Revija Svitanje - Poletje 2012

wsljubljana

Letnik VIII, številka 2

K a z a l o

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

2

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

tel, fax: 01 549 01 55

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Breda Medvešček, Mario Čuletić,

Maja Kolar, Brane Žilavec, Franc Vehar,

Tanja Franjević Petrovič, Aci Urbajs,

Monika Brinšek

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Marina Nuvak,

arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Damjan Brajnik

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

revija@svitanje.si

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da revijo naroči društvo

(za vse svoje člane), znaša letna

naročnina 9 € na člana

NAKLADA: 1000 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Bio-dinamika v praksi 4

Čebelice v nemilosti narave in človeka 4

Zdravo, v ritmu z naravo 5

Dogodki 7

Kresni dnevi uresničevali želje 7

Spodnja vipavska dolina - vrt Slovenije? 8

7. dnevi dr. Rudolfa Steinerja 10

Zdravje 11

Ingver kot pomoč pri bolečinah 11

Razmišljanje o najvišjem principu prehrane 13

Voda kot posrednik med kozmosom in zemljo 15

Širimo obzorja 18

Osnove antropozofije 18

In memoria 23

Spominske iskrice za gospo Mario Thun 23

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


U v o d n i k

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji!

pozdravljeni v naši poletni

številki revije Svitanje/Waldorfske

novice. Tudi tokrat

smo pripravili mnogo zanimivih člankov. Posebno

pa bi želela opozoriti na utrinke s pomembnih dogodkov,

ki so zaznamovali junij. Zavod Demeter Slovenija

je namreč gostil 16. mednarodno konferenco

Demeter International, na kateri so bili sprejeti v polnopravno

članstvo te eminentne družbe.

Na nedeljo pred konferenco je v Naklem potekalo vseslovensko

srečanje biodinamikov, na katerem so se

predstavili vsi slovenski biodinamični kmetje in vsa

društva za biološko dinamično kmetovanje. Osrednji

dogodek tega srečanja so s kulturnim programom popestrili

učenci Waldorfske šole Ljubljana. Udeleženci

konference so v naslednjem tednu šolo tudi obiskali

in si ogledali novi prizidek, po katerem jih je popeljal

direktor šole Iztok Kordiš. Mimogrede so pokukali še

v prostore bodoče (prve) trgovine Demeterv Sloveniji.

Navdušeni so bili nad tako zglednim sodelovanjem

med biodinamiki in waldorfci.

Nad njim se navdušujemo tudi vsi ustvarjalci revije.

Tudi mi se trudimo preko revije povezovati vsa

ta področja, v katera je Steiner vnesel povsem nov

impulz. Vsa se med seboj dopolnjujejo, lahko bi rekli,

da uresničujejo staro življenjsko vodilo Zdrav

duh v zdravem telesu. K zdravemu psihofizičnemu

razvoju otroka in mladostnika veliko prispevata

tako biodinamična prehrana (zdrava hrana) kot

waldorfska pedagogika (uravnotežen psihofizični

razvoj), sodelujeta pa gotovo tudi organska arhitektura

in antropozofska medicina.

Nova priložnost za povezovanje nas čaka že to jesen,

ko bo še en mednarodni dogodek. Septembra

bo Waldorfska šola Ljubljana, ob dvajseti obletnici

svojega delovanja, organizirala mednarodni kongres

z naslovom Skrivnost ustvarjalnosti ter hkrati

gostila evropsko zvezo waldorfskih šol. Na kongresu

bodo sodelovali odlični predavatelji iz Slovenije

in Evrope.

Steiner nas je skozi svoje delo duhovno povezal že

pred skoraj stotimi leti, zdaj je prišel čas za povezovanje

tudi na fizični ravni. Zato prav toplo vabljeni

vsi!

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

12.07. četrtek plod cel dan kamilico

13.07. petek plod cel dan rman, preslico

(za čaje)

18.07. sreda cvet cel dan kamilico

21.07. sobota plod cel dan rman, preslico

(za čaje)

22.07. nedelja plod cel dan rman, preslico

(za čaje)

23.07. ponedeljek plod do 12 rman, preslico

(za čaje)

27.07. petek cvet cel dan kamilico

30.07. ponedeljek plod do 20 rman, preslico

(za čaje)

03.08 petek cvet od 9h kamilico

04.08 sobota cvet cel dan kamilico

08.08. sreda plod od 8 rman, preslico

(za čaje)

09.08. četrtek plod do 16 rman, preslico

(za čaje)

10.08. petek cvet do 16 kamilico

13.08. ponedeljek cvet od 9 do 18 kamilico

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

14.08. torek cvet cel dan kamilico

15.08 sreda cvet do 17 kamilico

17.08 petek plod cel dan rman, preslico

(za preparate)

18.08 sobota plod do 18 rman, preslico

(za preparate)

19.08. nedelja plod do 14 rman, preslico

(za preparate)

27.08 ponedeljek plod cel dan rman, preslico

(za preparate)

28.08. ponedeljek plod do 16 rman, preslico

(za preparate)

29.08 sreda korenina do 19 hrastovo lubje

30.08. četrtek korenina do 17 hrastovo lubje

08.09. sobota korenina do 9 hrastovo lubje

09.09. nedelja korenina do 16 hrastovo lubje

16.09. nedelja korenina cel dan hrastovo lubje

17.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje

18.09. torek korenina do 16 hrastovo lubje

25.09. torek korenina cel dan hrastovo lubje

3


B i o - d i n a m i k a

Čebelice v nemilosti

narave in človeka

Franc Vehar

območja. Ta zalega počasi gnije, če je daljše obdobje

ohladitve, in hitreje se razvija gniloba čebelje

zalege. Ta bolezen je prava katastrofa za čebeljo

družino in čebelarja, saj po zakonu sledi uničenje

družine in vsega, kar je v panju, in sicer s sežigom.

Letos je pojav te bolezni v slovenskem prostoru kar

pogost. Poleg velikega odmrtja družin čez zimo in

neugodne pomladi pesti čebelice še ta nadloga.

Hladno vreme se nadaljuje in narava je popolnoma

zatajila z izločanjem nektarja. Zakaj je tako, ne

vem. Morda na Zemljo pritekajo kozmične sile, ki

ne podpirajo proces izločanje medičine. Čebelarji,

bodite na to pozorni . V mesecu maju bi čebelja družina

morala dobiti v naravi 15 kg medu. Dejansko

pa so uspele dobiti komaj 4 - 5 kg .Čebelar,ki se je

zanašal na milost narave, ima v panjih slabo razvite

družine ali pa je ostal celo brez njih. Čebelarji smo

dolžni čebelicam pomagati, da preživijo.

Po mrzli zimi je narava pripravila čebelicam

zelo neprijetno pomlad. Prve medeče rastline so

vzcvetele že zelo zgodaj, ko je bila temperatura

ozračja tako nizka, da čebelice niso letele iz panja.

Divja češnja je odcvetela skoraj brez opraševanja

čebel. Temu primerno bo tudi plodov na njej.

Malo bolje je bilo s cvetenjem sadnega drevja. Tu

so si čebelice nekoliko opomogle, toda glavni vir

hrane so bile zaloge medu od preteklega leta. Kdor

ni poskrbel za zadostno količino medu v panju, je

v tem času ometal mrtve družine po lastni krivdi.

Cvetenje regrata je letos bilo dolgotrajno, kar je

bilo dobro, ko bi bile temperature okoli 20 do 25

stopinj. Če se spomnite, je bilo vreme v tem času

hitro spreminjajoče. Bile so močne ohladitve, tudi

za 22 stopinj v enem dnevu. Tako podnebje čebelicam

ne ugaja in se s težavo tako hitro prilagajajo.

Ob močnih ohladitvah se gruča čebelic močno skrči

in velikokrat ostane del zalege izven ogrevanega

Letošnje leto pričakujem, da bo tudi leto hitinastih

žuželk-varoe, koloradskega hrošča in majskega

hrošča. Čebelarji bodo morali biti na to pozorni, ker

se v letu, kot je to, varoa večinoma razvija v čebelji

zalegi, ker je trotovske zalege v panjih manj. Običajno

čebelice izganjajo trote iz panja koncem julija,

letos pa se to dogaja že konec maja. To je zelo slab

znak za razmnoževanje čebeljih družin .Praktično

letos v maju ni bilo rojev in izgon trotov je napoved

konca razmnoževalnega obdobja ali napoved daljšega

obdobja brez medenja.

Upam, da bo narava vsaj za čas cvetenja kostanja

toliko radodarna, da si čebelice naberejo vsaj nekaj

zaloge za svoj obstoj do jeseni, ko jim čebelar dopolni

zimsko zalogo. V kolikor se to ne bo zgodilo,

bo to najslabša letina v mojem 42 letnem čebelarjenju

in sprašujem se, kje bom dobil toliko sredstev,

da bom preživel svojo družino in uspel nahraniti

čebelice, da bodo preživele do naslednjega poletja.

Družbi je pa tako malo mar za naše težave.

V upanju na boljše čase vas pozdravljam z željo, naj

medi.

4

Bees in the doghouse of nature and man

After a cold winter nature prepared a very inconvenient spring for the bees. First ripe plants flourished

early this year, when the air temperature was still so low that the bees did not fly from the hive. Wild

Cherry lost its blossoms with almost no bees to pollinate it. Accordingly, there will also be almost no

fruit on it ...


v p r a k s i

Prvo srečanje biodinamikov Slovenije

Zdravo, v ritmu z

naravo

Maja Kolar

Takšen je slogan prvega srečanja biodinamikov

Slovenije, ki je potekalo 17. junija v Biotehniškem

centru Naklo v soorganizaciji Zavoda Demeter,

Biotehniškega centra Naklo, društva Ajda

Gorenjska v sodelovanju z Zvezo društev Ajda

Demeter, vsemi predsedniki biološko-dinamičnih

društev v Sloveniji in Waldorfske šole Ljubljana

ter Waldorfskega vrtca Radovljica. Častni

pokrovitelj obeh dogodkov je bil predsednik

Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, in njegova

soproga, gospa Barbara Miklič Türk.

Prvo srečanje biodinamikov Slovenije je bilo organizirano

z namenom predstavitve biodinamičnega

načina dela z naravo. Biodinamika je gospodarjenje

z naravo, na način, da pridobimo najkakovostnejšo

hrano za prehrano človeka ob sočasni skrbi za ohranjanje

zdrave plodne zemlje.

Na prireditvi so strokovni predavatelji predstavili

biodinamiko v teoriji in praksi. Pojasnili so, zakaj se

odločiti pridelovati po biodinamični metodi in kakšno

je življenje prsti. Udeleženci predavanj so spoznali

načine in metode poučevanja v waldorfski šoli

in oris zapuščine dr. Rudolfa Steinerja, očeta biodinamike

in waldorfske pedagogike. Na stojnicah so

se z degustacijami, glasbenimi, pevskimi in ostalimi

kulturnimi dejavnostmi predstavila biološko-dinamična

društva s cele Slovenije ter institucije s področja

varovanja narave. Na številnih stojnicah so

Demeter kmetije ponujale svoje pridelke in izdelke.

5


d v p r a k s i

Kaj pa otroci? Waldorfske vzgojiteljice so jim pripravile

ustvarjalne delavnice, kjer so izdelovali

umetnine iz naravnih materialov.

Na osrednjem dogodku so se gostom iz Slovenije

pridružili člani vodstva Demeter International. Častna

govornica prireditve je bila dr. Martina Bavec

z Ministrstva za kmetijsto in okolje, ki je poudarila

pomen pridelovanja hrane brez uporabe kemijskih

sredstev in gensko spremenjenih organizmov ter s

tem zagotavljanja trajnostnega ravnovesja v naravi.

Člani društev so pripravili mnogo različnih biodinamičnih

dobrot, ponudili pa so tudi enolončnico

iz biodinamičnih sestavin. Obiskovalci so si ogledali

posestvo Biotehniškega centra Naklo, ki ima ekološki

certifikat, odprta je bila tudi njihova ekološka

trgovina. Ves dan so potekale delavnice s področja

celostnega pristopa pri kuhanju in senzibilnosti s

pomočjo umetnosti.

Zbrane sta pozdravila tudi direktor Biotehniškega

centra Naklo, gospod mag. Marijan Pogačnik, in

podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,

gospod Branko Tomažič. Direktor Zavoda

Demeter, gospod Franc Zavodnik, je podelil certifikate

prvim izšolanim biodinamičnim svetovalcem

v Sloveniji, ustanoviteljem Zavoda Demeter, gospe

Meti Vrhunc, ki je začela s širjenjem biodinamike v

naši deželi, in gospe Susanni Küffer-Heer, ki je pomagala

Zavodu Demeter na poti k polnopravnemu

članstvu. Dogodek so simpatično popestrili otroci

iz Waldorfske šole Ljubljana.

Dan je bil prireditvi naklonjen, zanimiv, poučen,

množično obiskan in predvsem zdrav. V Naklo je

privabil številne obiskovalce, ki so domov odhajali

nasmejani, z novo pridobljenim znanjem in izkušnjami.


6

Udeleženci konference so obiskali tudi Waldorfsko šolo

Ljubljana, kjer so jim otroci prvih treh razredov pripravili

kratko predstavitev svojega dela pri pouku.


D o g o d k i

Kresni dnevi

uresničevali želje

Breda Medvešček

19. junija so jih sprejeli v kraški vasici Volčji Grad,

kjer so si najprej ogledali kmetijo Ivane Stancich-

Venier in soproga Sergija, ki sta nosilca Demeter

certifikata za samooskrbno kmetijo s poudarkom

na vinogradništvu. Obiskovalci so si vzeli čas tudi

za občudovanje vaških posebnosti, posebno značilne

arhitekture, ki jo prebivalci po uporabnosti sicer

prilagajajo novim časom, vendar z velikim spoštovanjem

do kamnite dediščine ohranjajo čim več

njenih značilnosti in kraškega navdiha. Domačija

naših članov, Ivane in Sergija - Pri Kamnarjevih,

je ena od takih zgledov, je pa tudi zgled za resno

in predano kmetovanje po biološko-dinamični metodi,

zato so obiskovalci na kmetiji imeli kaj videti.

Zgledno negovane vinogradniške površine, njive z

žiti in drugimi poljščinami, vrtne površine, domače

živali, med njimi tudi dva krškopoljska prašiča, ki

Kamnarjevim čistita in preurejata na novo izkrčeno

zemljišče. Seveda je v središču pozornosti domača

v živo skalo vklesana klet, kjer hranijo avtohtoni

kraški teran.

Obiskovalce so članice in člani Društva Ajda Goriška

v Vaškem domu Volčji Grad pogostili z značilnimi

primorskimi jedmi in jim nazdravili s Kamnarjevim

teranom.

Bil je eden od drobnih dogodkov v nizu prireditev

ob pomembni konferenci, ki pa niso pomembni

le za predstavitev biodinamike v Sloveniji, ampak

tudi za splošno promocijo naše države.

Od 18. do 21. junija je v Naklem pri Kranju

potekala 16. mednarodna konferenca svetovne

organizacije Demeter International, na kateri

se je poleg vsebinskih strokovnih vprašanj v

zvezi s spremembami smernic za Demeter

pridelavo hrane odločalo in odločilo tudi o

sprejemu našega Zavoda Demeter med stalne

članice svetovne certifikacijske organizacije za

biodinamično kmetijstvo Demeter International,

ki skrbi za blagovno znamko Demeter. Delovni

program konference so obogatili še spremljajoči

dogodki. Eden od teh je bil obisk udeležencev

konference pri kraški delovni skupnosti Društva

Ajda Goriška.

7


d o g o d k i

Spodnja vipavska

dolina – vrt Slovenije?

Izziv in realna možnost

Breda Medvešček

na območju Spodnje Vipavske doline. V prejšnjem

delu (Biodinamično kmetovanje kot projekt

magistrskega študija) smo obdelali več poglavij,

v katerih je projektna podskupina ugotavljala

predvsem dejansko stanje oz. prisotnost in razširjenost

biološko-dinamičnega kmetovanja na območju

Spodnje Vipavske doline in na obmejnem

območju sosednje Italije ter popisala in analizirala

dejavnike, ki vplivajo na to obliko kmetovanja.

V nadaljevanju se bomo lotili 12. poglavja, ki nosi

naslov Nabor idej za rešitev problemov.

V podpoglavju 12.1 Izpostavitev problemov in

predlogov za prihodnost je poudarjen finančni

vidik rešitve problema premajhnih količin biodinamičnih

preparatov, saj bi jih v Društvu Ajda

Goriška za nemoteno obdelavo že sedaj potrebovali

več. Vsaka občina naj bi za zagotovitev zalog

kompostnih preparatov in preparatov za gnojenje

rastlin na svojem območju namenila od 1.000

do 1.500 €.

Če bi na območju Spodnje Vipavske doline želeli

širiti biodinamično pridelavo, bi morali poleg

povečanja zaloge preparatov za to območje vzpostaviti

še en center za pripravo škropiv. Predviden

vložek za takšen center je ca 2500 €. (V času

nastajanja tega članka je center v Šempetru s pomočjo

občine Šempeter-Vrtojba že vzpostavljen.)

8

Kot smo obljubili, tokrat nadaljujemo s

predstavitvijo projektne naloge študentov

magistrskega študijskega programa Gospodarski

inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze

v Novi Gorici z naslovom Biološko-dinamično

kmetovanje na območju Spodnje Vipavske doline.

V prejšnjem delu (Biodinamično kmetovanje

kot projekt magistrskega študija) smo obdelali

več poglavij, v katerih je projektna podskupina

ugotavljala predvsem dejansko stanje oz. prisotnost

in razširjenost biološko-dinamičnega kmetovanja na

območju Spodnje Vipavske doline in na obmejnem

območju sosednje Italije ter popisala in analizirala

dejavnike, ki vplivajo na to obliko kmetovanja.

Kot smo obljubili, tokrat nadaljujemo s predstavitvijo

projektne naloge študentov magistrskega

študijskega programa Gospodarski inženiring na

Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici

z naslovom Biološko-dinamično kmetovanje

Pomembni naslovi v tem podpoglavju so še

Vzorčne kmetije in Turistične dejavnosti, od katerih

je pod prvim naslovom poudarjen pomen

posebne strojne opreme za te kmetije in ovrednotena

vrednost strojev. Turistične dejavnosti naj bi

bile razne dopolnilne dejavnosti, ki bi temeljile na

ponudbi visokokakovostnih Demeter kmetijskih

pridelkov. Odprli naj bi tudi posebne restavracije,

družinske hotele, turistične kmetije, apartmajsko

turistično ponudbo ipd. – po zgledu visokega

turizma v Avstriji.

Pod naslovom Pomanjkanje kadrov in ustrezno

izobraževanje avtorji projekta opozorijo na

to, da bi bilo nujno zaposliti strokovnjaka agronomske

smeri, ki bi se specializiral za področje

biološko-dinamičnega kmetijstva in bi deloval

le na območju Društva Ajda Goriška. Občine bi

morale zahtevati, da ustrezna vladna inštitucija

zagotovi potrebna sredstva za zaposlitev takega

strokovnjaka. Nadalje je v nalogi predlog za uvajanje

predmetov na temo biološko-dinamičnega


d o g o d k i

kmetovanja v učni program Biotehniške šole v

Šempetru pri Gorici. Tudi na Univerzi v Novi

Gorici bi lahko nekoliko več pozornosti posvetili

biološko-dinamičnemu kmetijstvu. Visoka šola

za vinogradništvo in vinarstvo v Novi Gorici bi

lahko navezala sodelovanje s Fakulteto za kmetijstvo

in biosistemske vede Maribor, in sicer z Matjažem

Turinkom in Martino Bavec, ki prihajata z

omenjene fakultete in sta oba univerzitetna diplomirana

inženirja kmetijske stroke (Matjaž Turinek

pa je med tem tudi doktoriral z nalogo 'Primerljivost

biološko-dinamičnega pridelovalnega sistema glede na

agronomske in kakovostne parametre'.)

Študentom Visoke šole za vinogradništvo bi članica

goriške Ajde Ivana Stancich Venier lahko

predala veliko znanja, ki ga pridobiva s praktičnim

delom v družinskem vinogradu. (Ivana in soprog

Sergio sta za samooskrbno kmetijo s poudarkom

na vinogradništvu pridobila certifikat Demeter.) V

okviru Fakultete za znanosti o okolju bi se lahko

izvajale raziskave na temo biološko-dinamičnega

kmetovanja, npr. vpliv tega kmetovanja na okolje,

oziroma njegova primerjava s konvencionalnim,

integriranim in ekološkim načinom kmetovanja.

Analizirali bi lahko po različnih metodah pridelana

živila (biodinamično, ekološko, integrirano,

konvencionalno) in rezultate predstavili širši javnosti.

Smiselna bi bila tudi povezava Univerze v

Novi Gorici s Sadjarskim centrom Bilje, ki nekatere

poskuse in raziskave v tej smeri že izvaja. Morda

bi na to temo nastala tudi kakšna diplomska ali

magistrska naloga. Vsekakor pa je treba mladim

čim bolj približati nove načine pridelave zdrave

kakovostne hrane, saj je od tega odvisno življenje

prihodnjih rodov.

Ustanovitev posebnih služnostnih skupin predstavi

idejo o organiziranju posebne službe oz.

služnostne dejavnosti, ki bi izvajala škropljenje

biodinamičnih preparatov po naročilih pridelovalcev

in seveda pod strogo kontrolo strokovnjakov

za biološko-dinamično kmetovanje. S tem bi

zagotovili, da bi bile obdelovalne površine vedno

poškropljene v najugodnejšem času – kot to določa

Setveni priročnik, kar bi vplivalo na kvaliteto

pridelkov. (Tudi priprava škropiva bi bila optimalna,

racionalnejša pa tudi poraba preparatov.) Po mnenju

avtorjev bi bila ustanovitev takšnih skupin morda

osnova za povečanje biodinamičnih obdelovalnih

površin na območju Spodnje Vipavske doline; s

tem bi se povečal pridelek biodinamične hrane;

pridobili pa bi tudi nekaj novih delovnih mest,

kar glede na kazalce brezposelnosti v regiji ni zanemarljivo.

Posebne služnostne skupine bi lahko

opravljale tudi druge naloge – npr. razvažanje biodinamičnih

pridelkov do kupcev.

Povezovanje manjših pridelovalcev b-d hrane

v večje proizvodne skupnosti je zamišljeno kot

zelo primerno za manjše pridelovalce, ki bi s povezovanjem

vzpostavili tako imenovano trženje po

posameznem kupcu, oz. naročeno proizvodnjo za

posameznega kupca. Pri tem trženju naj bi šlo za

naročilo b-d pridelkov (npr. zelenjava, sadje, jajca.)

Blago naj bi po zbranih naročilih do kupcev razvažale

že omenjene služnostne skupine. Seveda bi

bilo potrebno zagotoviti zadostno količino pridelkov

in vzpostaviti krog kupcev, saj je za ustrezen

ekonomski učinek potrebno določeno število naročil

(zabojčkov), da je prevoz ekonomsko upravičen

in z ekološkega vidika opravičljiv. Ta način trženja

je zelo razširjen in izpopolnjen v Avstriji.

Predlog prioritet pri realizaciji idej vsebuje povzetke

ugotovitev prejšnjega poglavja, pri čemer

poudarja predvsem širitev obdelovalnih površin,

ustanovitev posebnih služnostnih skupin in uvajanje

biološko-dinamičnega kmetovanja v učni

program vseh ustreznih izobraževalnih ustanov

v regiji. Za konec navajamo zanimiv odstavek:

'Spodnja Vipavska dolina bi tako pridobila nekaj

novih delovnih mest in izobraževali bi kadre, ki

jih na našem območju primanjkuje. Pridobila bi

tudi na zunanji podobi, saj bi bilo več obdelanih

površin, ki so trenutno še zapuščene in kvarijo

njeno krajinsko podobo. Tako bi bili na dobri

poti, da Spodnja Vipavska dolina res postane vrt

Slovenije.'

9


d o g o d k i

Od 8. do 10. junija so

se v Donjem Kraljevcu

odvijali 7. dnevi dr.

Rudolfa Steinerja

Mario Čuletić

10

V petek, 8. junija, je v veliki dvorani občine

Donji Kraljevec potekala tiskovna konferenca ob

zaključku del na objektu bodočega sedeža Centra

dr. Rudolfa Steinerja. Prisotni so bili predstavniki

ustanoviteljev Centra, župan občine, predsednik

skupščine Medžimurskih občin in ga. Koppehel

iz Švice, idejna vodja Steiner expressa, ter

predstavniki donatorjev te faze izgradnje – dmdrogerie

markt, Welede in g. Porsche iz Avstrije.

Tiskovna konferenca je zaznamovala začetek

programa sedmih dni dr. Rudolfa Steinerja.

Sledil je ogled gradbišča bodočega Centra, kjer je

g.Porsche simbolično predal ključ zgradbe ravnateljici

Sandri Percač. Gostje so se lahko sprehodili po

zgradbi, kjer so jih presenetili čudoviti zvoki violine

poznanega slovenskega violinista Mihe Pogačnika,

ki je velik prijatelj Centra in s svojim igranjem

rad počasti vsak tak dogodek.

Ob 16.00 je bila pred rojstno hišo Rudolfa Steinerja

kratka slovesnost ob odprtju 7. Dnevov Rudolfa

Steinerja. Nato se je program nadaljeval v veliki

dvorani občine Donji Kraljevac s predavanjem

Maria Čuletića ter s promocijo knjige Otta Franke

Lundborga: Kaj je antropozofija, ki je pravkar izšla

v hrvaškem jeziku. Sledilo je predavanje Petra Donella

Porschea: 7 kot razvojni princip pri človeku in

glasbi. Pripravljena je bila tudi razstava bio-dinamičnih

proizvodov in pripravkov.

V soboto je bilo po evritmiji na vrsti predavanje

ge. Agnes Herzeg z Madžarske: Rojstno mesto Rudolfa

Steinerja, Pogled na preteklost, sedanjost in

prihodnost. Udeleženci srečanja so pred Centrom

v spomin na Rudolfa Steinerja posadili tiso, nato

pa predstavili evritmijsko točko, ki so jo pripravili

dopoldne.

G. Wolfang Shaffer je imel predavanje na temo Pogoji

za razvoj duhovne znanosti, ga. Christine Untersulzner

iz Italije pa Življenjska pot Rudolfa Steinerja

v luči antropozofije, Poglobitev dela Sergeja

Prokofjeva.

Srečali so se tudi člani organizacijskega tima Steiner

express in obrnili pogled na jubilejno 150. obletnico

rojstva Rudolfa Steinerja, leta 2011. Prikazali so

tudi kratek film, ki so ga ob tej priložnosti posneli.

V nedeljo je evritmiji sledilo predavanje Draga Purgaja

iz Slovenije na temo bio-dinamični pripravki

in njihova uporaba.

Vsi udeleženci so zadovoljni zapustili srečanje z besedami:

Kmalu se spet vidimo ob odprtju Centra!

prevedla in priredila Marina Nuvak

From 8 th to 10 th June, the 7 th days of

Dr Rudolf Steiner were held in Donji

Kraljevec, the birth place of Dr Rudolf

Steiner

On Friday, a press conference at the completion

of construction works on the future headquarters

of the Centre of Dr. Rudolf Steiner was held ...

The press conference, which marked the start of the 7th

Days of dr. Rudolf Steiner, was followed by a tour of the

site of the future Centre, where Mr. Porsche symbolically

handed over the keys of the building to the Directress

Sandra Percač. Guests were able to walk around the building,

where they were surprised by wonderful sounds

of the violin. Well known Slovenian violinist Miha Pogačnik,

who has always been a great friend of the Centre,

likes to honour each such event with his music.


Z d r a v j e

Ingver kot pomoč pri

bolečinah

Tessa Therkleson

Od leta 2000 se zanimam za zunanjo uporabo

ingverja. V Indiji in na Kitajskem je bil ingver

že več tisočletij v uporabi kot zeliščno zdravilo

za notranjo in zunanjo uporabo, na zahodu pa

so ga začeli uporabljati šele pred tridesetimi leti,

predvsem v antropozofskih bolnicah, kjer so imeli

dobre izkušnje. Ingverjev obkladek je učinkovit pri

številnih težavah, kot na primer pri bronhialnopljučnih

vnetjih, artritisu in anksioznosti, medtem

ko ingverjeva kopel za noge sprošča vnetje sinusov,

glavobol in mišično-skeletne napetosti.

Pozno jeseni leta 2009 sem odpotovala na majhno biodinamično

kmetijo na SV Avstralije, ki goji ingver, kjer

sem tri dni preživela med gredicami ingverja, opazovala,

risala, fotografirala in uživala različne dele rastline.

Ko sem prispela na kmetijo, so za lokalni trg že

imeli pripravljene prve korenine te sezone.

Lastnosti ingverja

Ingver (zinziber officinale) prihaja iz družine zingiberacae,

ki ima 1300 vrst, med njimi jih je 80 do 90 zinziber.

Zinziber officinale pa je edina zdravilna rastlina

v celotni družini in to je ta, ki jo poznamo kot začimbo.

Koreniko ingverja uporabljajo za vrsto težav, tako

interno kot eksterno, vključno proti bruhanju in proti

vnetjem. Danes gojijo ingver v vlažnih, tropskih področjih

Afrike, Avstralije, Kitajske, Indije in Sri Lanke,

predvsem za prodajo.

Korenine ingverja pobirajo pozno jeseni, ko se začne

listje sušiti in gubati. Korenina je gomoljasto steblo,

ki leži horizontalno blizu površja, z grčastimi brstiči,

iz katerih se razvijejo novi poganjki ali nove korenine.

Zaobljeni sveži brstiči so približno velikosti členka

na prstu in so mehke limonino zelene barve, z lisami

rožnate barve. Vsako rastlino sestavljajo debeli, zaobljeni,

kot palec debeli štrclji, ki jih v literaturi imenujejo

'dlani'. Zunanja plast posušene korenike je svetlo

bež barve, s teksturo, ki spominja na človekovo kožo,

medtem ko izgledajo brstiči kot členki dlani. Prerezana

korenina ima ostro aromo, svež in sladek vonj, in ko

ga poskusimo, deluje toplo, ostro in učinkuje kot poživilo.

Vsako pomlad ingver razmnožujejo z zalogami

korenin iz prejšnjega leta.

Ingver ima mlečne korenike in manjše vlaknaste korenike.

V 30-ih dneh od takrat, ko se pojavi prvi poganjek,

požene vsaka rastlina10 do 14 stebel, ki so 1

do 1,5 metra dolga. Vsako steblo ima približno osem

do deset listov, ki se izmenjujejo vzdolž stebla. Spodnji

listi so majhni, temni in stisnjeni k steblu, medtem ko

se srednji in zgornji listi raztezajo proti sončni svetlobi.

V pozni jeseni se pojavijo stebla cvetov, ki so zaradi

velikih listov, ki jih zastirajo, zakrnela. Cvetna stebla

zrastejo zgolj do 30 cm, medtem ko vsak list zraste najmanj

do 20 cm. Cvetovi se odprejo iz zelene, ovalne,

storžaste oblike. Storži dnevno sprostijo en cvetni list

in na koncu se pojavi majhen popek kremne barve, ki

se odpre ob mraku in odmre ob svitu. Cvetovi so občutljivi,

zgolj 1 cm premera, imajo kot orhideje izrazit

kostanjevo rdeč jeziček – teh, sem se odločila, da ne

bom jedla!

Posebnost ingverja

Ingver ima močne etrske sile svetlobe, zraka, toplote

in vlage in izgleda, kot da ni v soglasju z normalnim

razvojem rastline. Svetlobo nakazuje odprta lahkost

nad zemljo, zatemnjena težnost, stabilnost in toplota

pa pod zemljo. Sveži, sočni listi se odprto, ritmično,

v spirali vrstijo vzdolž pokončnih, votlih stebel in se

elegantno širijo proti svetlobi. Svetloba sije skozi svetlo

zelene, trikotne liste, ki so ogromni, razširjeni in na

konicah rahlo rumeni. Zgornji listi se dvigajo vertikalno

proti svetlobi, medtem ko se centralni listi raztezajo

navzven horizontalno, da omogočajo maksimalno

fotosintezo.

Ob mraku se obilni sokovi spustijo od listov navzdol

do korenine, da bi se potem spet dvignili v stebla cvetov

ter tako omogočili cvetom, da se odprejo. Toploto

ingverja je mogoče videti v zaokroženi horizontalni

11


z d r a v j e

korenini, ki raste blizu površja, iz katere poteka razmnoževanje,

v svetlo rdeči barvi brstičev in v zelo pikantnem

okusu sokov korenine. Kot pokončen križ se

ingver dviga vertikalno proti nebu in se utrdi globoko

v zemlji, da se uravnoteži z listi in korenino, ki se širijo

horizontalno.

Ingver v evropski medicini

V evropskih antropozofskih bolnicah poročajo, da je

učinkovita zunanja uporaba v obliki obkladkov pri

boleznih prsnega koša, metabolizma, artritisa in pri

psihiatričnih stanjih. (Therkleson, 2007). Mnoge bolnice

v Nemčiji (Filderklinik, Herdecke, državne bolnice,

psihiatrična bolnica Friederik Husemann in bolnica

Paracelsus) ter klinika Ite Wegman in Lucas v Švici poročajo

o ugodnih rezultatih ingverjevih obkladkov na

področje ledvic. Dokazano je, da ingverjev obkladek

na ledvicah pomaga ogreti in poživiti sile metabolizma

v telesu ter tako ugodno deluje na voljo, da je aktivna

in mobilna. Leta 2009 so naredili raziskavo, med katero

so dajali ingverjeve obkladke na področje ledvic ljudem

z osteoartritisom. Pacienti so poročali o učinkih,

ki so bili znatno pozitivni. Ingverjev obkladek ogreje

in sprosti napetost v telesu in duši ter aktivira notranjo

toploto, entuziazem in zanimanje za svet in druge.

Ingverjeve kopeli za noge

Te so se razvile iz izkušenj pri negovanju otrok, ki so

imeli vnetje sinusov, katerim sta sledili dve manjši

raziskavi med medicinskimi sestrami. Te so opisovale

toploto, ki prodira skozi njihova telesa in pri tem sproža

globoko sprostitev mentalnih, čustvenih in fizičnih

napetosti. Misli so oživele, sposobnost koncentracije se

je povečala in posledica sprostitve napetosti je bil notranji

mir. Te izkušnje so bile zelo podobne tistim pri

dajanju ingverjevih obkladkov na ledvica.

Ingverjeve kopeli za noge so preprosta terapija, ki jo

je mogoče uporabiti za mnoge težave, kot na primer:

vnetje sinusov, glavobol, simptomi gripe in mišičnoskeletna

napetost. Pripravimo jo takole:

Globoko posodo napolnimo s toplo vodo in dodamo

dve čajni žlički mletega ingverja. Z roko ritmično krožimo

eno minuto v obliki osmice, da ponovno oživimo

vodo.

Bolnik sedi sproščeno z nogami v kopeli, ogrnjen v toplo,

mehko odejo/rjuho, ki je dovolj velika, da jo ima

ovito okoli ram in mu sega proti tlom.

Stopala namestimo v kopel za deset minut, vse dokler

daje občutek toplote in ugodja, potem jih dobro osušimo

in obujemo tople nogavice. Prejemnik lahko potem

po potrebi počiva še 15 minut.

Povzetek

Ingver je idealna rastlina, ki prinaša ljudem toploto,

svetlobo, ravnotežje in novo sproščenost v življenju.

Oboje, tako obkladki kot kopeli, je zelo učinkovito in

primerno za zunanjo uporabo, za katero je potrebna

minimalna predpriprava. Pri obkladkih potrebujemo

več izkušenj in razumevanja, medtem ko je kopel uporaben

dodatek k rednemu zdravljenju stanj, ki pacienta

izčrpavajo.

Članek je bil objavljen v pomladanski številki revije Lilipoh

prevedla Marina Nuvak

12

Ginger for Aches and Pains

Since 2000, I have been interested in the use of ginger applied externally to the body. While the

internal and external use of ginger has been an ancient herbal remedy in India and China for

thousands of years, it is only in the last 30 years that its use has been recorded in the West, primarily

as a result of experiences in European anthroposophic hospitals. The ginger compress is found to be

effective for a number of conditions such as bronchial lung conditions, arthritis, and anxiety, while

the ginger footbath has the potential to relieve sinusitis, headache and musculoskeletal tension.


i n p r e h r a n a

Razmišljanje o

najvišjem principu

prehrane

z antropozofskega vidika

Ivanka Tanja Fanjević Petrović

'Človeku ne dajemo primerne hrane, če ga oddaljujemo

od trenutnega stanja, temveč predvsem tedaj, ko upoštevamo

njegov notranji razvoj.'

V prejšnji številki Svitanja ste v članku z naslovom

'Pogled na prehrano z antropozofsko usmerjenega

znanstvenega stališča' lahko prebrali naslednje: 'In

prav iz tega razloga, ker hrana vpliva na človekov

razvoj, tako telesni kot duševno-duhovni, pri

antropozofsko usmerjeni prehrani ni nobenih prisil,

osnovni, najvišji princip pa je spoštovanje človekove

svobodne volje. To pomeni, da ne obstajajo ne

prepovedi, ne priporočila glede katerega koli

elementa prehrane in torej tudi ne prepovedana ali

priporočena živila.'

Odsotnost prepovedi in priporočil lahko privede v negotovost,

nejasnost in odpre mnoga vprašanja v zvezi

z možnostmi prehranjevanja. Tega nikakor ne bi smeli

razumeti, kot da ni pomembno, s katerim in kakšnim

živilom se hranimo, ali smo mesojedi ali vegetarijanci,

temveč le, da je potrebno upoštevati človekovo voljo.

Glede na to, da si postavljamo vprašanja o prehrani z

duhovno znanstvenega stališča, moramo nekaj reči o

splošnem stališču duhovne znanosti glede tega. 'Vprašanja,

ki se vežejo na prehrano in zdravje, je potrebno

razumeti tako, da se duhovni znanosti nikakor ne pripisuje

uvajanje neke smeri. Če kdo misli, da bom tukaj

danes agitiral za ali proti uživanju neke hrane, se moti.

Nikakor ne bom agitiral in na noben način ničesar uvajal,

povedati želim le, da naj bi vsakdo svoje življenje

uskladil z zakoni obstoja tako, kot to sam želi.' (Steinerjev

citat). Zato je razumljivo, da je najvišji princip

prehranjevanja z antropozofskega stališča spoštovanje

človekove svobodne volje in sprejemanje razlik med

ljudmi.

Človek se ne bi smel zanašati na prepovedi, predpise,

priporočila, na kar koli, kar bi lahko vplivalo na

njegovo voljo. 'Nikoli nisem nikomur rekel, da mora

prenehati piti alkohol ali ga piti, da mora jesti hrano

rastlinskega izvora ali meso, temveč mu rečem: alkohol

deluje tako in tako. Preprosto mu predstavim,

kako deluje nanj. Potem se lahko sam odloči, ali bo pil

ali ne. Enako ravnam tudi pri vprašanju, ali je treba

jesti rastlinsko hrano ali ne. Rečem: 'Meso deluje tako,

rastline pa tako.' Potem se človek lahko odloči sam. Če

ve, kako nekaj deluje, sam spoznava, kaj je pravilno.'

(Steinerjev citat).

V tem trenutku izstopata dve vrsti vprašanj. Na eni

strani so vprašanja kot na primer: Ali so priporočila

in nasveti človeku potrebna, so koristna, ali nimajo

mogoče stranskih učinkov? Po drugi strani pa se pojavljajo

vprašanja, ki se nanašajo na uporabnost: Kako se

znajti in napredovati brez priporočil in nasvetov? Česa

se mora človek v tem primeru držati?

Prav zato, ker vpliva prehrana na celoten človekov razvoj,

ne sme vplivati na človekovo svobodno voljo, ne

sme človeka ovirati pri tem, da bi se razvijal kot svobodno

bitje v katerem koli smislu. Vsaka oblika predpisov

in pravil, kot so fiksni prehranski sistemi, recepture,

priporočila, pa se dajejo zato, da bi se jih človek

držal, da bi jih spravljal v življenje. Človek čuti, da jih

ne bi smel kršiti in prav iz tega razloga vodijo do konflikta

sil v človeku samem.

13


z d r a v j e

To bom pojasnila z nekim primerom. Gotovo bi vas

razveselila, če bi vam sedaj dala primer prehranskega

sistema, s katerim bi lahko izpolnili vsa pričakovanja

in se rešili vseh problemov, ki se tičejo prehrane (težave

s težo in boleznimi zaradi nepravilne prehrane ... ).

Človek lahko na primer določeno prehrano smatra kot

zanj zelo dobro, celo idealno, ker mu dobro dene, ker

je o njej slišal od strokovnjaka. Recimo, da poznam idealno

obliko prehrane, da vam jo dam, da se je vi držite,

in da ste se prepričali, da je za vas resnično idealna.

Ali sem vam s tem res pomagala? Ali je to, da se neko

priporočilo lahko okvalificira kot dobro, koristno, zagotovilo,

da je v resnici dobro, vam koristno? Kaj bi

se v tem primeru dogajalo s štirimi deli vašega bitja,

fizičnim, etrskim, astralnim telesom in jazom?

Raziščimo vpliv take prehranske sestave - seveda le

hipotetično - na fizična čutila, ki jih človek poseduje

od svojega rojstva. Zavedati se moramo, da se izza

materialnih odvijajo tudi duševno-duhovni procesi. S

takšnim prehranskim sistemom lahko človek, če se ga

drži, relativno hitro na fizično-telesnem nivoju z zadovoljstvom

doživi želene pozitivne spremembe. Da bi

fizično telo to doseglo, potrebuje etrsko telo, ki je nosilec

življenjskih sil, in če pravilno prežema fizično telo,

se lahko to s primerno prehrano dosti hitro okrepi in

privede do omenjenih sprememb. Spomnimo se: etrsko

ali življenjsko telo oblikuje in izgrajuje fizično telo

ter ga drži pri življenju. Kaj se dogaja znotraj astralnega

telesa? Predpostavimo, da je ta prehranski sistem tako

idealen, da se med njim in astralnim telesom vzpostavi

dinamični odnos. Ali obstaja idealna univerzalna dieta,

ki je sestavljena po meri vašega astralnega telesa?

Ne še. Ne more obstajati zaradi velikih individualnih

razlik, na primer zaradi velikih individualnih razlik

vašega notranjega duševnega življenja, načina, kako

izražate veselje in žalost, razlike v razvitosti občutkov.

Nekdo ima rad slano, nekdo drugi sladko, nekdo kremasto,

drugi čvrsto, zato tudi strukturne lastnosti hrane

igrajo pomembno vlogo pri njeni izbiri. Prehranska

priporočila, ki jih kroji človeku nepoznana oseba, ne

upoštevajo njegove individualnosti. Človekovo astralno

telo prihaja v podrejen položaj, nastane poseben

statični odnos astralnega telesa do prehranskih faktorjev

(vrst hrane, količin, ritma ... ), lahko rečemo, da ti

določajo človekovo obnašanje. Astralno telo mora biti

dinamično, ker ima med drugim nalogo, da sodeluje v

razgradnji tistega, kar človek poje, in ne da 'spi'. Ostal

nam je še kratek premislek o vplivu prepovedi in priporočil

na človekov Jaz. Kako bi lahko poenostavljeno

opisali odnos med človekovim Jazom in prehranskimi

prepovedmi ter priporočili? Te ustvarjajo pasiven

odnos, ne premikajo človeka od znotraj preprosto zato,

ker njegov Jaz ni bil aktiven niti pri njihovem ustvarjanju,

niti pri njihovi uporabi. Bil je torej 'preskočen', kar

je mogoče še pomembneje, statični odnos je ostal ves

čas upoštevanja prehranskih priporočil.

Če gledamo na vpliv prehranskih priporočil na celotno

človekovo bitje in njegovo življenje, pa se predstava o

njihovem delovanju občutno spremeni. Z materialističnega

vidika deluje prehrana na človeka enako, ne

glede na to, ali jo je sprejel takšno, kot mu je bila priporočena,

ali si jo je na nek način določil sam. Ampak, ali

obstaja razlika z antropozofskega vidika?

Kratkoročno se zdi, da razlike ni, da je vseeno, na kakšen

način prihaja človek do sestavljanja svoje prehrane;

'najpomembneje je, da mu je takrat bolje, da je dosegel

kar je hotel.'

Ali je dolgoročno gledano pomembno, na kakšen način

sprejema nek način prehrane? Čeprav bi odgovor na

to vprašanje moral raziskati z več strani, lahko svobodno

rečemo, da zapostavljanje sil človekovega Jaza in

astralnega telesa, če so se v prvi fazi prehranska priporočila

pokazala še tako koristna, celo zdravilna, pa žal

človeku škodijo. Glede na to, da je škodljivo delovanje

mogoče opaziti šele čez daljše časovno obdobje, moramo

govoriti o podaljšanem delovanju prehrane, še posebej

z vidika najvišjega principa. Ko govori o prehrani,

Steiner navaja: 'Pasivno sprejemanje naprej določenega

dela človeka na starost duhovno pasivnega. Človek na

starost bolj otopi, mentalno slabi, medtem ko ga dinamično

sodelovanje obdrži na starost duhovno bolj

okretnega.' Prehranski nasveti lahko dovedejo do disharmonije

med silami mišljenja in prebave, takrat pa je

bolje, kot se je Steiner slikovito izrazil: 'Raje šunko jesti,

kot na njo misliti.' Kadar človek zavestno oblikuje svojo

prehrano, dobiva 'želodec' tisto, za kar se je iz svoje

svobodne volje odločila glava, dobiva tisto, kar je mislila

njegova glava in ne tuja. Takrat sta tako imenovani

hladni, čutno-živčni pol, kakor tudi tako imenovani topli

pol, pol pretoka snovi in udov, zadovoljna.

Torej, 'človeku ne dajemo primerne hrane, če z njo izboljšamo

trenutno stanje, temveč predvsem takrat, ko

upoštevamo njegov notranji razvoj' (Steinerjev citat).

To nikakor na pomeni, da v akutni fazi bolezni ne bi

bilo potrebno poslušati nasveta strokovnjaka, temveč

da bi se bilo potrebno, kolikor je mogoče, truditi sodelovati

pri kreiranju lastne prehrane.

Naloga tistega, ki prenaša in širi znanje o prehrani, je

prenašati dejstva in ne spravljati v zmoto tistega, ki

14


i n p r e h r a n a

jih sprejema, da bi jih ta lahko sprejel sam po svoji

volji. Kolikor manj se daje vtis, da govorimo za

ali proti, da nekaj priporočamo ali prepovedujemo,

toliko bolj se približujemo zavestnemu načinu prehranjevanja.

Na kaj lahko človek pomisli, ko sliši

priporočilo: Povečajte vnos vlaknastih snovi. Kako

vedo, da moram povečati vnos vlaknastih snovi?

Tako veliko je priporočil, vsa se zdijo dobra, vsa bi

bilo treba upoštevati. Vendar to enostavno ni mogoče.

Katera pa naj zavržemo?

Skrita nevarnost priporočil je tudi, da lahko ustvarjajo

navade. Na primer ko se držimo priporočil,

kdaj naj bi jedli (a teh je veliko in se med seboj ne

ujemajo), v katerem času dneva in v kakšnem ritmu

ter podobno, to pri nas privede do ustvarjanja navad,

navade pa so same po sebi statične. Ne glede

na to, če o njih razmišljamo, kot da so 'nepomembne',

ali da so velike, tako zelo slabijo človekovo voljo,

da lahko prerastejo v odvisnost. Najbolj razširjena

odvisnost je odvisnost od kave. Kadar je človek

odvisen, je njegova volja tako slaba, da se včasih

sramuje. Vsako prehransko priporočilo, ki ga je človek

sprejel, ne da bi ga notranje posvojil, slabi voljo.

S tem kratkim razmišljanjem je mogoče odgovoriti

le na prvo vprašanje, in še to delno, glede na to

da so vedno možna odstopanja. Prehrano skupine

ljudi (v bolnicah, šoli, hotelu ali ljudi s posebnimi

potrebami, športnikov in podobno) je treba prilagoditi

njihovim specifičnim potrebam, in vendar si

prizadevati, da posamezniki čim bolj zavestno sodelujejo

pri kreiranju tistega dela svoje prehrane,

kjer je to mogoče.

Vsebina članka je vzeta iz knjige, ki je v pripravi: Osnove

dinamično-biološke prehrane.

prevedla Marina Nuvak

Nutrition from the perspective

of anthroposophy

'Man is not given the right food by being

drawn away from his present situation but,

first of all, by taking into consideration his

inner development.'

Iz knjige Theodorja Schwenka

Sensitive Chaos

Voda kot posrednik

med kozmosom in

zemljo

Mario Čuletić

Voda prekriva največji del zemeljske površine

in se nenehno giblje na najrazličnejše načine.

V vodnem ovoju okoli zemlje prihaja do

neomejenega gibanja in zato ga na globalni ravni

lahko opazujemo kot organ, ki posreduje med

zemljo in kozmosom ter s tem zemljo vključuje

v kozmična dogajanja in ji omogoča, da v njih

sodeluje.

Ali ni najpomembnejše dejstvo, da je zvezdni svet

povezan z gibnjem vode, da voda s kozmičnimi dogodki

oplaja celotno življenje na zemlji, da so preko

nje vsi življenjski procesi tesno povezani z gibanjem

zvezd? Kjerkoli se giblje voda – v plitvem potoku,

v narasli reki, v ritmičnih valovih plime in oseke,

v peni najmočnejših morskih valov, ki se razbijajo

ob obali – jo povsod razsvetljuje svet zvezd. Tako

postane voda slika minljivosti časa, prežetega z ritmom

sveta zvezd. Ta tek časa se pretaka skozi vsa

zemeljska bitja in jih, dokler teče, podpira v kipenju

življenja.

Tek časa povezuje kozmična dogajanja in vodo v

pojavu plime in oseke. Povezanost lunine poti ter

plime in oseke je tako vidna in dobro znana, da se

nam ni treba spuščati v podrobnosti.

Lunini ritmi pulzirajo v vodi in manjših pojavih.

V starih časih so ljudje upoštevali te ritme, ko so

kopali vodnjake, in to običajno samo v določenih

luninih fazah ter ko je zavzemala luna posebno mesto

v zodiaku. Celo naraščanje in upadanje vode

pod zemljo je povezano z lunino potjo. Ko je luna

v določenem položaju, je lažje priti do vode, a se

tudi lažje izsuši. V drugačnih položajih pa je treba

globlje kopati, da bi prišli do nje, vendar ostaja njena

višina stalna. Novejša raziskovanja opuščenih

in potopljenih rudnikov kažejo, kako lunini ritmi

vplivajo na podzemne rezervoarje vode.

15


z d r a v j e

Tradicionalni običaji med drvarji, ki prevažajo hlode

po reki, upoštevajo dejstvo, da reke ob polni luni naraščajo,

ob mladi luni pa upadajo, kar kaže, da je gibanje

vode nedvomno povezano s potovanjem lune in

njenimi fazami. Zato je težko po reki prevažati hlode

ob polni luni, ker nasedajo na obalo, ob mladi luni pa

ostajajo na sredini in jih je lažje nadzorovati. Počasi

nam postaja jasno, da vsakdanjih izkušenj, utemeljenih

skozi zgodovino, ni treba takoj zanemariti.

Navedli bomo primer! Znano je, da v vodi reke, na

kateri je jez, se vcasih nabere velika količina kamenja

in proda, in da je treba te nanose odstraniti, čeravno

je precej drago. Vendar je takrat, ko je luna v določeni

fazi in položaju, možno odpreti zapornico, ker ima

voda takrat tolikšno moč, da sama odplavi nanose.

polni luni v mesecu maju. Te ribice živijo tako tesno

povezane s kozmičnim gibanjem vode – kar plima in

oseka tudi sta – da astronomsko točno 'poznajo' sekundo,

ko plima doseže svojo najvišjo točko tretjega dne

po polni luni v maju. Le-ta edini trenutek v letu jim

položaj sonca, lune in zemlje popolnima ustreza.

Vode, ki se gibljejo, vpijajo ozvezdja z neba ter jih posredujejo

zemlji in njenim bitjem. Kozmično dogajanje

združuje svet voda in živih bitij, ki v njih živijo, v eno.

16

Običaji, ki jih včasih še vedno upoštevajo, kažejo na

spoznanja o spremembi kakovosti vode, ki jo povzročajo

določena ozvezdja na nebu. Na določenih območjih

Himalaje, kjer te vrste spoznanj upoštevajo, je treba

na primer v hiši vse posode z vodo izprazniti pred

mrakom ali po njem.

Drvarji upoštevajo spremembe v pretoku kapilarne tekočine

v deblih med letom. Spreminja se glede na lunine

faze in njen zodiakalni položaj, prav tako pa tudi

trajnost in kakovost lesa. Najbolj trajen je tisti les, ki

je bil posekan pozimi, ob mladi luni. V Južni Ameriki

kakovost lesa še danes označujejo z znaki, ki kažejo,

med katero lunino fazo je bilo drevo posekano. Po tem

se določa prodajna vrednost lesa.

V svetu živih bitij lahko najdemo mnogo primerov, ki

kažejo na zvezo med vodo in gibanjem zvezd, vendar

bomo dovolili, da en primer priča za vse in se bomo

enostavno vprašali: mar ni čudovito, da znajo živali, ki

živijo v vodi, izkoriščati kozmične procese? Ena izmed

ribic (angleško smelt), daljna sorodnica lososa, živi na

odprtem morju. Enkrat letno, ko se v maju drstijo, se

približajo obali Kalifornije. Nedaleč od obale čakajo

tretji dan po polni luni, da plima doseže svojo najvišjo

točko in da jih zadnji, največji val odplavi na plažo.

Samice pustijo v mokrem pesku svoja jajčeca, samci pa

jih oplodijo in se z naslednjim valom vračajo na odprto

morje. To je že prvi val oseke in jajčeca ostanejo

nedotaknjena v pesku, saj jih ta val ne more več doseči.

V naslednjih 13 dneh plima ne doseže istega nivoja.

Šele štirinajsti dan je dovolj visoka, da doseže oplojena

jajčeca, iz katerih se le nekaj minut pred tem, preden

jih valovi odnesejo na odprto morje, izležejo ribice. Na

to obalo se nekaj let ne bodo vrnile, dokler popolnoma

ne dozorijo. Tja bodo spet prišle prav na tretji dan po


i n p r e h r a n a

Ta bitja, ki v vodi živijo, preprosto omogočajo, da so

kozmična dogajanja, ki obstajajo in se v njihovem elementu

dogajajo, vidna. Tudi bitja, ki živijo na kopnem,

so zaradi tekočin, ki se pretakajo po njihovem telesu,

del tega dogajanja.

Prek ritma dihanja vplivajo zakoni kozmičnega sveta

na utripanje srca in krvni obtok pri človeku. Človek

vdihne osemnajstkrat v minuti, 25.920-krat v enem

dnevu ter je prek dihalnega sistema povezan z gibanjem

sonca, ker je potrebno prav toliko let, da gre

pomladno enakonočje skozi veliki zodiakalni ciklus.

Človekovo dihanje s pretokom krvi je v razmerju 1:4,

ker je na vsakih osemnajst vdihov dvainsedemdeset

utripov.

To razmerje zraka in vode (krvi) ni slučajno, ker se -

razen pri človeku - pojavlja tudi drugje v naravi. Hitrost

širjenja zvoka je v vodi štirikrat večja kot v zraku.

To razmerje je podobno zlasti pri morski vodi, ki se jo

zaradi njene kakovosti pogosto primerja s človekovo

krvjo. Tako torej obstaja pot, ki prek človekovega dihanja

povezuje ritme makrokozmosa s pretokom krvi v

njegovem telesu. Enak kozmični red, ki se kaže v navedenih

razmerjih, prežema vsemirje in človeka.

Pokazali smo zmožnost vode, da se vključi v kozmično

dogajanje. Proučimo sedaj znan pojav v vodi, ki ga

navadno imenujemo Arhimedov zakon.

Dobro vemo, da težak kamen, ki ga dvignemo z rečnega

korita, deluje še težje. Izgleda, kot da je lažji v vodi

kot izven nje. Zato rečemo, da ima v vodo potopljeno

telo tendenco vzgona. Kako pride do tega? Ko kamen

pada, ga vleče k zemlji energija, ki je usmerjena k središču

gravitacije kamna. Najpogosteje pada naravnost

navzdol. To seveda velja tudi za vsako kapljo vode. Pri

potopljenem telesu je jasno opaziti, da obstajajo v vodi

tudi druge sile, ki ne delujejo le navzdol, pač pa z vseh

strani. Teža vode deluje navpično na vsako njegovo

točko. Pritisk na vsako točko je enak teži stolpca vode

nad njo. Zato je pritisk na spodnjo površino potopljenega

telesa večji kot na njegovem kateremkoli drugem

delu.

Zato je teža potopljenega telesa zmanjšana in to dobiva

vzgon, ki ustreza teži volumna vode, ki jo je izpodrinil.

Nasprotno od sile gravitacije, ki vedno deluje navzdol,

obstaja v vodi načelo, zaradi katerega deluje pritisk z

vseh strani. Zaradi sil, ki delujejo z vseh strani na potopljeno

telo, to izgublja na svoji teži. S tem ko voda dovoljuje

energijam, da pritiskajo na telo z vseh smeri in

je to zato lažje, se voda usklajuje s kozmičnimi silami,

ki delujejo iz vesolja. Nahaja se v središču med energijami,

ki delujejo iz smeri zvezd in iz smeri zemlje.

Zmožnost vode, da povzroči, da so telesa zaradi sile

vzgona lažja in da jih tako dviga proti zvezdnim sferam,

je zelo pomembna za celotno življenje na zemlji.

Brez te njene lastnosti bi bila rast rastlin nepojmljiva.

Moč, s katero se dviga voda v steblu ameriškega bora

70 ali več metrov visoko, najbolje kaže njeno zmožnost

premagovanja sile gravitacije. Povsod v naravi posreduje

voda med zemljo in vesoljem, vpliva na zmanjšanje

teže pri trdnih telesih ter vzpostavlja zvezo med

kozmičnimi in zemeljskimi dogajanji.

V nadaljnjem besedilu bomo pogledali občenavzoče

sile iz sveta zvezd, iz vesolja, ter proučili ideje, ki jih je

v zvezi z njimi podal Rudolf Steiner.

Se nadaljuje.

v hrvaščino prevedla: Ivančica Puškarić

v slovenščino prevedla: Helena Rotman Benić

From the book of Theodor Schwenk "Sensitive Chaos”

Water as Mediator Between Earth and Cosmos

Water, which covers most of Earth's surface, is constantly moving in a wide variety of ways. In the

water shell around the Earth an unrestricted movement is going on and therefore, at the global level,

it can be seen as a body, mediating between Earth and Cosmos, thus including the Earth in the

cosmic events and enabling it to participate in them.

Isn’t the fact that the stellar world is connected to the movement of water, that water, together with cosmic events is

fertilizing all life on Earth, and that through water all life processes are closely linked to the movement of the stars,

17

most important?


Š i r i m o o b z o r

Osnove antropozofije

Od simptomov do resničnih uvidov v

zgodovinski razvoj človeštva

Kar se uči kot zgodovina v naših šolah, je precej nerealno.

Resnična dejstva so naslednja: tukaj je površinsko

gibanje vode (glej risbo); tukaj je tok (valovanje pod

površino).

Brane Žilavec

Torej, obstajajo časi, ko se to, kar leži pod površino,

prebije skozi v zgodovinske dogodke – podobno valovom,

ki jih vrže navzgor, občasno z nasiljem vulkanskega

izbruha. In spet v drugih časih se na površini

pojavijo osamljeni zgodovinski dogodki, ki zgolj odsevajo

to, kar leži skrito pod površjem. Kot simptomi so

ti dogodki posebno značilni. Toda obstajajo tudi simptomi,

ko moramo popolnoma ignorirati zunanjo pojavnost,

če želimo videti skrito karakteristično dejstvo (ki

deluje pod površino).' 1

18

Prav verjetno je, da se mnogi ljudje včasih vprašajo,

zakaj se moramo dandanes kot posamezniki in

kot celotno človeštvo soočati s tako številnimi in

vsakovrstnimi globalnimi in moralnimi krizami in

kam vse to kaotično stanje vodi.

Ena izmed znanstvenih ved, ki poskuša najti odgovore

na takšna vprašanja, je na primer zgodovina. Vendar je

sodobna zgodovinska veda zaradi svoje materialistične

naravnanosti podobna gledalcu v gledališču, ki trdi

da obstaja samo to kar se vidi na odru, in da je edina

možna zgodba tista, ki ji lahko sledi iz prizora v prizor.

Ampak 'absurdno je smatrati zgodovinski razvoj

za časovno serijo vzrokov in posledic, sedanjost kot

posledico preteklosti, vzrok – posledica, vzrok – posledica

itd. To je izredno pripravno, še posebej kadar

nekdo privzame akademski pristop k zgodovinskemu

raziskovanju. To je tako zelo udobno – enostavno

postopoma slediti v cikcakasti liniji od enega zgodovinskega

dejstva do naslednjega. Ampak v primeru,

ko nekdo ni slep ali ne spi, ko nekdo gleda na stvari

z odprtim duhom, potem mu bodo sami zgodovinski

simptomi pokazali, kako absurden je takšen pristop

... Zunanji dogodki oziroma kar običajno imenujemo

zgodovinska dejstva, so v resnici samo simptomi ...

V nasprotju z običajnim zgodovinskim pristopom pa

'teozofsko 2 mišljenje razvija jasno videnje raznovrstnih

življenjskih področij, jasen in objektiven pogled na sile

in moči, ki delujejo v svetu ... Kdorkoli želi spoznati,

kaj se dogaja, mora poznati zakonitosti razvoja – ni dovolj

imeti suhe teorije, temveč moramo poznati zakone

človeškega razvoja. Teh zakonitosti ne moremo odkriti

s pomočjo nekakšne vrste abstraktne znanosti. Teozofija

ne deluje po abstraktnem načrtu, temveč izhaja iz

jasnega in preudarnega mišljenja.' 3

Eden od temeljnih zakonov, ki ga razkrije duhovna

znanost, je, da 'razvrščamo človeški razvoj v različna

obdobja: na velika obdobja, kot so obdobja starega Saturna,

Sonca, Meseca, in tako dalje; na krajša obdobja,

kot so lemurska, atlantska, in poatlantska era. Celo ta

krajša obdobja so izredno dolga; znotraj njih govorimo

o kulturnih dobah. V sedanji poatlantski eri so starodavna

indijska, starodavna perzijska, egiptovsko-kaldejska,

grško-rimska doba in naša sedanja peta poatlantska

doba.

(Razvrstitev v) ta obdobja obstaja zato, ker v napredovanju

skozi zemeljski razvoj človeštvo kot celota spreminja

svoje značilnosti od enega obdobja do drugega.

Človeštvo gre skozi dejanski razvoj v vsakemu od teh

obdobij. Vsaka kulturna doba naloži človeštvu obveznosti

glede tega, kaj se mora izkusiti, kaj mu mora


j a

povzročiti radost ali žalost, kaj se mora naučiti, kje

ležijo viri za impulze volje itd. Naloga, ki smo se je

morali lotiti v egiptovsko-kaldejski dobi, se je razlikovala

od naloge, ki nas je soočala v grško-rimski dobi,

in naša lastna doba ima prav tako precej specifične

naloge.' 4

Za marsikoga je veliko zgodovinskih dogajanj in mnogo

tega, kar se dogaja v današnjem času, posledica

raznovrstnih kaotičnih sil, na katere kot posamezniki

nimamo velikega vpliva. To ni presenetljivo, če vemo,

da se 'nekaj navzven navidezno nedoumljivega mora

zares zdeti navzven nedoumljivo, ker se duhovne sile

in duhovna dejanja odigravajo v dobro in slabo za kulisami

dogajanj svetovne zgodovine. Ta duhovna dogajanja

in duhovne aktivnosti se lahko razume samo,

če se uporabi duhovno znanost, da osvetli področja, ki

ležijo za kulisami vsakdanjega življenja, ki se odvija v

čutno-zaznavnem svetu. Vse te stvari, ki se dogajajo,

se lahko dojamejo samo na osnovi idej iz duhovnega

sveta in se morajo zato nujno zdeti nerazumljive ...

če se opazujejo zgolj v povezavi s čutno-zaznavnim

svetom.' 5

V veliko pomoč pri razumevanju sodobnih dogajanj

je poznavanje osnovne naloge moderne dobe, ki se

je pričela v petnajstem stoletju s pojavom renesanse.

V egiptovsko-kaldejski dobi, ki je trajala od 2907 do

747 p.n.š., je bila naloga človeštva razvoj duše občutja

6 ; v grško-rimski dobi, ki je trajala od 747 p.n.š. do

1413, smo razvijali dušo razuma 7 ; sedaj pa moramo

razvijati dušo zavesti. Le-ta 'zahteva, da se mora človek

postaviti na lastne noge, biti samozadosten in se

osamosvojiti kot osebnost. Človek mora opustiti stare

oblike podpore; zatorej si ne sme več dovoliti, da se ga

pregovarja in prepričuje v to, kar naj bi verjel, temveč

mora le to razviti iz samega sebe.' 8

Kako se lahko današnji človek loti naloge osamosvajanja,

ki ga pred njega postavlja doba duše zavesti? 'Najbolj

zaželeno je, da posameznikova mnenja temeljijo

na dejstvih, ne pa na subjektivnih vtisih. V obdobju

duše zavesti ni ničesar bolj nevarno kot predajanje ali

izkazovanje posebnega nagnjenja za osebna mnenja

in predsodke. Z namenom razvoja duše zavesti si ne

smemo dovoliti, da bi postali dogmatiki nenamerno,

brez zavedanja. Gonilne sile naših misli in akcij morajo

izhajati iz dejstev. To je pomembno. Pod površino

zgodovinskega razvoja obstaja osnovni konflikt

med sprejetjem tega, kar smatramo za pravilno in

med pritiskom dejstev ... Ne smemo siliti dejstev, da

bi se skladali z zgodovino, temveč moramo dovoliti

zgodovini, da govori sama zase ... Zelo poredkoma

se dovoli dejstvom, da govorijo sama po sebi; slišimo

samo to, za kar lahko le domnevamo, da so dejstva.

Takšno stanje bo trajalo še dolgo časa. Prav tako bo trajalo

dolgo časa, preden bomo razvili sposobnost objektivnega

razumevanja resničnosti. V obdobju duše zavesti

je pomembno objektivno opazovanje resničnosti

na vseh življenjskih področjih; prizadevati si moramo

za dosego nepristranskega odnosa do realnosti.' 9

V ta namen se mora človek osvoboditi od vseh zunanjih

prisil, sugestij in čustvenih manipulacij. Predvsem

pa mora razviti pravilno razumevanje ideje svobode.

Pri tem je lahko v veliko pomoč knjiga Filozofija svobode,

o kateri Steiner pravi naslednje: 'Filozofijo svobode

sem napisal s ciljem, da podam človeštvu jasno sliko

ideje svobode, impulza svobode, ki mora biti temeljni

impulz pete poatlantske dobe, in ki se mora razviti iz

ostalih nepopolnih impulzov različnih vrst ... Namen

knjige je bil, da se položijo temelji za etični individualizem

in za družbeno in politično življenje (v skladu

s tem impulzom) ... Obstaja potreba za razumevanje

osnovne ideje etičnega individualizma in za zavedanje,

da le-ta temelji na spoznanju, da je današnji človek

soočen z duhovnimi intuicijami kozmičnih dogajanj

... – človek je v resnici v stiku s kozmičnimi impulzi,

ki se pretakajo skozi njegovo notranje bitje ... Ideja

svobode je univerzalna ideja. Razumevanje in resnično

občutenje tega kar je svoboda, je možno samo, če zaznamo,

da človeška duša ni prizorišče zgolj zemeljskih

sil, temveč se skozi njo pretaka cel komični proces, ki

ga lahko vsak človek dojame v svoji lastni duši ...

Edino s pomočjo duhovnih izkušenj je možno razumeti

idejo svobode in začeti s prenovo tistih impulzov,

ki se v tem obdobju v vsakem primeru končujejo v

slepi ulici ... V ta namen morajo ljudje preseči njihovo

globoko vsajeno apatijo ... V drugem delu (knjige)

sem želel prikazati, kako mora svoboda najti izraz v

zunanjem življenju, kako lahko postane gonilna sila

človekovega delovanja v družbenem življenju. Hotel

sem prikazati, kako lahko človek prispe do stopnje,

ko bo občutil, da resnično deluje kot svobodno bitje ...

Od vsega, za kar sem se najbolj prizadeval, je bil etični

individualizem. Moral sem prikazati, da ljudje ne morejo

nikoli postati svobodna bitja, razen v primeru, ko

njihova dejanja izvirajo iz tistih idej, ki so ukoreninjena

v intuicijah posameznikov ... Predstavil sem idejo

svobodnega življenja v skupnosti ... v kateri ni zgolj

posameznik tisti, ki zahteva svobodo za samega sebe,

temveč se v njej s pomočjo vzajemnega razmerja ljudi v

njihovem družbenem življenju lahko realizira svoboda

kot impulz socialnega življenja.' 10

19


š i r i m o

20

K tej razlagi se lahko doda moto etičnega individualizma:

'Življenjsko pravilo svobodnih ljudi je živeti v

ljubezni do lastnega delovanja in dopustiti delovanje

drugih ljudi s pomočjo resničnega razumevanja. Svobodni

ljudje ne poznajo nobene druge dolžnosti kot

tiste, s katero se njihova volja intuitivno uskladi; kako

bodo usmerili njihovo voljo v določenem primeru, bo

določeno zgolj z njihovo sposobnostjo za (sprejemanje

in razumevanje) idej.' 11

Kakršenkoli ugovor, da bi to lahko pripeljalo v anarhično

in kaotično družbeno stanje, temelji na napačnem

razumevanju ideje svobode. Svoboda ni nekakšno

nerealno stanje, v katerem lahko počne vsak, karkoli

hoče. Obstaja več kot dovolj dokazov, da je takšno stanje

zgolj samoprevara, in da so v ozadju navidezno

svobodnih dejanj impulzi po zadovoljevanju raznovrstnih

osnovnih instinktivnih potreb, kot so hrana,

pijača, bivanjski prostor, seksualni odnosi, oblast itd.

Tovrstno obnašanje je manifestacija instinktivnega življenja,

ki je podobno živalskim instinktom.

Resnično svobodni so tisti ljudje, ki sledijo svojim idealom

in so se v ta namen sposobni upreti, če je potrebno,

celemu svetu. Moderna zgodovina je polna takšnih

primerov: Jan Hus, Martin Luter, Gandi, Mandela itd.

V današnjih časih so to predstavniki civilnih iniciativ,

ki se borijo zoper velike korporacije in na ta način prispevajo

k ohranjanju narave in k zaščiti osnovnih pravic

ljudi. Predstavniki etičnega individualizma so tudi

vsi pobudniki in nosilci številnih družbenih iniciativ,

ki so pripeljala do obstoja takšnih pozitivnih dejavnosti,

kot so ekološko kmetijstvo, alternativna medicina,

svobodna vzgoja ipd. Predstavniki etičnega individualizma

so tudi vsi umetniki in misleci, ki so s svojimi

stvaritvami prispevali k širjenju novih idej, na primer

Leonardo, Goethe, Schiller, Joseph Beuys 12 itd. Zatorej

lahko rečemo, da je 'naraščajoča kulturna in družbena

aktivnost znotraj civilne družbe ... izraz novega obdobja

v evropski kulturi' 13 – ne samo v evropski kulturi,

temveč je izraz nove svetovne kulture, ki temelji na

moralnih vrednotah posameznika.

V ozadju modernega razvoja lahko prepoznamo dva

tokova: razvoj etičnega individualizma in prizadevanja

za ohranjanje obstoječih struktur moči. 'Dandanes

je v ZDA okoli 13.000 lož in v letu 2001 je bilo ocenjeno,

da obstaja okoli sedem milijonov prostozidarjev, razširjenih

po celem svetu.' 14 Čeprav obstajajo tudi druga

skrivna bratstva, so dandanes najbolj vplivni prav prostozidarji,

in to predvsem zato, ker le-ti 'delujejo danes

v glavnem na ekonomsko-bančnem področju ... Oni

so izven narodnosti in religije ... Oni so podložni samo

denarju, položaju in oblasti.' 15

Tudi Steiner je opozarjal na obstoj okultnih skupin, ki

se upirajo temu, kar je osnovna naloga duše zavesti:

svoboden razvoj posameznika. 'Obstajajo določena

skrivna bratstva, ki so si postavila za cilj, da delujejo v

nasprotju s tem. Ta bratstva hočejo obdržati (okultno)

modrost znotraj njihovih najbolj zaprtih krogov, tako

da jo lahko uporabljajo v služenju njihovi lastni sli po

moči. To je bitka, ki se sedaj odvija. Na eni strani je potreba,

da so ljudje usmerjeni na pravo pot s tem, da se

jim dovoli, da si pridobijo duhovno modrost. Na drugi

strani so skrivna bratstva zlega značaja, katerih cilj je,

da se ne dovoli pretakanje modrosti v človeštvo. Hočejo,

da bi ljudje ostali neumni in bedasti, kar se tiče duhovnega

sveta, medtem ko bi tisti, ki so znotraj skrbno

varovanih bratstev, nadaljevali s svojimi spletkami.

Dogajanja v sedanjih časih so polna tovrstnih mahinacij.

Če ljudem ne bo uspelo, da prepoznajo učinke tovrstnih

spletkarjenj, bo to še posebno katastrofalno za

človeštvo ... (kajti) prikrivanje določenega okultnega

znanja, ki ga skrbno prakticirajo v teh centrih, omogoča

pristop k izjemni moči. Nasprotna stran se ne more

odrešiti te prevlade moči na noben drug način razen s

prepoznavanjem (teh praks) in preko konfrontacije s to

močjo s tako pridobljenim znanjem.' 16

Na srečo imamo dandanes na voljo, poleg Steinerja, vedno

več knjig in dokumentarnih filmov, ki opozarjajo

na obstoj tovrstnih skrivnih bratstev in njihovih ciljev

po globalni dominaciji. 17 Čeprav je potrebno ohraniti

kritičen pristop do informacij, ki so nam dostopne preko

teh virov, pa ni nobenega dvoma, da teorija zarote,

ki jo ti moderni avtorji zastopajo, ni tako neverjetna,

kot se morda zdi nepoučenim v skrivnosti človeškega

razvoja. Kajti kot povzame Steiner: 'V sodobni zgodovini

imamo dva toka: zaradi obstoja impulza duše

zavesti imamo na eni strani kaotično iskanje bratstva,

svobode in enakosti. Na drugi strani vidimo napore,

ki jih izvajajo zelo raznoliki (skrivni) redi, da se zatre

to prebujenje v duši zavesti k svojim lastnim ciljem. Ta

dva tokova se prepletata skozi celotno zgodovino modernih

časov.' 18

Tu je nakazana povezava med impulzom duše zavesti

in tremi ideali francoske revolucije, ki so v veliki meri

soustvarjali potek moderne zgodovine. 'Francoska revolucija

je prinesla v ospredje tri impulze človeškega

življenja, ki so popolnoma upravičeni – zahtevo po

bratstvu, svobodi in enakosti ... V povezavi z družbenim

življenjem na fizičnem nivoju mora človeštvo postopoma

razviti bratstvo v dobi duše zavesti. To bi bila

velika nesreča in znak nazadovanja v razvoju, če ne bi

ob koncu pete poatlantske dobe, dobe duše zavesti,


o b z o r j a

človeštvo razvilo bratstvo, (ne v celoti ), temveč vsaj v

velikem obsegu ... Obravnavana kot simptom je francoska

revolucija izjemno zanimiva. Le-ta v obliki parol

pokaže ... na to, kar se mora postopoma razviti v teku

dobe duše zavesti, od leta 1413 do leta 3573, s pomočjo

vseh duhovnih sredstev, ki so človeku na razpolago.' 19

Kdor gleda nepristransko na zgodovinski razvoj, lahko

vidi postopen razvoj iz starodavnih teokratskih

skupnosti, ki so jih vodili svečeniki z absolutno avtoriteto

v sodobne demokratične države, kjer so osnovne

pravice človeka zagotovljene z ustavo. Steiner razloži,

da so v ozadju tridelnega družbenega organizma trije

razvojni tokovi. 'Od tretjega poatlanskega obdobja dalje,

od egiptovsko-kaldejske dobe, se je prizadevalo, da

se je dosegla teokratična družbena ureditev, v katerem

je bilo vse, kar je pripadalo teokratičnim družbenim institucijam,

na nek način prežeto z religijo ... Človek je

zahteval, da se je del njegovega bitja, ki je bil povezan

z njegovo glavo, pojavil v odsevu zunanje družbene

realnosti ... Potem je prišla grško-rimska doba. Človek

je tedaj zahteval, da se dva dela njegovega bitja,

glava in ritmični, dihalni, prsni del, zrcalita v zunanjih

družbenih strukturah. Kar je sestavljalo starodaven teokratični

red, se je moralo pojaviti v odsevu ... K temu

so bile dodane zunanje institucije res publica – tiste institucije,

ki imajo opravka z administracijo zunanjega

življenja tako daleč, kot so pravice in krivice in tovrstne

zadeve ... Šele v današnji dobi, ki se pričenja v

petnajstem stoletju, se je prvič pojavila zahteva, da bi

se videlo celotnega tridelnega človeka kot podobo tudi

v njegovem zunanjem družbenem ustroju ... Tridelna

družbena ureditev prav gotovo ni bila izumljena tako,

kot so programi številnih združenj, temveč izhaja iz tistih

sil, ki se lahko zaznajo, ko vstopimo v resničnost

(človeškega) razvoja.' 20

Tri področja tridelne družbene ureditve imajo torej

različne izvore. Kulturno področje ima svoj izvor v

religijskem življenju teokratskih družbenih skupnosti.

Pravno-politično področje ima svoj izvor v pravnem

življenju grških mest in rimske države. Gospodarsko

področje ima svoj izvor v institucijah industrijske revolucije,

ki je rezultat moderne dobe. Seveda je treba

upoštevati, da so vsa tri področja obstajala že od prvih

človeških družb, vendar so se odražala na instinktiven

način v enotni družbeni obliki. 'Za nadaljnji razvoj človeštva

je značilno, da se ti trije impulzi – duhovno-kulturno

življenje, politično-legalno-moralno življenje in

gospodarsko življenje – ločijo drug od drugega in se

diferencirajo. Namesto enega toka, znotraj katerega se

je pretakala teokracija kot enotno življenje človeštva,

postopoma nastaneta dva tokova ... in v sedanjem

času smo soočeni s temi tremi tokovi.' 21

Tu je treba opozoriti na zelo pomembno zakonitost

človeškega družbenega razvoja. 'Povsem nemogoče

je govoriti o absolutno popolni rešitvi družbenega

problema. Lahko si prizadevate na katerikoli način in

na osnovi najbolj globokoumnega znanja, da bi rešili

družbeni problem, vendar le-ta ne bo nikoli rešen v

smislu, ki ga mnogi ljudje dandanes pričakujejo. Toda

to ne sme voditi do tega ... da bi dovolili staremu nesmislu,

da nadaljuje svoj obstoj. Resnica je, da je (zgodovinski)

potek stvari podoben gibanju nihala: sila za

gibanje navzgor je pridobljena v nihaju navzdol. Z drugimi

besedami, tako kot se nasprotna sila akumulira z

nihajem navzdol in je potem uporabljena za nihaj navzgor,

je tako tudi v ritmičnih zaporedjih, ki so značilni

za zgodovinski razvoj človeštva. Kar se lahko smatra v

določenem obdobju za najpopolnejši družbeni red, se

potem, ko se ga pripelje do njegove uresničitve, obrabi

in po določenem času ponovno vodi v nered. Življenje

razvoja ni takšno, da bi stalno naraščalo, temveč njegov

potek vsebuje stalno upadanje in valovanje – razvoj

napreduje z valovitim gibanjem.

Tisto najboljše, kar smo lahko sposobni ustvariti, povzroči

potem, ko je uresničeno na fizičnem nivoju, naraščanje

pogojev, ki vodijo neizogibno v njegov propad

po določenem časovnem obdobju. Razmere človeštva

bi lahko bile dandanes popolnoma drugačne, če bi se

ustrezno prepoznal ta nenadomestljiv zakon, ki deluje

v zgodovinskem teku dogajanj.' 22

Kdor je sposoben zaznavati duhovne vplive, ki delujejo

v ozadju človeškega razvoja, se bo seveda zavedal,

da obstajajo še številni drugi duhovni tokovi in impulzi.

23 Vendar je v današnjem obdobju najbolj pomemben

impulz duše zavesti, katerega glavna značilnost je

svobodni razvoj posameznika. 'Celotno obdobje od 15.

do 36. stoletja mora biti uporabljen za delo na razvoju

človekovega individualizma, neodvisnosti, samozavesti

in vesti, v nasprotju z ozadjem, v katerem narašča

materializem kot najvišji izraz mineralnega nivoja

obstoja.' 24

Kdor se podaja v duhovna ozadja, 'lahko občuti, če resnično

želi, sile, ki delujejo v skritem toku človeškega

21


š i r i m o o b z o r j a

razvoja. (Tako lahko vidi kako) deluje impulz duše

zavesti tako, da pričara (druge) impulze, ki postanejo

del človeštva v številnih oblikah in v različnih odtenkih.

Te zadeve lahko razumemo ... (samo v primeru

da se) izogibljemo vsem predsodkom in imamo odprte

oči za to, kar je pomembno in kar je nepomembno in

tudi za to, kar je bolj ali manj značilno; le tako lahko s

pomočjo opazovanja zunanjih simptomov prodremo k

notranjemu vzorcu resničnosti.' 25

Seveda se lahko sedaj vprašamo, na kakšen način ti raznovrstni

impulzi, ki jih 'pričara' impulz duše zavesti,

vstopajo v tok človeškega razvoja. 'V teku celotnega

obdobja četrte poatlantske dobe je bilo v redu, da so se

ljudje ohranjali v stanju nezavedanja glede določenih

stvari. Toda mnoge od teh stvari, katere so ljudje četrte

poatlantske dobe, grško-rimske dobe, lahko imeli

v nezavednem, so ravno tiste, ki jih morajo ljudje pete

poatlantske dobe vedno bolj ozaveščati. Pravzaprav bo

ta peta poatlantska doba v vsakem primeru tista doba,

v kateri bo moralo mnogo tega, kar je bilo nekoč zunaj

zavesti, vstopiti v zavest človeških duš.' 26

Verjetno je več kot logično, da je treba za razvoj duše

zavesti ozaveščati impulze, ki delujejo v našem nezavednem!

Lahko bi celo rekli, da je to izraz velike modrosti.

'Kar se dogaja za kulisami zunanjih dogajanj,

ima velik pomen ... Obstaja potreba, da te stvari vstopijo

v zavest človeštva pete poatlantske dobe. Samo v

primeru, da zares vstopijo v zavest človeštva pete poatlantske

dobe, se bodo dosegle tiste stvari, ki morajo

biti cilj zemeljskega razvoja.' 27

Seveda ni nobeno naključje, da je duhovna znanost prišla

v obstoj v sedanji dobi, ko je naša naloga, da razvijemo

svojo lastno osebnost brez zunanjih prisil in

omejevanja. Nihče nas ne more prisiliti, da se posvetimo

študiju duhovne znanosti. Ta odločitev je lahko

zgolj akt naše svobodne volje. Poleg tega ne moremo

sprejemati duhovne znanosti na pasiven način; za njeno

razumevanje je potrebna naša lastna dejavnost, kajti

'duhovna znanost ni mrtva snov, ni mrtva teorija. Ne,

duhovna znanost je nekaj, kar spodbuja življenje. To ni

zgolj vprašanje konceptov in idej, ki jih prevzemamo.

Kar se tukaj podaja, nima namena ... razvijanja zanimivih

predstav o skritih dejstvih (sveta), temveč imajo

te predstave, ki se pojavljajo pred človeško dušo, zelo

posebno lastnost ... Kdorkoli se je posvetil načinu teozofskega

preučevanja sveta in življenja, bo opazil, da

njegovo čutno in duševno življenje postajata nekaj drugačnega,

kot je bilo pred tem, kajti on se uči misliti na

drug način in bo sposoben opazovati človeške razmere

na bolj nepristranski način, kot je to počel predhodno.

Ko govorimo o prebujenju višjih moči s pomočjo notranjega

razvoja, takrat imamo v mislih daljno prihodnost.

Toda v korist bližnje prihodnosti imamo odprte

oči za življenje, ki ga lahko ustvarimo s pomočjo teozofskega

razvoja. To pomeni zmožnost razvoja obsežne,

jasne in nepristranske ocene človeških razmer, ki nas

neposredno obdajajo. Naša kultura je s pomočjo vseh

znanstvenih značilnosti, ki so se razvile do današnjega

časa, proizvedla teorije, ki so nebogljene, kar se tiče življenja.

Teozofski svetovni nazor ne bo proizvedel takšnih

impotentnih teorij, temveč bo učil ljudi (novega

načina) razmišljanja. Le-to bo prebudilo sile mišljenja,

ki ne bodo brezmočne, temveč nas bodo okrepile (do

te mere), da bomo sposobni vplivati na sam človeški

razvoj in na to, kako vodimo naše sedanje življenje.' 28

Ena od glavnih lastnost naše dobe je potemtakem v

tem, da je 'mišljenje, jasno mišljenje, postalo za ljudi

neizmerno bolj pomembno, kot je bilo to v preteklosti.

The basics of Anthroposophy

From symptoms to true insights into the historical development of mankind

It is rather likely that many people sometimes ask themselves: "Why do we, as individuals and mankind

as a whole, have to deal with so many and such a variety of global and moral crises, and where all this

chaotic state is leading us?"

22

One of the branches of science that attempts to find answers

to such questions is history. However, because of its

materialistic orientation, the modern historical science is

similar to the theatre viewer, who admits existence only

to what he can see on the stage, and thinks that the only

feasible story is the one that he can follow from one scene

to the other. But 'it’s absurd to regard historical evolution

as a temporal series of causes and effects; the present as

the consequence of the past, cause - effect, cause - effect,

etc. That is extremely convenient, especially when one

takes the academic approach to historical research. It

is so very convenient - simply to stagger along step by

step from one historical fact to the next. But if one is

not blind or asleep, if one looks at things with an open

mind, the historical symptoms themselves show how

absurd such an approach is... External events, what

are usually called historical facts, are in reality only

symptoms.'


I n m e m o r i a

Nikoli prej ni bilo dobe, ko bi bilo jasno mišljenje

tako potrebno za človeški razvoj, kot sta hrana in

pijača potrebni za ohranjanje fizičnega telesa.' 29

'V obdobju duše zavesti lahko pospešujemo ideal

napredka samo takrat, ko bodo ljudje prepoznali

tehtnost duhovnih realnosti. Potemtakem je vse

odvisno od tega enega cilja: iskanja resnice oziroma

prizadevanja za resnico.' 30

Opombe:

1, 25 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach,

18.10.1918

2 V predavanjih, ki jih je imel Steiner pred ustanovitvijo antropozofskega

društva za člane teozofskega društva, je Steiner

uporabljal izraz teozofija za to, kar je kasneje preimenoval v

antropozofija. Zaradi tega sta ta dva izraza in izraz duhovna

znanost v tem prispevku vsebinsko identični.

3, 28 Steiner, Social and Political Science, 26.10.1905

4,5, 26, 27 Steiner, Secret Brotherhoods and the Mystery of Human

Double, Zurich, 6.11.1917

6 Duša občutja je tisti del našega duševnega življenja, ki je povezan

z našimi čutili in z zaznavanjem vplivov, ki vstopajo v

našo zavest iz zunanjega sveta, kateremu pripada tudi naše

fizično telo.

7 Duša razuma je tisti del našega duševnega življenja, ki je sposoben

razvijanja misli in razumevanja tega, kar zaznavamo.

Impulz duše razuma deluje v ozadju rojstva in razvoja

filozofije v stari Grčiji.

8, 18, 19 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History,

Dornach, 19.10.1918

9, 30 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach,

20.10.1918

10,11 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach,

27.10.1918

12 Joseph Beuys (1921 – 1986) was a German performance artist,

sculptor, installation artist, graphic artist, art theorist and art

teacher. He is known by his 'extended definition of art' and

the idea of social sculpture.

13 Harrie Salman, Europe – A Continent with a Global Mission, The

Illustrated Spiritual Biography of Europe, Kibea, Sofia, 2009

14 Jonathan Black, The Secret History of the World, London 2007

(knjiga podaja zgodovinski razvoj človeštva s perspektiv

raznovrstnih skrivnih bratstev)

15 Iz uvoda Slobodana Žalice v knjigi Rudolf Steiner, Ideje za novu

Evropu, Buybook, Sarajevo, 2011. Dokumentarni film Money

Masters (na voljo na YouTube) omogoča uvide v zgodovinski

razvoj in motive finančnih institucij, ki so v modernem

času postali mehanizmi preko katerih delujejo prostozidarska

bratstva.

16 Steiner, kombiniran citat iz dveh virov; glej opombe 20 in 29

20, 22 Steiner, The Challenge of the Times, Dornach, 1.12.1918

17 En primer je dokumentarni film Obama Deception (na voljo na

YouTube), ki poskuša osvetliti nekatera ozadja ameriške

politike.

21 Steiner, Threefold Social Order, Oxford, 26.08.1922; ta knjižica

s tremi predavanji je prevedena v slovenščino kot Človek v

družbenem redu – Posameznik in skupnost, Kortina, Ljubljana,

1997

23 V knjigi Europe – A Continent with a Global Mission (glej pripombo

13) so predstavljeni najbolj pomembni duhovni tokovi in

impulzi, ki so vplivali na zgodovinski razvoj Evrope in

preko nje na ostalo človeštvo.

24 Terry Boardman, Kaspar Hauser i bitka za Europu, priloga v

knjigi Rudolf Steiner, Ideje za novu Evropu, (Buybook,

Sarajevo, 2011); glej tudi avtorjevo spletno stran www.

monju.pwp.blueyonder.co.uk, kjer so na voljo mnogi članki

z antropozofske perspektive o impulzih in skupinah, ki

delujejo v ozadju svetovnega razvoja.

29 Steiner, Secret Brotherhoods and the Mystery of Human Double,

Zurich, 13.11.1917

Spominske iskrice za

gospo Mario Thun

Breda Medvešček

To pisanje nima namena biti nekrolog, saj gospa,

o kateri bo tekla beseda, kljub svojemu zadnjemu

slovesu v začetku letošnjega leta, še vedno ostaja

med nami. V svojih delih. Vsak dan, vse leto.

Ko iščemo ugodne dneve za setev in nego rastlin, ko

preverjamo planetarna dogajanja, si zapisujemo dnevna

opravila ali prebiramo nasvet za dejavnost v tistem

mesecu. Kdo od biodinamikov ne pozna Setvenega

priročnika za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje, ki ga

je več kot 50 let vsako leto znova spravljala v življenje

ta naša gospa? Kot nekakšna različica ptiča Feniksa

– vsako leto znova se je z zadnjo stranjo v decembru

izpolnil in v januarju spet zaprhutal v naših dlaneh –

rumenih kril z vključki različnih barv in z nepogrešljivo

modro ovratnico. Vsak od nas ve, da to ni navaden

koledar z nekaj napotki za vrtna opravila, ampak tehtno

strokovno delo, grajeno na znanstvenih dejstvih

in predvsem na lastnih raziskovalnih izsledkih gospe

Marie Thun. Pa nadvse uporabna knjižica Praktično

vrtnarjenje, nekakšen abecednik biološko-dinamičnega

kmetovanja, ob kateri se spomnim svojih prvih

odločnejših korakov v svet biodinamike in ob kateri

morda tudi zaradi barvite podobe dobim asociacijo

na prijazen šolski učbenik. Pa zapisi številnih njenih

predavanj! (V spominu imam tudi njeno malce šegavo

povedano misel iz Vinogradništva, s katero nam daje

vedeti, da je vinska trta prav posebna rastlina, ki dobro

prenaša »trpljenje« - posebne rastne razmere, kar

izpričuje že s prilagodljivo rastjo trsov.) Joj, koliko naštevalnih

pa-jev bi morala še zapisati, pa bom to raje

prepustila drugim. Meni gre tokrat za iskrice.

Bilo je 3. oktobra 1999. Še vedno hranim s preprostim

programom za namizno založništvo izdelan plakat.

Meta Vrhunc, neumorna pobudnica širjenja biološkodinamične

metode v Sloveniji, prevajalka in izdajateljica

b-d strokovne literature itd., je tiste dni kot predsednica

Društva za biološko-dinamično gospodarjenje

Ajda Vrzdenec gostila Mario Thun in njenega sina

Matthiasa K. Thuna ter tako posredovala, da smo bili

njunih predavanj deležni tudi v primorski delovni

skupnosti, ki je bila takrat sekcija vrzdenške Ajde.

23


i n m e m o r i a

Dogodek se je odvijal v Kanalu ob Soči. Takrat sem

prvič srečala Mario Thun. Tik pred seznanitvijo

sem začutila rahlo nelagodje, ki pa je v hipu izginilo,

ko mi je podala roko.

Pred napovedanimi predavanji smo gosta pospremili

na likovno razstavo v kanalsko galerijo, kjer

so razstavljali člani lokalnega društva keramikov.

Kot po naključju je bila razstavna tema raziskovanje

naravnih oblik v glini, zato je bilo razstavljenih

kar nekaj primerkov glinastih sadežev in vrtnin v

precej povečani velikosti. Gospa Maria si je z zanimanjem

in občudovanjem ogledovala razstavljeno

in ko sta se z našo takratno predsednico Franko

Ozbič postavili poleg ogromne glave čebule, ju je

ujel objektiv (takrat še analognega) fotoaparata.

Nekdo je potem pripomnil, da ta čebula pa že ne

more biti gojena po biološko-dinamični metodi, ker

je očitno prehitro rasla. »Ne, zagotovo niso uporabljali

naših preparatov,« je šaljivo odvrnila Maria.

Najprej je ona predavala o Vrtnarstvu in poljedelstvu,

nato je sledila tema Čebelarstvo, ki jo je podal

sin Matthias. Meta Vrhunc je kot zelo dobra poznavalka

snovi in nemškega jezika skrbela za odličen

prevod. Predavanji sta bili zanimivi, pestri in

spremljani z barvnimi diapozitivi. Prav tistega dne

sem dojela, da je po biodinamični metodi v resnici

mogoče delati tudi na večji kmetiji. Večina nas je

na diapozitivih prvič videla izdelavo (gromozansko

velikih!) kompostnih kupov, saj smo do takrat

naredili le dva ali tri poskuse z dokaj miniaturnimi

kompostniki. Tudi vsa nejasna vprašanja, ki so se

nam porajala ob do takrat predelani strokovni literaturi,

so bila zadovoljivo pojasnjena.

Prisotnim čebelarjem se je prav tako odstrla marsikatera

skrivnost. Oba predavatelja, posebno Maria,

sta krepko prekoračila predviden čas predavanja,

saj so vprašanja kar deževala, odgovori pa so nam

odpirali še nova miselna obzorja, ki sta jih predavatelja

znala dobro uporabiti za povezavo z že podano

snovjo in napotki za pridobitev virov z dodatnimi

informacijami. Ko se je dvorana končno izpraznila,

smo organizatorji povabili gosta k pogrnjeni mizi

in dobrotam iz naših domačih shramb in kuhinj. V

prijetnem klepetu je bilo slišati še marsikatero modrost,

nasvet in tudi prevajalka je še imela delo.

Ko smo se prisotni zedinili, da bo treba večer zaključiti,

je urin kazalec prilezel že precej daleč. Gostoma

smo izročili priložnostno darilce s popotnico, zadolženi

za postrežbo pa so že pospravljali maloštevilne

ostanke s krožnikov v večjo posodo. V ozračju

prostora je lebdelo slovo. Na mizi je ostala samo še

krušna košarica in v njej nekaj skromnih, od dolgega

dne že nekoliko posušenih koščkov kruha. Ker

na vprašanje, če bo kdo vzel kruh, ni bilo odgovora,

je bilo jasno, da bo tistih nekaj koščkov končalo v

zbirni posodi odpadkov za živalsko krmo. Takrat

je po košari segla gospa Maria z vljudno prošnjo,

če bi lahko ta kruh vzela ona. Ujela je naše verjetno

nekoliko začudene poglede in pojasnila, da se ji zdi

kruh še zelo užiten, se zanj prijazno zahvalila, potem

pa malce šaljivo dodala, da je pred njo še dolga

pot in bo kruh verjetno prišel še kako prav. Zavitek

s kruhom je potem spoštljivo in skrbno položila v

košarico s popotnico – kot bi vanjo polagala živo

bitje. To je moj najlepši spomin na Mario.

Hvala Vam, spoštovana gospa Maria Thun.

Levo (z očali) Marija Thun, ob njej

Franka Ozbič; v ozadju Matthias K.

Thun, ob njem Meta Vrhunc.

24

More magazines by this user
Similar magazines