centre za preučevanje prehrane, izvajajo raziskave,

oblikuje se nov pristop h kulinariki. Nedvomno da

kljub današnjemu drugačnemu 'modernemu' duhu

našega časa predavanja Rudolfa Steinerja navdihujejo

mnoge strokovnjake, pa tudi laike, da proučujejo prehrano

z duhovno-znanstvenega stališča, kakor tudi k

njeni praktični uporabi.

S čim ta predavanja privlačijo ljudi?

Ali se morda pristop k prehrani, ki na njih temelji, torej

na antropozofsko usmerjeni duhovni znanosti, približuje

resnični rešitvi vprašanja prehrane, ali je to še en

pristop, ki nas lahko zmede? 'Antropozofska prehrana'

izhaja iz stališča upoštevanja človeka kot fizično-telesnega

in duševno-duhovnega bitja, torej bitja, v katerega

zemeljski obstoj se utelesi duševno-duhovno, to

dejstvo pa je pri vprašanju prehrane najbolj pomembno.

Ali je to, da je človek fizično-telesno in duševnoduhovno

bitje res najbolj pomembno, kadar govorimo

o njegovi vsakodnevni prehrani in kakšen pomen ima

to za posameznika? Materialno-čutni svet, ki je dostopen

našim fizičnim čutom, proučuje in raziskuje tako

imenovana materialistična znanost; ta proučuje tisto,

kar je že narejeno, nastalo situacijo, medtem ko antropozofsko

usmerjena duhovna znanost proučuje in raziskuje

tudi materialno-čutni svet, vendar kot odraz duhovnega,

proučevanje čutno-vidnega sveta sega v njen

izvorni pravzrok. Za duhovno-znanstvenega raziskovalca

življenje ne nastane iz materije, temveč obratno,

materija nastane iz 'živega', iz etrskih ali življenjskih

sil; te etrske ali življenjske sile ne spadajo v področje

materialno čutnega sveta, prihajajo iz povsem drugega

področja, ki ni dostopno človekovim fizičnim čutom, iz

nadčutnega področja.

Spomnimo se nekaterih duhovno znanstvenih načel, ki

so 'vhodna vrata' v razumevanje prehrane.

- 'Duh je praosnova vsega, izvirni ustvarjalni

princip stvaritve kozmosa, zemlje in človeka 2 '.

- Temu našemu vidnemu materialnemu svetu je

predhoden duhovni, zato je materija vsebinsko

in oblikovno duhovne narave.

- Vse, kar je v naši okolici, kar moremo dojeti s

fizičnimi čuti, je ustvarjeno in rojeno iz duha in

je samo zunanja, materialna stran duhovnega.

Mineral, rastlina ali vse drugo v našem okolju,

so samo zunanja materialna stran duhovnega.

Torej, 'v bistvu vsega materialnega je duhovno'.

- Če je 'za' vsem duhovno, ali sta potem naša hrana

in prehrana samo zunanja materialna stran

duhovnega?

Odgovor na to vprašanje nam ponujajo verzi Angelusa

Silesiusa 4 : 'Ne hrani te kruh: tisto, kar te hrani v


12

b i o - d i n a m i č n a

kruhu, je večna božja beseda, je življenje in duh.' Misel

Angelusa Silesiusa, da se v kruhu združuje življenje in

duh, kaže tudi, da nas ne hranijo samo snovi hrane kot

take, temveč tudi sile, ki so jo ustvarjale in oblikovale,

da takrat, ko vnašamo vase hrano, medtem ko predelujemo

zunanjo materialno stran, prejemamo prav tisto

duhovno, ki se z njo nakazuje. V zvezi s tem nam mora

biti jasno, da se človek z vnosom hrane ne gradi le iz

snovi in sil Zemlje, temveč tudi iz sil, sprejetih iz vsega

okolja, od sonca, lune, zvezd.

Človek sprejema vase hrano iz vseh treh zemeljskih

kraljestev, mineralnega, rastlinskega in živalskega,

nosi pa tudi določeno odgovornost do njih. S prehrano

ustvarja več ali manj odvisen odnos med zemeljskimi

kraljestvi. Poglejmo rastlino. Rastlina-hrana prehaja

vse do svoje končne materialne oblike kompleksne procese

metamorfoze, potem skozi najrazličnejše procese

predelave, od polja do mize in nadaljuje s prehodom

skozi zelo kompleksno in zamotano pot znotraj človeškega

bitja. Vsaka rastlina ima svoje značilne lastnosti,

prinaša jih iz nadčutnega sveta, po njih se prepozna,

se razlikuje od ostalih rastlin, z njimi deluje na okolje,

najdemo jih v hrani in po njih prepoznamo njeno prehransko

vrednost za človeka.

Na čem temelji odnos štiridelnega človeškega

bitja in dvodelnega bitja rastline?

Rastlini in človeku je skupno to, da imata oba fizično

in etrsko telo. To telo je tako pri rastlini kot pri človeku

pomembno za izgradnjo fizičnega telesa in ga ščiti

pred razpadanjem. Etrsko telo rastline je sposobno iz

anorganskih snovi graditi organske snovi. Človekovo

in živalsko etrsko telo pa te sposobnosti nimata. Zato

sta človek in žival za zadovoljitev svojih življenjskih

potreb odvisna od hrane rastlinskega izvora. Naloga

človekovega astralnega ali čutno-čustvenega telesa je

nasprotna nalogi etrskega telesa rastline. Ima nalogo,

da razgradi vse, kar zgradi etrsko telo rastline. Tako se

mora prehrana dogajati tako, da se mora vse, kar se v

rastlini izgradi, v človeku razgraditi. Že v tem kratkem

opisu človeka in rastline se kaže njun obratni odnos,

prav tako pa tudi, kako se osupljivo dopolnjujeta.

'Ljudje verjamejo, da je v prehrani najvažnejše tisto, kar

človek vsak dan poje. To je pomembno, toda največji

del tistega, kar vsakodnevno poje, sploh ni namenjeno

temu, da bi v telo vnesel sestavine hrane, iz katerih bi

se organizem regeneriral oziroma bi se v telesu shranjevale.

Največji del snovi, ki jih s hrano vnašamo, je

namenjenih temu, da predajo telesu sile, ki jih v sebi

nosijo, da tako v telesu prebudijo življenje. Zato največji

del hrane, ki jo pojemo, tudi izločimo, tako da ne

gre za količinsko izmero izmenjave snovi - da bi bilo

potrebno količino, ki se je iz telesa izločila, nadoknaditi

z novo hrano - temveč gre za to, ali lahko s hrano

pravilno vnesemo vase življenjske sile.' Kajti te, za življenje

potrebne sile, potrebujemo za notranje delo, pa

tudi zato, da na primer hodimo ali delamo. Zato v antropozofsko

orientirani prehrani ne gledamo na hrano

le kot na golo materijo, ampak ji dajejo njeno vrednost

sile in snovi, ki so sprejete iz celotnega kozmosa – od

sonca, planetov, lune, zvezd. Iz tega je razvidno, da

rastlino, ki raste na Zemlji ni oblikovala Zemlja sama,

tudi je ni ustvarila Zemlja, temveč sile in snovi, sprejete

iz celotnega kozmosa. Če razmišljamo na tak način,

se moramo vprašati, ali imajo na primer ogljikovi hidrati

v krompirju, ki nastajajo v gomolju pod zemljo,

in ogljikovi hidrati pšenice, ki pod vplivom svetlobe

in toplote sonc, nastajajo v zrnu nad zemljo, v človeku

enako moč delovanja? Ali imata zato enako prehransko

vrednost za človeka, ne glede na način vzgajanja?

Torej v prehrani ni najvažnejše to, da preprosto sprejemamo

'potrebne' količine vseh poznanih pomembnih

sestavin hrane (morda pa so pomembnejše tiste sestavine,

ki jih znanost še ni odkrila), temveč da se - ob

sprejemanju hrane - v telesu razvijejo sile, tiste delujoče

navzven in druge, ki delujejo navznoter. To je zelo

pomembno pri načrtovanju prehrane.

Napak bi bilo, če bi prehrano spustili na nivo hrane,

kar pa se pogosto dogaja. Hrana je pomemben dejavnik

prehrane, vendar je vedno potrebno vedeti, da je

človek središče prehrane, in da je vse, kar je povezano

z njegovo prehrano, v tesni zvezi s celotnim njegovim

bitjem. Zato moramo, da bi se približali vprašanju prehrane,

imeti na umu najmanj dvoje: na eni strani naravo

človeka, na drugi pa naravo hrane. Če hoče človek

določiti hrano zase, mora izhajati iz sebe, mora poznati

svoje potrebe, želje, možnosti kot duševno-duhovnega

bitja. Težiti mora k temu, da s prehrano doseže notranjo

harmonijo, da vsi deli njegovega bitja delujejo na

vsak posamezen člen, in da vsak posamezen člen deluje

na vse ostale. 'Če je nekdo na primer lačen, se lahko

vpraša, kdo je v njem lačen ali kaj bi na to rekel njegov

Jaz. Tisto, kar ruši notranjo harmonijo, čuti človek na

najrazličnejše načine. Občutek, ki ga po jedi občuti kot

zaspanost, odpor, utrujenost ali podobno, kaže na to,

da s to hrano ali/in na ta način ne doseže notranje harmonije,

ne spodbuja sil duše, potrebnih za dejavnost:

sil mišljenja, čutenja in volje. 5 ' Ne le da je dobro vedeti,

kaj človek kot duhovno-duševno bitje s prehrano doseže

in kaj hoče doseči, temveč mora sam vedeti, kaj mu

preprečuje in ga zadržuje, kaj pa ga vodi in spodbuja

pri njegovem razvoju. Na ta način postanejo njegove


p r e h r a n a

prehranske odločitve bolj rezultat njegovih notranjih

potreb, teh pa se bolj zaveda ob koheziji vpogleda, ki

ga dobi na temeljih antropozofsko orientirane duhovne

znanosti ter lastne izkušnje o učinku prehrane.

Če opazujemo notranjo stran prehrane, lahko rečemo,

da človek s prehrano individualizira hrano, individualiziranje

hrane pa je zelo različno in je odvisno od

njegovih notranjih sil. Kalčki čičerike so na primer bogat

vir sil življenjskega etra, če pa človek nima dovolj

notranjih sil, da jih razgradi in uporabi, nimajo zanj

nobene prehranske vrednosti. To kaže, da ne pomeni,

da bo visoka kakovost nekega živila avtomatično

pomenila kakovostno prehrano določene osebe. Nekdo

je pripravljen postati vegetarijanec, vendar želi še

naprej uživati kavo, nekdo drug pa mora jesti meso,

ker to njegov organizem potrebuje, lahko pa se odreče

kavi. Prav zaradi tega, ker prehrana vpliva na človekov

razvoj – fizični, duševni, duhovni – pri antropozofsko

orientirani prehrani ni nobene prisile, osnovni najvišji

princip pa je spoštovanje človekove svobodne volje. To

pomeni, da ni niti prepovedi niti priporočil glede katerega

koli elementa prehrane. Torej, ne obstajajo niti

prepovedana niti priporočena živila. Pravzaprav mora

vsakdo sam vedeti, kaj je zanj najbolje.

Kadar je človek odvisen od nečesa, od kave, čokolade -

ali on izbere čokolado, ali čokolada 'izbere' njega? Vse,

kar deluje na človekovo svobodno voljo, kot so odvisnost

od neke hrane, prehranske navade, modne muhe

v prehrani, ga ovira pri njegovem razvoju.

Poudariti moram še nekaj, kar antropozofski pogled na

prehrano loči od vseh drugih pogledov, kar je Steiner,

ko je govoril o prehrani, rekel takole: '... ne morem govoriti

drugače kot iz duše, ker ni potrebno, da antropozofija

deluje kot agitator, ni se ji treba zavzemati ne

za eno ne za drugo, temveč samo predstaviti resnico.

Kakšne posledice nosi človek zaradi svojega načina

življenja, je njegova stvar, antropozofija ne predpisuje,

temveč kaže resnico. Zato tudi za fanatike ne bi nikoli

postavljal nekih omejitev (Geboten). Zaradi tega stališča

ne bom govoril na tak način, ki protežira vegetarijanstvo,

uživanje mesa ali kaj podobnega, ampak mora

to priti iz lastnega razmisleka in pravzaprav imajo te

stvari svojo težo le, če jih postavimo v sfero lastnih

doživetij. To omenjam zato, da ne bi mislili, da se antropozofija

zavzema za določen način prehrane ali kaj

podobnega, kajti ona v resnici naredi vsako obliko prehrane

razumljivo.'5 V tem smislu ima pogled na prehrano

z antropozofskega stališča tudi veliko praktično

vrednost. Ne le da lahko služi kot pomoč pri razumevanju

katerega koli načina prehrane (vegetarijanstva,

presnojedstvo, prehranjevanje s sončno hrano in ostalih

oblik) ali pa neke nove oblike, ki se bo morda pojavila

že jutri, temveč tudi kot zanesljiv smerokaz pri

prinašanju odločitev glede lastne prehrane.

Že od pradavnine naprej je prehrano vodilo duhovno

vodstvo naroda, upravljana je bila iz misterijskih in

kultnih mest, predpisana v religioznih predpisih, še

nedavno tega pa je človeštvo pri izbiri prehrane vodil

instinkt. Ljudje so ta instinkt postopno izgubili. Zato se

je v današnjem času potrebno učiti pridobivati spoznanje

na vseh področjih prehrane, to pa je mogoče le, če

razširimo opazovanje izven meja materialnega sveta, s

pomočjo antropozofsko orientirane duhovne znanosti.

Lahko rečemo, da je pogled na prehrano na ta način

na začetku, da so Steinerjeva predavanja, ki se tematsko

nanašajo na prehrano, začetni impulz, človek pa

mora šele odkriti sile, ki s hrano prihajajo k njemu iz

duhovnega sveta ter kakšen pomen imajo le-te za življenje

na Zemlji in za celoten razvoj. Spoznanje o duhovnem

poreklu človeka in prehrane v širšem smislu

loči takšen pristop k prehrani od vseh ostalih. In prav

v tem pogledu, v tej navezi duhovnega in materialnega

se skriva prava vrednost, lahko rečem tudi naloga

prehrane, ki temelji na antropozofiji. Z različno hrano

prejmemo različno duhovno, brez vpogleda v področje

duhovnega pa je naše vedenje o prehrani in njeni vlogi

nepopolno. Z duhovno znanostjo pa ne dosegamo

samo popolnejše vedenje o prehrani, temveč predvsem

pridobivamo moč spoznanja, s katerim se lahko pravilno

obračamo na osebna pričakovanja glede delovanja

prehrane na človeka kot fizično-telesnega in duševnoduhovnega

bitja.

Opombe

1 Rudolf Steiner: Za prvo predavanje, ki se s svojo vsebino nanaša na

prehrano, se smatra predavanje 'Razvoj oblik prehrane' ('Die

Entwicklung des Ernahrungsformen' ali 'Uberblick uber die Erdenentwicklung'

GA 93a), ki ga je imel 4.11.1905 v Berlinu, to je

prvo predavanje v knjigi Dinamično-biološka prehrana, Duhovna

znanost v prehrani;

2 Rudolf Steiner, Skrivnosti filozofije (Die Ratsel der Philosophie) (GA

18);

3 Rudolf Steiner Makrokosmos und Mikrokosmos (GA 119) Wien,

Marz, 1910;

4 Silesius Angelus, lat. Silesian glasnik, prevaja se tudi kot Angelski popotnik,

krščen 25. prosinca 1624, umrl 9. srpnja 1677 v Breslavu,

Poljska, pravzaprav Johann Scheffler. Bil je doktor filozofije in medicine,

pesnik. Verzi glasijo: Das Brot ernahrt dich nicht: was dich

im Brote speist, ist Gottes ewigs Wort, ist Leben und ist Geist;

5 Ivanka Tanja Franjević Petrović: Osnove dinamično-biološke prehrane

v pripravljanju;

6 Ivanka Tanja Franjević Petrović: Dinamično-biološka prehrana II del,

VI predavanje. Prevod osmih predavanj Rudolfa Steinerja, v

pripravi.

prevedla Marina Nuvak

13


14

b i o - d i n a m i č n a

Ponedeljek-riž-Luna

Elvira Devetak Zavodnik

Polnovreden riž vsebuje veliko lahko prebavljivih

OH, manj beljakovin in zelo malo maščob, vitamine

B 1 in B 2, mineralne in balastne snovi.

V Indiji in na Kitajskem ga poznajo že več kot

5000 let, zato sodi med najstarejše gojene rastline.

Predstavlja glavno hrano več 1/3 svetovnega

prebivalstva in je drugo najpomembnejše žito za

pšenico.

Kitajska pridela okoli 1/3 svetovnih količin riža,

med evropskimi proizvajalci prevladuje Italija. Vrste

riža se med seboj razlikujejo po velikosti in obliki

zrna, okusu in času, ki je potreben za kuhanje. Za

več kot 700 mio ljudi pomeni riž to, kar za nas kruh

ali krompir. V naši prehrani prevladuje poliran riž,

kar pa ni dobro, saj pri tem postopku izgubi ogromno

hranilne vrednosti.

Tako kot pšenica tudi riž vsebuje veliko sončne

energije. Riž raste v vodi. Voda je element, ki najmočneje

sprejema vase sile Lune. Na Zemlji se voda

giblje v ritmu Lune. Posledica tega gibanja sta plima

in oseka.

Riž uspeva v tropskih ali subtropskih klimatskih

pogojih, torej v Aziji, Evropi in Severni Ameriki.

Beli riž je poliran, včasih tudi glaziran; to pomeni,

da je zrno popolnoma očiščeno tudi ovojnice

in kalčka. Rjavi ali integralni riž je rdečkaste barve

in vsebuje še ovojnico in kalček, torej je bogatejši z

vsebnostjo zaščitnih snovi. Vsebuje 3,5 krat več magnezija,

štirikrat več vitamina B1 in vlaknin, petkrat

več nikotinske kisline in za 1,6 krat več folne kisline

kot beli riž. S tehnološko obdelavo glazirani riž izgubi

92 % kroma, 78 % mangana in 54 % cinka.

.

Pomaga pri zdravljenju želodčnega in črevesnega

katarja, pri pljučnih boleznih, posebej še tuberkulozi.

Spodbuja izločanje vode iz telesa, kar blagodejno

vpliva na krvni obtok v primeru previsokega

pritiska ali nepravilnega delovanja ledvic. Skratka,

riž je zelo učinkovit diuretik. Pozitivno učinkuje

na urejanje menstrualnega ciklusa. Riž ne vsebuje

glutena, zato je primeren za bolnike s celiakijo. Riž

je primeren tudi za tiste, ki so alergični na različne

beljakovine (mleko ali jajca).

Dieta na osnovi riža, ki jo opravimo spomladi,

uravnava tekočine v našem telesu. Dnevno zaužijemo

200 g neslanega riža, ki smo mu dodali jabolko.

Vsebuje zelo malo natrija, ki v telesnem tkivu zadržuje

vodo.

Slabo razvita korenina riža je manj dovzetna na

mineralizacijo. V tem primeru riž slabše učinkuje

na živčno-čutni sistem, zato pa toliko boljše na presnovo.

Žita, s katerimi se prehranjuje prebivalstvo,

vplivajo na njegovo vedenje. Azijec je v primerjavi s

prebivalci zahodnih držav bolj nagnjen k opazovanju.

Imajo blagoslov plodnosti in so zelo povezani s

preprosto skupinsko zavestjo.


M e d i c i n a

Rižev narastek z ajdovo moko

300 g polnovrednega riža

6 dl vode

50 g ajdove moke

4 jušne žlice olja

100 g skute

sok ene limone

4 jušne žlice medu

3 jabolka

100 g rozin

1 čajna žlica cimeta

¼ čajne žlice mletih nageljnovih žbic

1 čajne žlica soli.

Rižu, ki si ga kuhal v vodi približno 40 minut, dodaj

drobno mleto ajdovo moko, olje, skuto, sok limone,

med, grobo nastrgana jabolka, namočene rozine, cimet,

nageljnove žbice in sol. Vse skupaj dobro premešaj.

Daj v pekač, pomazan z maslom, in peci v

pečici približno 40 minut pri 200°C.

Ponudi s toplo cimetovo kremo. Jabolka lahko nadomestiš

z rabarbaro, marelicami ...

Hladna cimetova krema

100 g skute ali maskarponeja

1 dl mleka

1 dl smetane

2 jušni žlici cimeta

4 jušne žlice javorovega sirupa

Vse sestavine dobro zmešaj.

Riževi piškoti

50 g masla

2 jušni žlici medu

150 g moke iz polnovrednega riža

50 g mandljev

5 jušnih žlic smetane

sok ene limone

½ čajne žlice vanilje

¼ čajne žlice ingverja

ščepec soli

Maslo in med stepaj nato dodaj ostale navedene sestavine.

Oblikuj zvitek, ki naj počiva 30 minut. Iz

testa oblikuj piškote. Peci v pečici 15-20 minut pri

150-200°C.

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave

iz Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko

jo naročite na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@

gmail.com. Pošljemo tudi po povzetju.

Hišna lekarna

dr. Ljubica Petrov,

antropozofska zdravnica

Kopeli za noge z gorčico

Gorčica se uporablja za močne kopeli nog. Dve žlici

zmlete črne gorčice damo v toplo vodo (38 – 40 stopinj).

Ta kopel je dobra za začetni stadij vnetja grla, pri sinusitisu

in pri migreni. Noge naj bodo v kopeli 15 min,

potem jih je treba izprati ter namazati z arnikinim ali

ognjičevim oljem. Po kopeli je primeren krajši počitek

pod toplo volneno odejo.

Kopanje (kopeli)

Za splošno dobro stanje (počutje) je pomembno kopanje,

ki je tudi sestavni del medicinskega zdravljenja. Toplotno

ravnovesje telesa se harmonizira prek vode, ki

deluje pomirjevalno, v kopel pa se lahko dodajo zdravilne

rastline v obliki čaja (kot je kamilica, ali rastlinsko

mleko za kopanje ali posebna olja za kopanje (dr. Hauscha

serije, ki se lahko direktno primešajo vodi). Druga

olja, ki bi se dodala vodi, je treba fino razredčiti s

posebnim aparatom za razpršitev olja, na primer Junge

aparat (www. ursprung-hahdelsverbund.de/WohlfuehlenGesundheit/JUNGEBAD-Apparat.html).

Delovanje tega postopka poteka globinsko skozi kožo,

zlasti pri kroničnih boleznih lahko te kopeli precej pripomorejo

k izboljšanju. Na antropozofski kliniki obstaja

posebna stroka terapevtov za medicinske kopeli in

kopanja. Tako kopanje pa je odlično tudi za zdravljenje

doma. Pri kopanju z rastlinskim mlekom se uporabljajo

večje količine (15-20 ml) kot v primeru kopanja z rastlinskimi

olji (9 ml). Če imamo zgoraj omenjeni aparat

za razpršitev aromatičnih olj, je dovolj le nekaj mililitrov

za celotno kopel.

Kopanje (kopeli) s sivko – umirja;

Kopanje s kamilico – je dobro za otroke, umirja srbenje

in krč;

Kopanje z rožmarinom – ogreva telo in zjutraj pomaga

k prebujanju;

Kopanje s kostanjem – krepi cirkulacijo v tkivu in

venah;

Kopanje z limono – osvežuje in stimulira, dobro je pri

alergičnih spremembah na koži;

Kopanje z otrobi – pri vseh kožnih obolenjih, kjer se

pojavlja srbenje, na primer atopični ekcem (250

gr otrobov damo v bombažno vrečko in kuhamo

v 5 l vode 10 min, ta voda se potem doda

kopeli).

15


a n t r o p o z o f s k a

Več vrst rastlin, katerih olja se uporabljajo za kopanje, je

mogoče uporabljati tudi za vtiranje v telo in za masaže.

Weleda in Walla imata več medicinskih olj za nosečnice,

novorojenčke, športnike in za otroke. Z masažnim

oljem lahko blažimo bolečine sklepov in mišic, zboljšujemo

cirkulacijo ter suho in vneto kožo. V tem primeru

se olje vtrira ritmično ali uporablja pri masaži.

Prva pomoč z arniko

Arnika je ena izmed najpogosteje uporabljanih zdravilnih

rastlin, ki zmanjšujejo otekline in hematome pri

travmah. Pri zvinu gležnja je na primer obkladek z arniko

učinkovitejši kot obkladek z ledom. Pri vseh zunanjih

poškodbah, zvinih, udarcih, kjer ni poškodovana

koža, se uporabljajo hladni obkladki (volnena tkanina)

s 40 kapljicami eteričnega arnikinega olja. Obkladek se

pritrdi z elastičnim povojem, pri akutnih poškodbah pa

se lahko da prek vsega kaj hladnega. Pri pretresu možganov

se da hladen obkladek z arniko na glavo in okoli

vratu, pri stanju šoka pa se lahko popije Arnika D3

(vsako uro, v roku nekaj ur, se doda 8 kapljic Arnike D3

v malo vode). Lahko se uporablja tudi pri lažjih srčnih

tegobah, na primer tendence angine pektoris ali stresa,

v mlačno vodo damo eterično arnikino olje, potem pa

v tem namakamo del roke od lakta navzdol, tudi dlani.

Krema iz arnike (10 %)

Uporablja se pri hematomih ali za zmanjšanje dolgotrajnih

vnetnih procesov v mišicah ali sklepih. Krema

se dvakrat dnevno nanaša na boleče mesto ter pokrije z

oblogo in elastičnim povojem.

Masažno arnikino olje

Uporablja se pri kroničnih problemih z mišicami in

sklepi ter pri predispoziciji za razširjene vene. Boljše

rezultate daje dnevna masaža s toplim oljem.

Zdravljenje ran

Pomembno je, da so rane čiste, ker okužba omejuje

zdravljenje in lahko povzroči splošno infekcijo. Vreznine

se izpirajo z ognjičevo raztopino, (20 kapljic eteričnega

ognjičevega olja primešamo 1 dl vode). Pri vbodih

se lahko pojavi globinska infekcija, ker je vbode težje čistiti

– ta del telesa tudi izpiramo z ognjičevo raztopino.

Apis Belladona – zdravilo za akutne infekcije, ki kažejo

naslednje znake – rdečina, oteklina, toplota, bolečina

in/ali temperatura, bolečine v grlu, prehladi s temperaturo,

vnetja, razne okužbe ran, akutne bolečine hrbta,

ušes, abscesi ter pri akutnem vnetju mehurja.

Eterično olje arnike in Apis Belladona sta prvi (glavni)

zdravili za neko hišno (domačo) lekarno.

16

2012: Klic k

preobrazbi

Marko Pogačnik

Verjamem, da se bo leto 2012 razvilo kot

nadvse intenzivno leto. Nas, ljudi Zemlje, bo

opominjalo, da živimo v času velikih kozmičnih

sprememb. December 2012 ne vidim toliko

kot nek dokončen datum, ki bi nam pretil,

ampak bolj kot izziv človeški zavesti. Človeštvo

opominja, da se znotraj nas in v našem okolju

dogaja nekaj izjemno nenavadnega.

Že letnica 2012 sama je simbolična. Govori namreč

o koncu časa, kot smo ga poznali do sedaj. Vendar,

po moji izkušnji, medtem ko že 13 let opazujem zemeljske

spremembe, menim, da gre predvsem za

drastično spremembo prostora, v katerem bivamo.

Opraviti imamo s procesom, ki se že dalj časa dogaja

na tako imenovani 'vzročni ravni' prostora,

torej na ravni, kjer so shranjeni arhetipski vzorci.

Na osnovi teh pravzorcev se vsak trenutek na novo

vzpostavlja in vzdržuje tak tip prostora, kakršnega

vsak dan gledamo okrog sebe. Po eni strani se tu

dogaja razgradnja starih vzorcev eno-dimenzionalnega

prostora, ki deluje kot zaprt okvir in kot tak

izključuje druge za polnost življenja nujno potrebne

razsežnosti bivanja. Ta proces razgradnje starega

prostora se odraža v naši vsakodnevni realnosti kot

ponavljajoč se niz katastrof, ki se dogajajo v našem

naravnem, kakor tudi v družbenem okolju, vključno

s področjem gospodarstva in financ.

Ker se položaj slabša iz dneva v dan, bi nas bilo lahko

strah, če ne bi vzporedno potekal še en drug proces,

pri katerem postopoma nastaja neka povsem

drugačna struktura prostora in časa. Po mojih izkušnjah

je ta nova, za zdaj še nevidna realnost predvsem

več-dimenzionalna, kar pomeni, da dopušča

možnost, da vzporedno, druga ob drugi, obstaja

več sinhronih resničnosti. Taka vrsta prostora bo

ne le ljudem, ampak tudi ostalim bitjem, prisotnim

v živem organizmu zemeljskega vesolja, omogočila

svobodno gibanje med dimenzijami obstoja in

medsebojno sporazumevanje. Postala bo tudi osnova,

na kateri se bodo začele pojavljati popolnoma

drugačne oblike tehnologije.


17

m e d i c i n a

To novo nastajajočo svetovno zgradbo dojemam kot

nekaj, kar obstaja 'med atomi', kolikor ti predstavljajo

tiste točke, na katerih je zgrajen naš materialno usmerjen

svet. Zanjo je značilna nekakšna bleščeča svetloba

in mehko sijoča kvaliteta vilinskega ozračja. Če se človek

poglobi v njene razsežnosti, lahko relativno zlahka

vstopi v različne plasti zavesti znotraj Zemlje. Po drugi

strani pa se nam odpirajo izkušnje duhovnega vesolja,

kakršne človeški zavesti že nekaj časa niso bile zlahka

dosegljive. Ko imamo opravka z zdravljenjem krajev,

obloženih s travmami, nova svetovna struktura naredi

dokaj preproste obredne pristope izredno učinkovite.

Opis mojih opažanj se lahko zdi nekoliko pretiran, ker

vzporedno s preobrazbo zemeljskega prostora obstaja

in deluje močna senčna plat proti-sil, zaradi katere se

zdi moj optimizem nerealen. Ta nevarna senca odseva

trenutno stanje zavesti ,v katero je ujeta velika večina

naših so-zemljanov, vključno z inštitucijami naše civilizacije,

ki ni pripravljena sprejeti dejstva, da doživlja

naš planet epohalne spremembe. Prav nasprotno, z

vsemi silami hoče zadržati že napol razkrojeni stari

prostor bivanja, pri tem pa uporablja sredstva, ki ogrožajo

sam obstoj življenja, kot na primer gensko manipulacijo

ali 'geo-inženiring'.

Če razmislim o možnih opcijah soočenja z izzivom

2012, vidim dejansko nevarnost, da bodo nasprotne

sile, ki delujejo proti kozmični spremembi, večini človeštva

prikrile dejstvo, da se transformacija zemlje dogaja,

in da moramo to dejstvo sprejeti ter v samem procesu

preobrazbe sodelovati. Temu se ne bomo mogli

izogniti, če želimo nadaljevati svojo evolucijo na tem

čudovitem planetu. V najslabšem primeru bi se lahko

znašli v praznem prostoru paralizirane ne-evolucije, v

stanju, kakršnega človeštvu najmanj želim.

Da bi se lahko uspešno spopadli z izzivom, označenim

z letnico 2012, bomo morali biti iznajdljivi, iskreni, odkritosrčni

in brez vsake sence medsebojne tekmovalnosti.

Le na ta način bomo soljudem lahko dopovedali, da

so vedno bolj ostre zemeljske spremembe del kozmičnega

procesa, ki ga moramo zavestno sprejeti ter sodelovati

z njegovimi mnogimi razsežnostmi, če nočemo,

da nas odpihne s površja Zemlje...

Drugič, ob srečanju z izzivom 2012 se ne bomo mogli

izogniti procesom osebne preobrazbe, očiščenja in prenove.

Tega pa ne bomo mogli uspešno opraviti, če ne

bo vsakdo izmed nas našel način, kako ostati osebno

povezan s svojim pravim bistvom in notranjim mirom.

Verjamem tudi, da je odločilnega pomena poglobljen

pristop k več-dimenzionalnosti našega naravnega in

kulturnega okolja, našega bitja in bitja našega planeta.

Obdajajo nas močna in visoko inteligentna bitja, kot so

elementarna bitja, naše sestre in bratje, bivajoči v duhovnem

svetu, in množica različnih kozmičnih bitij,

pripravljena pomagati nam, da se uspešno spopademo

z 'izzivom 2012'. Ne morejo pa pomagati, če ljudje ne

ozavestimo njihove navzočnosti in jih ne povabimo k

sodelovanju pri naši preobrazbi.

Kje začeti? Vsakdo od nas si lahko svobodno izbere.

Edino, česar - zavedajoč se dalekosežnih posledic

sporočila 2012 - ne bi smeli izbrati, je ostati pasivni ali

usmerjati svojo pozornost na množico stvari in situacij,

ki so v tem položaju drugotnega pomena. Bistveno bolj

bi se morali posvetiti odločilni nalogi tega trenutka:

preobrazbi Zemlje in človeka.

Marko Pogačnik je znan po svojem pionirskem delu na področju

ekologije, geomantije, geopunkture in litopunkture.

Živi v Sloveniji in predava, ustvarja umetniške instalacije in

projekte za razvoj pokrajine, napisal je mnoge knjige. www.

markopogacnik.com

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.


18

D r u ž b e n o d o g

Tridelnost družbenega

organizma

Rudolf Steiner

Uvod

Od začetka zadnje globalne finančno-gospodarske

krize v letu 2008 se pojavlja čedalje več kritikov prevladujočega

ekonomskega modela, kapitalizma.

Med temi kritiki je na primer tudi slovenski filozof

Slavoj Žižek. Zanimivo je, da čeprav kritiki prihajajo

iz raznovrstnih ekonomskih, kulturnih, ideoloških

(tako levih kot desnih) in socioloških ozadij,

obstaja med njimi kar nekaj podobnosti. Prva je

ta, da se sedanja kriza enači s padcem berlinskega

zidu in s tem povezanega propada komunističnega

družbenega modela. Seveda v sedanjem primeru se

govori o začetku propada kapitalizma.

Druga podobnost je ta, da se tovrstni kritiki strinjajo,

da potrebujemo nekaj novega – uporablja se celo

izraz 'tretja pot'. Kaj več od njih niti ne moremo pričakovati,

kajti njihova zadnja podobnost je v tem,

da jim pravzaprav primanjkuje pravih idej, kaj naj

bi nadomestilo kapitalizem po njegovem propadu.

George Soros, eden med tistimi, ki so prišli do velikanskega

bogastva s pomočjo finančnih špekulacij

na svetovnih borzah, povzema današnjo dilemo:

'Propad sovjetskega sistema je bil precej izjemen

dogodek in mi v razvitem svetu trenutno doživljamo

nekaj podobnega, ne da bi se popolnoma zavedali,

kaj se dogaja.' 1

Vendar tisti, ki so seznanjeni z Steinerjevimi razlagami

družbenega organizma, vedo, kaj se dogaja in

se tudi zavedajo, da so bili glavni principi tako imenovane

'tretje poti' podani človeštvu že leta 1919, ko

je bila izdana Steinerjeva knjiga Tridelna država. 2

V zadnjem letu pred in takoj po koncu prve svetovne

vojne je v Nemčiji obstajalo močno gibanje

za tridelnost družbenega organizma. Steinerjeva

knjiga je celo postala bestseller, saj je bila prodana

v več kot 80.000 izvodih. Ker je to zgodovinsko dejstvo

prešlo v nekakšno kolektivno pozabo, se tukaj

predstavlja nekaj najbolj osnovnih značilnosti

tridelne družbene ureditve, ki so bile podane v tej

knjigi.

Poznavanje le-teh ni koristno samo za tiste, ki želijo

razumeti, kako bi bilo najbolje preobraziti sedanjo

ureditev na nivoju države. Kajti podjetje ali šola ali

društvo oziroma zveza so prav tako družbeni organizmi,

kot je to država. Razlika je le v velikosti

in v oblikah institucionalnega sodelovanja, medtem

ko so tridelni principi sodelovanja na treh različnih

področjih človeške skupnosti v vseh teh primerih

enaki.

Brane Žilavec

Trije ideali moderne družbe: Svoboda,

enakost, bratstvo

Ob koncu osemnajstega stoletja je - v povsem

drugačnih pogojih, kot so ti, v katerih živimo danes

- iz globine človeške narave zrasla potreba po

novi družbeni ureditvi. Moto tega klica po prenovi

družbe je bil izražen v treh besedah: svoboda, enakost,

bratstvo. Nekdo, ki brez predsodkov in zdravorazumsko

raziskuje človeški razvoj, bo zlahka razumel,

kaj tiči za tem klicem. Toda v devetnajstem

stoletju so se nekateri veliki misleci zelo trudili

pokazati, da je ideale bratstva, enakosti in svobode

znotraj enotnega družbenega organizma nemogoče

uresničiti. Verjeli so, da bi bili ti trije impulzi neizogibno

v nasprotju drug z drugim. Dokazano je bilo

na primer, da bi uresničenje enakosti onemogočilo

osebno svobodo. Človek se lahko le strinja s tistimi,

ki so izpostavili to protislovje – in vendar nas hkrati

naša človeška tenkočutnost vodi v naklonjenost do

vsakega od teh idealov!


a j a n j e

Do tega protislovja pride zaradi dejstva, da pride

pravi družbeni pomen teh treh idealov do svojega

izraza šele, ko razumemo potrebo po tridelni strukturi

družbenega organizma. Trije 'tokovi' družbe

ne bi smeli biti skrpani skupaj in centralizirani v

abstraktnem parlamentarnem zakonu ali kakšni

drugi teoretični obliki, temveč bi morali biti živa

realnost. Vsak od treh tokov bi moral biti neodvisen,

osredotočen znotraj sebe; in le preko dinamike

njihovega ločenega, pa vendar skupnega delovanja,

se lahko uresniči enotnost družbenega organizma.

Kar se zdi paradoksalno, tako postane živo soglasje.

Ljudje bodo pravo naravo družbenega organizma

dojeli šele, ko bodo zmožni zaznati, kako lahko

le-ta preko žive, tridelne strukture uresniči bratstvo,

enakost in svobodo.

Potem bodo videli, da je sodelovanje na gospodarskem

področju odvisno od bratstva, ki nastaja preko

gospodarskih povezav. Na drugem področju, na

področju človekovih pravic, kjer imamo opravka

zgolj z medčloveškimi odnosi, bi si morali prizadevati

za ideal enakosti. Na področju duha ali razuma,

ki ima znotraj družbenega organizma relativno

avtonomijo, pa lahko realiziramo ideal svobode.

Gledano v tej luči, so ti trije ideali resnične, dosegljive

vrednote. Vendar pa jih ni mogoče uresničiti

v kaotični družbi, kjer so ti trije tokovi pomešani in

prepleteni, temveč le v zdravem, tridelnem družbenem

organizmu. Prav tako ne more abstraktna,

centralizirana družbena ureditev uresničiti svobode,

enakosti in bratstva. Vsaka posamezna veja

družbenega organizma mora svojo lastno moč črpati

le iz enega od teh treh impulzov in potem bo

vsak zmožen prispevati svojo lastno vrednost in

življenje k skupnemu sodelovanju.

Tisti, ki so ob koncu osemnajstega stoletja pozivali

k uresničitvi idealov svobode, enakosti in bratstva,

in tisti, ki so kasneje ta klic ponovili, so imeli nejasno

slutnjo o tem, kam se usmerja človekov razvoj.

Toda hkrati so bili nesposobni preseči svojo vero

v enotno, centralizirano državo, v kontekstu katere

so bile njihove ideje precej nasprotujoče. Vendar

so ta paradoks spremenili v svojo pot iskanja, kajti

potreba po ureditvi družbe na tridelni način, ki bi

edini lahko omogočil uresničitev njihovih idealov

v višji uniji, je delovala v nezavednih globinah njihovih

duš. Realno stanje današnje družbe nas kliče,

da se zavemo in uresničujemo naraščajočo razvojno

potrebo po tridelni družbi v modernem času.

Trije sistemi modernega družbenega

organizma

Dandanes pogosto slišimo o 'podružbljenju' kot

potrebni sestavini našega časa. Vendar to podružbljenje

ne bo pripeljalo do ozdravljenja socialnega

organizma, in če človeška srca in duše ne bodo dobile

vedenja, tudi če zgolj nagonskega, o potrebi po

tridelnem družbenem organizmu, bo to zgolj šarlatanstvo

in lahko celo pripelje do destruktivnega

procesa. Če hočemo, da bo imel zdravilni učinek,

mora družbeni organizem razviti tri različna področja

ali sisteme.

Eno od teh področij je ekonomsko, gospodarsko

življenje. Začel bom s tem, saj je preko tehnologije

in modernega kapitalizma začelo povsem očitno

dominirati vsemu našemu življenju. To gospodarsko

življenje mora biti relativno avtonomen sistem

znotraj družbenega organizma, kot je živčno čutni

sistem relativno avtonomen znotraj človeškega organizma.

To življenje ima opraviti s proizvodnjo,

prodajo in potrošnjo blaga in dobrin.

Drugo področje družbenega organizma je sistem

državljanskih pravic, pravno državnega življenja

kot takega. To zajema tisto, kar bi lahko imenovali

država, posebno v smislu pravne regulacije človeških

razmerij. Medtem ko je gospodarsko življenje

povezano z vsem, kar moramo črpati iz narave in

iz naše lastne produkcije, z dobrinami in njihovim

kroženjem ter potrošnjo, se to drugo področje družbenega

organizma lahko ukvarja le z vsemi vidiki

načina, kako ljudje medsebojno delujejo in se povezujejo,

kar izvira izključno iz človeških dejavnikov.

Bistveno je, da prepoznamo to razliko med sistemom

pravic in pravno ureditvijo na eni strani – to,

kar je povezano zgolj z odnosi med ljudmi na osnovi

človeških dejavnikov – ter gospodarskim sistemom,

ki ima opravka samo s proizvodnjo, s kroženjem

in potrošnjo blaga. Razviti moramo objektivni

čut razlikovanja, da se potemtakem gospodarsko

življenje in življenje pravic lahko resnično razlikujeta,

prav tako kot se funkcija pljuč in njihov učinek

na zrak, ki ga dihamo, lahko razlikuje od živčnočutnih

procesov.

Tretje področje, ki mora biti na enak način avtonomno

kot ostala dva, zajema vse tisto, kar se v

družbenem organizmu navezuje na človeško kulturo,

na duhovno in razumsko življenje. Ker je izraz

'kultura' nekoliko nejasen, bi bilo bolje reči: vse, kar

nastaja iz naravnih danosti vsakega posameznika,

19


20

d r u ž b e n o

Da bi bil socialni organizem zdrav, potrebuje torej

poleg gospodarskega področja še drugo področje –

avtonomno državno upravo . V avtonomni gospodarski

sferi bi lahko ljudje oblikovali strukture in

ukrepe, ki najbolje služijo proizvodnji in izmenjavi

blaga. Nasprotno pa bi se v politični sferi razvile

strukture za urejanje medsebojnih povezav med

ljudmi in skupinami ljudi na način, ki se sklada z

njihovim zavedanjem njihovih političnih in zakonskih

pravic.

vse, kar mora vstopiti v družbeni organizem kot

rezultat naravnega, posameznega talenta, bodisi

fizične ali duhovne vrste.

Prvi sistem je torej povezan z vsem, kar potrebujemo,

da obvladamo našo materialno povezanost z

zunanjim svetom. Drugi ima opraviti z vsem, kar

mora biti prisotno v družbenem organizmu kot

posledica medsebojnega človeškega delovanja. In

tretji je povezan z vsem, kar mora izhajati iz vsakega

posameznega človeka in se strniti v družbeni

organizem.

Moderna tehnologija in kapitalizem sta oblikovala

naše sedanje družbene modele in jim zadala neizogibne

rane; vendar jih je istočasno potrebno tudi

zdraviti, s tem da omogočimo človeku in človeški

družbi na splošno, da vzpostavi pravo povezavo s

temi tremi področji družbenega organizma.

Moderno gospodarsko življenje je skozi lastno

gonilno silo pripeljalo do nastanka zelo posebnih

družbenih oblik. Njegovi enostranski učinki so se

močno vtkali v človeška življenja, ostala dva družbena

področja pa še nista bila zmožna najti pravega

mesta in se tako ustrezno razviti znotraj socialnega

organizma. Da bi do tega prišlo, je pomembno, da

ljudje prepoznajo to tridelno delitev ter da jo vsakdo

poskuša izvesti na svojem področju. Vsak posameznik

ima svojo vlogo pri tem poskusu zdravljenja

družbenih problemov, tako zdaj, kot v bližnji

prihodnosti ...

Ta popolna ločitev med pravno državnim in gospodarskim

življenjem izhaja iz resnične narave

človeškega življenja. Seveda imajo tudi tisti ljudje,

ki so vpleteni v gospodarsko življenje, zavest o

svojih pravicah. Toda le na osnovi človeških pravic,

na katere ne bodo vplivali gospodarski interesi,

se bodo urejali pravni odnosi; vse takšne zadeve

bodo obravnavane znotraj območja politično pravne

jurisdikcije, ki ne bo imela nobene neposredne

povezave z gospodarskim življenjem. Takšna politična

država bo imela svojo lastno zakonodajno in

administrativno telo, ki bosta oblikovana tako, da

bosta razvijala moderno zavest o človekovih pravicah.

Temeljila bosta na takšnih impulzih v človeški

zavesti, ki jih danes imenujemo demokratične.

Gospodarsko področje bo prav tako oblikovalo

svoje lastno zakonodajno in administrativno telo

v soglasju z izključno ekonomskimi faktorji. Potrebne

izmenjave med upravitelji pravno državne

in gospodarske sfere bodo potekali po pravilih, ki

bodo podobni pogajanjem med vladami različnih

držav. Ta struktura in jasna razmejitev med sferami

delovanja, bo različnim področjem omogočila uveljavljanje

ustreznega medsebojnega vpliva. V sedanjem

stanju je to nemogoče, saj poskuša ena sfera

znotraj sebe razviti vidike, ki naj bi dejansko vanjo

prihajali iz drugih sfer.

Po eni strani je gospodarsko življenje odvisno od

naravnih pogojev (kot so klimatske in geografske

razmere, naravni viri itd.); po drugi strani pa je odvisno

tudi od pravnih in političnih razmer, ki jih

država oblikuje med ljudmi in skupinami ljudi, ki

delujejo v gospodarstvu. Gospodarska dejavnost se

tako odvija znotraj določenih omejitev. Prav tako

kot narava priskrbi določene pogoje in vire, ki jih

gospodarsko življenje ne more narekovati, in ki so

preprosto 'dane', tako bi morale tudi pravne in politične

pravice v zdravem družbenem organizmu

biti nekaj, na kar ekonomske odločitve ne bi smele

vplivati, nekaj, kar ima avtonomen obstoj in kar se

regulira znotraj lastnega področja ...


21

d o g a j a n j e

Na vse, kar sestavlja družbo v smislu gospodarskega

življenja in zavedanja pravic, pa vpliva še nekaj,

kar prihaja iz tretjega vira: iz osebnih zmožnostih

posameznikov. To področje obsega vse, od najvišjih

duhovnih dosežkov, do človekove večje ali manjše

fizične zmožnosti za delo, ki ga opravlja, in ki služi

družbenemu organizmu.

Kar izhaja iz tega vira, mora pritekati v družbeni organizem

na povsem drugačen način od tistega, kjer

je izmenjava blaga ali kjer se delijo pravno državne

pravice. Družbeni organizem lahko na zdrav način

integrira te posamezne zmožnosti samo tako, da jim

da svobodo, tako da so odvisne zgolj od svobodne

posameznikove sposobnosti razumevanja sveta 3 . Če

na človeške napore in dosežke, ki izvirajo iz takšnih

zmožnosti, umetno vplivajo gospodarsko ali pravno

politično življenje, potem so v veliki meri oropani

lastne vitalnosti. Človeška prizadevanja lahko uspevajo

le preko svoje prirojene moči in učinkovitosti.

Če na odločanje o integraciji individualnih dosežkov

vplivajo gospodarski pogoji ali politična organizacija,

potem le-ti niso sprejeti v duhu svobode. Posameznikovi

dosežki lahko na zdrav način vstopajo v

družbeno strukturo le s pomočjo svobodne integracije.

Duhovno življenje, s katerim je tako intimno

povezan razvoj drugih individualnih zmožnosti, se

lahko zdravo razvija le, kadar sloni na lastnih impulzih

in kadar uveljavi povezave z drugimi ljudmi, ki

so naklonjeni temu, kar jim prinaša – to je z ljudmi, ki

sprejemajo njegove plodove ...

Le malo jih razume, da so to pravi pogoji za zdrav

razvoj miselnega in duhovnega življenja, kajti ta uvid

je zameglilo dejstvo, da se je duhovno življenje v veliki

meri spojilo s politiko in državo. To spajanje se

je dogajalo postopno v zadnjih nekaj stoletjih in smo

se nanj navadili. Res je, da ljudje govorijo o 'svobodi

v znanosti in izobraževanju'. Toda istočasno se jim

zdi samoumevno, da naj bi upravljala in urejala to

'svobodo' državna uprava. Ljudje se sploh ne zavedajo,

da država pri tem usmerja miselno in duhovno

življenje za svoje lastne politične potrebe ...

Takšni perspektivi, ki pustoši duha, učinkovito nasprotuje

razvijanje občutka, da sta naš duh in mišljenje

oblikovana s pomočjo resničnosti, ki presega zunanje,

materialno življenje. Ta resničnost nosi svojo

lastno vsebino znotraj sebe. Toda takšen občutek se

nikakor ne more pojaviti, če se naš duh in mišljenje ne

razvijata svobodno in ne sledita lastnim impulzom

znotraj družbenega organizma. Le tisti, ki se svobodno

razvijajo in na ta način sledijo svojim duhovnim

impulzom, imajo moč, da jim dajo takšne poudarke,

ki naj bi jih duhovni impulzi znotraj družbenega organizma

imeli. Umetnost, znanost, filozofski pogledi

in vse, kar je povezano s to sfero, mora biti neodvisno

znotraj človeške družbe. Na področje duha

in razuma je vse medsebojno povezano in svoboda

ene stvari ne more napredovati brez svobode druge.

Tudi če potrebe države ne morejo direktno vplivati

na matematične in fizikalne rezultate, je uporabnost

teh rezultatov, način, kako ljudje razmišljajo o njihovi

vrednosti, vpliv, ki ga njihovo kultiviranje ima na

vso intelektualno razpoloženje in še mnogo več, determinirano

s temi potrebami vsakič, kadar država

nadzira vidike razumskega življenja. Če osnovnošolski

učitelj sledi impulzom, ki jih diktira država, to

nikakor ni isto, kot če sprejema impulze iz duhovno

razumskega življenja, ki se obnavlja iz samega sebe ...

Če se pri našem razmišljanju opiramo na življenjsko

realnost, vemo, da lahko določeni cilji vzamejo nase

vse mogoče oblike in krinke. Le tisti, ki uporabljajo

abstraktno mišljenje, vidijo vse šablonsko. Ti ljudje

pogosto očitajo praktičnemu realistu, da je preveč

neprecizen in nejasen in tudi pogosto verjamejo, da

so sami trezni in praktični. Pozabljajo pa, da lahko

življenje privzame zelo različne oblike, da je ves čas

v teku, in da mora vsakdo, ki želi slediti njegovemu

toku, svoje razmišljanje in čutenje prilagoditi njegovemu

toku. Le preko takega mišljenja lahko doumemo

družbene naloge našega časa.

Ideje, ki so predstavljene v tej knjigi, so izsledki opazovanja

življenja takšnega, kot je, in verjamem, da jih

je pomočjo življenja samega možno tudi razumeti.

prevedla Marina Nuvak

1 Newsweek, 30.01.2012

2 Naslov sodobne izdaje te knjige: Towards Social Renewal

– Rethinking the Basis of Society, Rudolf Steiner Press,

London, 1999

3 Izraz 'receptivity', ki je uporabljen v angleškem prevodu,

pomeni sposobnost dojemanja sveta, ki pa je odvisen od

posameznikovih sposobnosti zaznavanja in razumevanja

sveta. Razlike v teh sposobnostih so vzrok za obstoj

raznovrstnih svetovnih nazorov.


22

d r u ž b e n o

Osnove antropozofije

Antropozofija kot vir impulzov za

temeljite družbene spremembe

Brane Žilavec

Sedaj smo v letu 2012, ki v koledarju starodavnih

Majev stoji na koncu velikega časovnega ciklusa

in po njihovem razumevanju pomeni 'obdobje

tranzicije, kozmični prehod v odraslost, novo

stvaritev, ki nam bo – medtem ko nas bo soočala

s problemi radikalne preureditve – obenem

nudila ves potencial, ki ga uteleša koncept rojstva,

prerojenja in novega življenja." 1

Steiner vedno znova opozarja, da je ključnega pomena,

da se seznanimo z naravo tega, kar nam prihaja

naproti, kajti zaradi delovanja evolucije smo v

stanju nenehnega prehajanja iz enega obdobja do

drugega. 'Človek, ki gleda v prihodnost, ne bi smel

posploševati o njej s pomočjo abstraktnih fraz. Prihodnost

razkriva dva pojava: pojav jalovosti duše

in popolne absorpcije v materializem, pa tudi pojav

rojstva novega duhovnega sveta, ne samo v mislih

ali v videnju, temveč tudi v samem bivanju.'2

'Tisti, ki razumejo razvoj človeštva vse do današnjega

časa, bodo tudi pravilno razumeli besede 'Moje

kraljestvo ni od tega sveta' 3 . Če naj prihodnost vsebuje

upanje, potem tisto, za kar se moramo prizadevati,

ne more biti 'od tega sveta'. Ampak to seveda

nasprotuje človekovi ljubezni do udobja. Bolj pripravno

je, da se uvede stare navade kot ideale in

se potem greje v žaru samohvale; to je mnogo bolj

prijetno kot pa izjaviti: 'Velika odgovornost za prihodnost

se mora vzeti na naša ramena in to se lahko

stori samo v primeru, če bo prizadevanje za duhovno

znanje postalo gonilna sila človeštva...' Stanje v

teh časih je resno in je živo pred našimi očmi – predvsem

potreba, da se deluje za poduhovljenje naše

civilizacije. Most, ki pelje do duhovnega sveta, je

porušen... Tisti, ki želijo za vekomaj ohraniti zavest,

ki je zgolj rezultat materialnih procesov v človeku,

sodelujejo z vsemi njihovimi silami pri razvoju, ki

pelje v propad... O tem vprašanju se lahko razsoja

samo s pomočjo človekove svobodne volje. Toda

svobodna volja je možna samo v primeru, kadar temelji

na resničnem poznavanju duhovnega sveta.' 4

Pravo poznavanje duhovnega sveta mora vključevati

tudi nezavedne globine človeškega bitja. 'Človekov

nadaljnji razvoj se bo odražal v tem, da se

bo v vsakdanjem življenju začel zavedati tega, kar

danes obstaja v njem kot nezavedno. Vendar je v ta

namen nujno, da najde človek svojo pot v duhovno

znanost; kajti tako kot je potrebno usmeriti našo gibanje

v eno ali drugo smer, kadar plavamo,tako je

potrebno dati smer današnji normalni zavesti. Ne

smemo se prepustiti običajnemu toku, kot je to primer

v navadnih metodah pridobivanja znanja. Kar

se potrebuje, je jasna smer. Tovrstno vodstvo lahko

preskrbi zgolj antropozofska duhovna znanost, ker

le-ta odstira – v tolikšni meri, kot je to primerno

za današnje čase – tisto, kar živi v človeku in česar

se še ne zaveda. Človek mora le-to ozavestiti;

v nasprotnem primeru ne bo zmogel kozmičnega

napredovanja.' 5

Po vseh teh opisih lahko razumemo, zakaj ideal, ki

si ga zastavlja duhovna znanost za svoj cilj, ni navaden

ideal. Duhovna znanost ne deluje na enak

način kot druga gibanja, kjer se ljudje navdušijo

nad nekim idealom, potem pa so o njem zmožni

samo pridigati drugim. Takšen impulz ne deluje v

tistih, ki smatrajo duhovno znanost kot svetovno

poslanstvo. Njihova spodbuda izhaja iz spoznanja,

da so se določene makrokozmične sile začele izčrpavati

in da se gibljemo proti prihodnosti, ko bo

premalo teh sil pritekalo od zgoraj navzdol, če ne

bodo ljudje sami postali dejavni pri razvoju svojih

duš. To je značilnost obdobja, v katerem živimo.

To je tudi razlog, zaradi katerega je morala priti v

obstoj duhovna znanost z namenom, da spodbudi

ljudi, da bodo z njihove strani dopolnili pojemajoče

(duhovne) sile, ki pritekajo navzdol. Ta uvid je

vir, iz katerega duhovna znanost jemlje svoj impulz

(za delovanje). Če ne bi obstajalo to dejstvo,

potem bi duhovna znanost pustila, da se človeški

razvoj odvija sam po sebi. Toda duhovna znanost

vidi vnaprej, da bo v prihajajočih stoletjih pomanjkanje

ljudi, ki si prizadevajo za dosego višjih svetov,

pripeljalo do tega, da bo človeštvo dobivalo

vedno manj (duhovnih) sil od zgoraj. Potem lahko

človeško življenje shira in se izsuši, tako kot oleseni

drevo, kadar skozi njega ne teče več poživljajoči rastlinski

sok. Vse do današnjih časov so pritekale v

človeško raso (duhovne) sile od zunaj. Tisti ljudje,

ki živijo lahkomiselno, ker zaznavajo samo zunanji

čutni svet, ne vedo ničesar o spremembah, ki

se odvijajo v ozadju tega materialnega sveta. Med

temi spremembami je tudi ta, da morajo ljudje ti-


23

d o g a j a n j e

ste duhovne sile, ki postopoma pojemajo, začeti

proizvajati sami. Če bi se nadaljnji razvoj človeštva

prepustil tistim, ki se oprijemajo zgolj zunanjega fizičnega

sveta, potem bi sledilo hiranje človeštva. To

bi vodilo v najnižjo točko razvoja. Sedaj je potrebno

širiti duhovno znanost z namenom, da se lahko ljudje

sami zase odločijo, če želijo ali ne želijo sodelovati

pri tem nujno potrebnem delu... Sedaj živimo

v dobi, ko mora ljudem postati jasno, da se ne moremo

več zanašati izključno na kozmične sile, temveč

moramo sami sodelovati v procesu svetovnega

razvoja... Če človek ne naredi ničesar za svoj lastni

razvoj, če se upira temu, potem prispeva k propadanju

sveta namesto k njegovemu napredku.' 6

Tu vidimo, kako se osebni razvoj, razvoj človeštva

in razvoj sveta kot celote medsebojno prepletajo.

In zakaj je antropozofija 'priprava' za vse, kar nam

bo prinesla prihodnost? Tisti, ki jemljejo procese

človeškega razvoja resno, se odločijo, da ne bodo

dovolili, da pride do zastoja duševnega razvoja...

Če želimo, da bo ta razvoj uspešen, si moramo pridobiti

poznavanje duhovnega življenja s pomočjo

tega, kar sedaj imenujemo antropozofija. Na ta način

postane gojenje antropozofije dolžnost; znanje

postane nekaj, kar dejansko občutimo, nekaj, do

česar smo odgovorni. Ko se v svoji notranjosti zavemo

te odgovornosti in pridemo do odločitve (da

bomo prevzeli del te odgovornosti na svoje rame),

ko skrivnosti sveta vzbudijo v nas željo, da postanemo

antropozofisti, potem je naš občutek resničen

in pravi. Zatorej antropozofija ne sme biti nekaj, kar

zgolj zadovolji našo radovednost, temveč mora postati

nekaj, brez česar ne moremo živeti. Le na ta

način so naša občutja takšna, kot bi morala biti, in

le tako postanemo soustvarjalci v tem velikem delu

izgradnje, ki se mora odvijati v človeških dušah in

ki lahko vključi celotno človeštvo.' 7

Seveda, delo na osebnem duševnem razvoju ni enostavna

zadeva. To nam kažejo naše izkušnje in to

je razvidno tudi iz naslednjega vprašanja in dveh

odgovorov.

Vprašanje:' Ali si prizadevaš za samospoznanje?

Ali bo potem, ko boš dosegel to vedenje, tvoj tako

imenovani Jaz pomenil jutri več za svet kot celoto,

kakor pomeni danes?'

Prvi odgovor: 'Ne, če ne boš jutri drugačen od tega,

kar si danes, in če bo tvoje jutrišnje znanje zgolj ponovitev

tvojega bitja, kakršno je danes.'

Drugi odgovor: 'Da, če boš jutri drugačen od tega

kar si danes, in če bo tvoje jutrišnje življenje rezultat

znanja, ki si si ga pridobil danes.' 8

'Tako potemtakem vidimo, da ima duhovna znanost

močan vpliv na naše življenje, kajti pravo

poznavanje duhovnih principov nas lahko vodi v

samoizobraževanje; le to je najbolj pomembno za

našo vitalnost in bo (v prihodnje) postajalo vedno

bolj pomembno. Čas, ko je bil človeški razvoj voden

s pomočjo bogov od zgoraj, iz višjih svetov, je minil

in ljudje bodo morali v vedno večji meri izvrševati

stvari sami zase, brez da bi bili vodeni.' 9

Vendar tako kot pri vsakem drugem razvoju obstajajo

tudi pri tem razvoju številne ovire. 'Duhovna

znanost, s katero se ukvarjamo, je najbolj resna in

globoka potreba človeškega razvoja našega časa in

bližnje prihodnosti. Znanost posvetitve – znanost,

ki prinaša svoje znanje z druge strani praga, ki meji

na duhovni svet – je nujno potrebna za nadaljnji

razvoj človeštva. Vendar, vse tiste sile, ki predstavljajo

to, kar je 'staro', nasprotujejo čemurkoli, kar

lahko pospešuje pravo znanje duhovnega sveta.

Zaradi tega se mora premagati opozicija ljudi, v

katerih živijo sile tega, kar je 'staro'. Potreba, da

se ponovno preuči in ponovno premisli vse, kar je

povezano z najbolj pomembnimi vidiki človeškega

razvoja, se mora vzeti temeljito in z vso resnostjo...

Na nesrečo obstaja daleč premalo ljudi, ki resnično

razumejo pomembnost tega, kar je na kocki. Na

eni strani so ljudje, ki se ne želijo odpovedati železnim

navadam – ne zaradi kakršnegakoli duhovnega

razloga, temveč zaradi lenobe. Na drugi strani

je velika potreba po ljudeh, ki so se zmožni z vso

svojo močjo upreti stvarem, katerih čas se je iztekel.

Sedaj se ne bi smeli prepustiti občutjem obzirnosti

do tega, kar je zrelo za odmiranje... Ljudje so imeli

dovolj priložnosti, da so videli, kako se stvari, ki

so preživete, nadaljujejo na brezsmiseln način. Kar

je sedaj potrebno spodbujati, je navdušenje za vse

novosti, ki se morajo vključiti v razvoj človeštva.' 10

'Če bi se hoteli obrniti (za pomoč) na duhovno znanje,

potem je treba poudariti, da dandanes vsekakor

ni dovolj, da se zadovoljimo z opazovanjem

življenja na kakršenkoli površen način. Za nas je absolutno

bistveno, da vzamemo stvari v vsej njihovi

pomenski globini in da smo pripravljeni premišljevati

o nuji mogočnih sprememb v našem lastnem

obdobju.' 11

V današnjih časih, ko se soočamo z globalno ekonomsko

in družbeno krizo, lahko odkrijemo resnične

vzroke v ozadju te krize samo s pomočjo globljih

uvidov, ki jih omogoča antropozofija. Kajti 'kakorkoli

močno si predstavljamo, da se bomo sposob-


24

d r u ž b e n o

ni izvleči iz kaosa na osnovi sedanjih konceptov,

ki ne vzamejo v obzir duhovne znanosti, tega ne

bomo bili res zmožni, kajti duh je tisti, ki prevladuje

v resničnem svetu. Ker človeška dejanja vplivajo

na dejstva družbenega in političnega življenja,

je potrebno, da ljudje razvijejo plodne koncepte –

potrebujejo misli, občutke in impulze volje, ki so

bili razviti iz duha. Politika in družbene znanosti

bodo v prihodnosti potrebovale nekaj, za kar lahko

preskrbi osnovo zgolj duhovna znanost... Tradicionalno

razumevanje sveta se ne bo nikoli sposobno

spopasti z družbenimi, legalnimi ali političnimi zadevami

(s katerimi se soočamo) v svetu.' 12

Ali nima vsak, ki poglobljeno razmišlja o trenutnem

stanju človeštva kot celote, na voljo več kot dovolj

dokazov o neplodnosti tradicionalnih pristopov k

reševanju socialnih in ekonomskih kriz?

'Moderno človeštvo prestopa prag, pri katerem

stoji pomemben čuvaj. Le-ta nam sporoča z veliko

resnostjo: 'Ne oprijemajte se tega, kar je bilo presajeno

iz starodavnih časov. Poglejte v vaša srca,

vaše duše! To vam bo omogočilo, da boste sposobni

ustvariti nove oblike. Te nove oblike se lahko ustvarijo

le takrat, ko boste imeli zaupanje, da sile znanja

in volje, ki bodo omogočile to novo duhovno

stvaritev, izvirajo iz duhovnega sveta.' ... Moderno

človeštvo mora razumeti, da se morajo duhovno

življenje, življenje pravic in gospodarsko življenje

ločiti in ustvariti obliko povezave, ki bo bolj napredna,

kot je današnja država. Nobeni programi, ideje

in ideologije ne morejo pripraviti ljudi, da bodo

prepoznali nujnost te tridelnosti družbenega organizma.

Zgolj temeljito poznavanje progresivnega

razvoja človeštva razkriva, da je le-ta dosegel prag,

kjer stoji čuvaj. Ta čuvaj ... sporoča človeštvu kot celoti:

'Ločite to, kar je bilo do sedaj prepleteno v kaotični

enotnosti v idolu države. Ločite to enotnost v

duhovno življenje, pravno državo in gospodarsko

državo.' Brez tega ni možen napredek za človeštvo.

Stari kaos bo ponovno izbruhnil... kajti zunanje zemeljsko

življenje, v takšni meri, kot je, bo moralo

odmreti. Zaman je verjeti, da se stare navade razmišljanja

in delovanja lahko nadaljujejo. Pojaviti se

mora nova vrsta znanja in nova vrsta stremljenja na

vseh področjih življenja.' 13

Med mnogimi pobudami, ki so se razvile na osnovi

antropozofije, je tudi impulz za tridelnost družbenega

organizma (glej Steinerjev članek Tridelnost

družbenega organizma). Toda 'tridelni sistem pomeni

radikalno spremembo, bolj radikalno, kot so

se jo ljudje pripravljeni lotiti. Duhovni svet je želel

tridelni sistem od leta 1870 dalje, toda ljudje so se

temu cilju upirali.' 14 Posledice ohranjanja starih hierarhičnih

družbenih struktur pa so vidne vse okoli

nas.

'Živimo v sredini nečesa, kar se lahko opiše zgolj

z besedami: rak našega človeškega družbenega

življenja, karcinom družbene ureditve... Zato ker

so ljudje tako radi v stanju spanja, kar se tiče realnosti...

jih je tako težko prepričati, da bi delovali v

smeri tridelne družbene ureditve, kajti ločitev v tri

veje spada k zdravemu družbenemu organizmu.

Kaj je razlika med načinom mišljenja, ki se izrazi v

zahtevi po tridelni družbeni ureditvi, in med drugimi

načini mišljenja? Ti drugi načini mišljenja se

lotijo zadeve tako, da si domislijo nekaj, kar naj bi

bila najboljša svetovna ureditev družbe za vse ljudi;

k temu potem še dodajo, kaj je potrebno storiti, da

prispemo do takšne ureditve.

Bodite pozorni na razliko med tovrstnim razmišljanjem

in tistim, ki je v osnovi tridelnega družbenega

organizma. Tridelna družbena ureditev se ne začne

z vprašanjem: Kaj je najboljši način, da se uredi

družbeni organizem? Prav nasprotno, začne se v

realnosti na ta način, da se vprašamo: Kako lahko

pridemo do takšne razvrstitve ljudi, ki bo omogočila,

da bodo lahko zasedli njihova mesta v družbeni

ureditvi brez omejevanja in da bodo lahko delovali

skupaj na takšen način, ki bo omogočil nastanek

najbolj primerne ureditve? Ta način mišljenja ni odvisen

od principov ali teorij ali družbenih dogem,

temveč od narave človeškega bitja. Zato pravi:

Postavite ljudi v okolje tridelne družbene ureditve

in ljudje bodo sami povedali, kako naj bi bila le-ta

organizirana. Ta način mišljenja vzame za svoje vodilo

to, kar je resnično človeško in ne abstraktne teorije

ali abstraktne družbene dogme.

Če bi človek živel v osami, potem ne bi nikoli razvil

človeškega govora. Le-ta lahko nastane samo v človeški

skupnosti. Zaradi istega razloga ne more človek

sam po sebi razviti socialni način mišljenja niti

ne more priti do nikakršnih ustreznih družbenih

zaznav ali družbenih instinktov. Samo v resnični

skupnosti je možno razviti takšno družbeno življenje,

ki bo sposobno preobraziti sedanja dogajanja.' 15

In kaj je v ozadju sedanjih dogajanj, ki se manifestirajo

kot družbene krize? Več kot očitno je, da

prihaja do prevlade gospodarskega področja nad


25

d o g a j a n j e

kulturnim in pravnim področjem.'Če želijo ljudje

na zastarel način mešati skupaj v enotno državo to,

kar si prizadeva, da postane tridelno, iz tega ne bo

nobenega rezultata, razen da bo na Zahodu postala

država takšna enota, kjer bo gospodarsko življenje

preplavilo celoto in vse ostalo (t.j. duhovno in pravno

življenje) bo potopljeno vanj.' 16

'Ko opazujemo dogajanja v svetu, ki se odvijajo eno

poleg drugega, odkrijemo, da so gospodarsko življenje,

politično življenje pravic in kulturno življenje

medsebojno prepleteni. Če ne želimo podpirati

sile propadanja, potem nimamo druge izbire, kot

da organiziramo družbo na tridelni način... Če se

to ne bo zgodilo, potem bo svetovna prevlada gospodarstva

katastrofa... Če anglo-ameriško gospodarsko

življenje, ki se mora (po svoji naravi) razviti

v svetovno (gospodarsko) prevlado, ne bo vložilo

napora, da se napaja z neodvisnim kulturnim, duhovnim

življenjem in z neodvisnim življenjem pravic

in države, potem bo padlo v prepad človeškega

obstoja... Anglo-ameriški element lahko doseže

svetovno gospostvo, toda brez tridelne ureditve

družbe bo to gospostvo preplavilo svet z boleznijo

in smrtjo in na kulturnem področju z boleznijo in

smrtjo kulture.' 17

Morda se bo komu zdelo, da Steiner pretirava s

temi napovedmi. Vendar je treba upoštevati, da se

je prvi del njegove napovedi o anglo-ameriški gospodarski

dominaciji že uresničil. Če pogledamo

nekatere posledice gospodarske dominacije multikorporacij

– recimo izkoriščanje naravnih virov

do te mere, da prihaja do odmiranja živalskih vrst,

krčenja tropskih gozdov in izgubo biološke raznovrstnosti

– potem lahko tu najdemo dokaze o tem,

kar Steiner imenuje širjenje bolezni in smrti.

Še bolj nedvoumen pa je njegov naslednji uvid:

'Najbolj učinkovit princip modernih časov, ki se ga

lahko uporablja z namenom, da posameznik razširi

moč nad številom ljudi, ki jih želi uporabiti, je gospodarski

princip, princip ekonomske odvisnosti.' 18

Zaradi vseh teh pojavov se vse več ljudi zaveda, da

potrebujemo korenite družbene reforme. Še vedno

pa obstajajo različna mnenja o naravi teh reform.

Steiner je že pred približno devetdesetimi leti izjavil,

da 'obstaja samo ena družbena reforma: Ljudje

morajo uvideti, kakšno vlogo mora človeštvo odigrati

v oblikovanju svetovne ureditve... Brez tega

ne bo nobenega napredka. Vse (običajno) govorjenje

o reformah je zgolj fantazija in je voda na mlin

tistim, ki povzročajo propadanje. Edino upanje za

preporod lahko pride s pomočjo razumevanja živega

duha, ki mora najti svoj vir v ustvarjalnem človeku

in ki obenem postane temelj resnične prihodnosti

– in to ne samo nekakšne idealne prihodnosti,

temveč prihodnosti celotnega vesolja.' 19

In če ne bo prišlo do pravih družbenih reform, potem

se bomo vedno znova soočali z novimi socialnimi

krizami in revolucijami. Kajti le-te so oblika

komunikacije iz duhovnega sveta, ki se uporabljajo,

kadar ljudje nismo pripravljeni poslušati argumentov

razuma in trmasto vztrajamo na preživetih miselnih

vzorcih in družbenih strukturah.

'Mišljenje, ki prevladuje v današnjem času, še vedno

noče upoštevati dejstva, da se bo z vsako novo

generacijo, ki se bo pojavila na Zemlji, pojavilo tudi

novo duhovno življenje – in to z vedno večjo intenzivnostjo.

Ne glede na to, ali se bodo ustanavljale

totalitarne ali demokratične države, bodo posledice

vedno enake, če ne bo obstajalo zavedanje o dejstvu,

da je vse, kar pride v obstoj, podvrženo zakonom

življenja, ki imajo za posledico stalne spremembe in

tudi odmiranje. Če se ustanovijo državne uprave,

ki ne bodo uspele vzeti v zakup zakona preobrazbe

in spremembe, potem se s tem preprosto zagotavlja,

da bo vsaka naslednja generacija revolucionarna.

Družbeni organizem je živ organizem. Vendar

se ga lahko smatra za živega samo v primeru, če se

razume njegovo tridelno obliko.' 20

Prvi klic ljudem k radikalnim spremembam je star

že več kot dva tisoč let. Ko je Janez Krstnik opozarjal

ljudi na prihod novega obdobja v razvoju človeštva,

je med drugim – s Steinerjevimi besedami

– izjavil tudi tole: 'Preobrazite svoje mišljenje do te

mere, da se bodo vaše oči odprle k zaznavanju vaše

tridelne človeške narave, ki zahteva, da bo družbeno

okolje, v katerem živite na Zemlji, prav tako

imelo tridelno obliko!' 21

Kadar bo dovolj ljudi, vključno z antropozofi, prisluhnilo

temu klicu, potem lahko upamo, da bodo

spremembe, ki prihajajo, takšne, kot si jih večina

ljudi želi. Ampak kot je razvidno iz vsebine tega

prispevka, moramo ljudje pri teh spremembah odigrati

aktivno vlogo. 'Kajti vse, kar obstaja, bo v prihodnosti

pridobilo nekaj novega in naša dolžnost

je, da se pripravimo s pomočjo našega spoznavanja

duhovnega sveta, tako da bomo to novo sposobni

razumeti. Duhovna znanost ni prišla na svet zaradi

osebnih kapric ljudi, temveč zato, ker se v nebesih


d o g a j a n j e

26

dogajajo nove stvari in te se lahko zaznajo (samo v primeru),

če ljudje razumejo rezultate duhovne znanosti.

To je tudi razlog, zakaj se je porodilo antropozofsko

gibanje.' 22

S poglabljanjem razumevanja skritih duhovnih ozadij

človeškega razvoja lahko pridemo do pomembnega

uvida, kako je ves razvoj na Zemlji povezan s pritokom

novih duhovnih energij, ki izvirajo iz posameznih

zvezdnih konstelacij. 23 Največja radikalna sprememba

je v dejstvu, da nam sedaj duhovni svet ponuja možnost

sodelovanja pri ustvarjanju naše prihodnosti.

Tako lahko tudi razumemo, da so krize in trpljenje

zgolj pripomočki, da se prebudimo in prisluhnemo

pozitivnim razvojnim pobudam iz duhovnega sveta.

In tako bomo sposobni sčasoma doumeti, da je 'ena od

velikih prednosti, ki se jo pridobi s študijem pojmovanja

sveta, ki ga podaja duhovna znanost, v tem, da

bolj in bolj razvijamo občutek za modrost, ki upravlja

razvoj človeštva in celotnega sveta.

Opombe:

1 Gerald Benedict, The Mayan Prophecies for 2012, Watkins Publishing,

London, 2008

2, 11 Steiner, vir neznan

3 Izjava Kristusa iz Janezovega evangelija, 18:36

4 Steiner, The Festivals & Their Meaning, Dornach, 3.04.1920

5 Steiner, Anthroposophical Quarterly, Stuttgart, 9.10.1922

6 Steiner, Macrocosm and Microcosm , Vienna, 24.03.1910

7 Steiner, Esoteric Christianity & the Mission of Christian Rosenkreutz,

Basle, 1.10.1911

8 Steiner, Anthroposophical Quarterly, datum neznan

9 Steiner, Esoteric Christianity & the Mission of Christian Rosenkreutz,

Leipzig, 5.11.1911

10 Steiner, Ideas for a New Europe – Crisis & Opportunity for the West,

Dornach, 14.12.1919

12 Steiner, Secret Brotherhoods & the Mystery of the Human Double, St

Gallen, 15.11.1917

13 Steiner, Isis Mary Sophia, Dornach, 25.12.1920

14 Rudi Lissau, Rudolf Steiner’s Social Intentions, New Economy Publication,

Kent, 1996

15 Steiner, The Esoteric Aspect of the Social Question – The Individual &

Society, Zurich, 9.03.1919

16 Steiner, Spiritual Science as a Foundation for Social Forms, Dornach,

21.08.1920

17 Steiner, Ideas for a New Europe – Crisis & Opportunity for the West,

Dornach, 15.12.1919

18 Steiner, Secret Brotherhoods & the Mystery of the Human Double,

Dornach, 25.11.1917

19 Steiner, Spiritual Science as a Foundation for Social Forms, Dornach,

5.09.1920

20 Steiner, Ideas for a New Europe – Crisis & Opportunity for the West,

Dornach, 22.02.1920

21 Steiner, The Esoteric Aspect of the Social Question – The Individual &

Society, Zurich, 11.02.1919

22 Steiner, Esoteric Christianity & the Mission of Christian Rosenkreutz,

Locarno, 19.09.1911

23 To dejstvo je tudi v ozadju koledarja starodavnih Majev in vsebine

njihovih prerokb.

24 Steiner, The Christ Impulse & the Development of the Ego-Consciousness,

Berlin, 2.05.1910

V želji, da bi vam približali

pogled antopozofske medicine na

OTROŠKE BOLEZNI,

ZDRAVJE IN ZDRAVLJENJE

vas vabimo na snidenje z

Dr. Reinhardom Schwarzem,

antropozofskim pediatrom iz Gradca,

ki bo V PETEK, 13. aprila 2012 ob 17h

v prostorih LJUDSKE UNIVERZE V RADOVLJICI.

(v stavbi vrtca Čebelica, Kranjska cesta 4, Radovljica).

Predavanje bo v nemškem jeziku, za prevod bo poskrbela

waldorfska mamica in zdravnica dr. Mateja Lopuh.

Zaželjeni so prostovoljni prispevki.

Dobrodošla so katerakoli vprašanja v zvezi z bolezenskimi stanji,

ravnanjem z bolnim otrokom, o cepljenju, antibiotikih...

PRISRČNO VABLJENI!

www.waldorf-gorenjska.si, 041 464 688

Društvo Ajda Gorenjska

Sobota, 14. april od 15. do 18. ure

Praktično izobraževanje

Navodila za: sajenje krompirja, presajanje in pikiranje sadik,

zaščita pred čebulno muho, nabiranja regrata, oskrba rož in

zeliščnega vrta. Navodila za izdelavo gnoja po M.Thun

Razdelitev kompostnih pripravkov.

Breg pri Žirovnici , Domačija Vočne

Sobota, 19. maj od 15. do 18. ure

Praktično izobraževanje

Izkopavanje B-D pripravkov, čiščenje in sušenje ter

shranjevanje. Priprava jelenovega mehurja s rmanom in

priprava ter zakopavanje rogov s kremenom. Pomen in

nabiranje baldrijana v biodinamiki. Navodila za mešanja

baldrijana za žita, ter za izdelavo gnojevke iz kopriv.

Zatiranje plevelov in glivičnih bolezni. Navodila za

mešanje gnoja iz roga proti suši. Izmenjava sadik.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 2. junij od 17. do 19. ure

Praktično izobraževanje

Odkopavanje in zakopavanje koprive. Prinesite koprive.

Opravila v mesecu juniju: navodila za košenje in spravilo

sena, za mešanje gnoja iz roga proti suši ter sprotna

opravila na njivah in vrtičkih.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

More magazines by this user
Similar magazines