Revija Svitanje - Jesen 2012

wsljubljana

Letnik VIII, številka 3

K a z a l o

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

01 549 01 55

revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Aci Urbajs, Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Mario Čuletić, Brane Žilavec,

Franc Zavodnik, Elvira Zavodnik,

Franc Vehar

SLIKOVNI MATERIAL:

Franc Zavodnik, arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Damjan Brajnik

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da revijo naroči društvo

(za vse svoje člane), znaša letna

naročnina 9 € na člana

NAKLADA: 1000 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

2

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Biodinamika v praksi 4

Zakaj kmetujemo 4

Shranjevanje semen po biodinamiki 5

Dinamiziranje škodljivcev 6

Narava nas opozarja na našo krutost 7

Dogodki 8

Prvo srečanje biodinamikov v Sloveniji 8

Konferenca Demeter International v Sloveniji 10

Včeraj, danes, jutri 13

Zdravje in prehrana 14

Tekoča modrost 14

Ječmen – torek – Mars 16

Širimo obzorja 18

Proučevanje življenja čebel z duševnega vidika 23

Antropozofske knjige 24

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


U v o d n i k

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi bralci!

Znova je pred vami jesenska

številka revije. Nedelja je.

Dan je prijetno topel in človeku

prav dobro dene vetrič, ki ziba krošnje dreves,

da listi šelesté in pripovedujejo svoje zgodbe. Presenetljivo

zeleni so še. Zdi se, da so po precej sušnem

poletju dobro izkoristili nekoliko obilnejše padavine

in pridobili na svoji moči ter se še za kratek čas trdno

oprijeli vej. Ko pogledujem od računalnika skozi

okno, lahko na vsake toliko časa opazim vrtinčenje

redkih listov, kar mi daje jasno vedeti, da je.

Tudi tokratna številka prihaja žal z zamudo, ki pa ji

je botrovala obilica dogodkov, ki smo jim bili v mesecu

septembru priča na Waldrorfski šoli Ljubljana.

Kot boste lahko na strani Waldorfskih novic prebrali,

je šola na prvi šolski dan svečano odprla vrata novega

prizidka. Takoj zatem pa so se začeli tudi pri nas -

podobno kot v mesecu juniju bio-dinamikom - vrstiti

mednarodni dogodki. Gostili smo Evropsko zvezo

waldorfskih šol. V okviru tega dogodka smo izvedli

konferenco mednarodnih razsežnosti, Skrivnost

ustvarjalnosti. Vsi ti dogodki so proslavili 20. obletnico

prve waldorfske šole v Sloveniji. O vsem tem in še

mnogih drugih temah pišemo na strani Waldrofskih

novic.

Ponovno bi želela poudariti, da je bila že od samega

začetka želja ustvarjalcev revije, da povežemo biodinamike

in waldorfce, saj ene in druge povezuje

zanimanje za duhovni aspekt narave in človeka. In

kot je videti, nam to tudi uspeva, saj število biodinamičnih

društev neustavljivo narašča, hkrati pa tudi

število waldorfskih iniciativ. In tako kot je poklic

waldorfksega učitelja kreativen, tudi poklicanost

biodinamika ni obrt, temveč kreativno sobivanje z

naravo in kozmosom. Zato drug brez drugega ne

moreta, saj waldorfska šola vzgaja kreativne ljudi,

ki bodo v prihodnosti biodinamiki odprtega duha,

pri tem svojem delu pa nujno potrebuje pomembno

znanje biodinamikov.

In kaj smo tokrat pripravili sodelavci revije?

- Začenjamo z nekaj krajšimi članki, ki

odražajo življenje in razmišljanje kmeta,

bio-dinamika.

- Refleksija na dogodke, ki smo jim bili priča

v juniju mesecu, je pomembna tema tokratne

številke. Na dogodke se je ozrl Franc Zavodnik,

ki je bil glavna gonilna sila priprav

na vse te dogodke.

- Objavljamo tudi nadaljevanje članka o

vodi, ki nam kaže, kako pomemben posrednik

med kozmosom in zemljo je voda, ki

človeku, kot avtor v tokratnem nadaljevanju

ugotavlja, pomaga pri 'pretakanju' misli.

- O tem, kako pomembno za razvoj družbe

in človeških odnosov je samostojno mišljenje,

pa nam dokaj nadrobno opisuje Brane

Žilavec, verni raziskovalec Steinerjevih misli

in idej.

- Gospa Elvira Zavodnik nam tokrat predstavlja

eno najstarejših žit, ječmen, ki je imel v

zgodovini človeštva pomembno hranilno

vlogo.

- Tudi v tokratni številki namenjamo nekaj

misli čebelam, neprecenljivim prijateljicam

človeka, za katerega preživetje je njihovo

marljivo delo izjemno pomembno.

Želim vam lepe jesenske dni.

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

13.10. sobota Korenina od 14 korenine (za čaje)

14.10. nedelja Korenina cel dan korenine (za čaje)

16.10. torek korenina do 15h korenine (za čaje)

22.10. ponedeljek Korenina cel dan korenine (za čaje)

23.10. torek Korenina cel dan korenine (za čaje)

31.10. sreda Korenina od 15 korenine (za čaje)

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

02.11. petek Korenina cel dan korenine (za čaje)

09.11. petek korenina do 12 korenine (za čaje)

10.11 sobota Korenina cel dan korenine (za čaje)

11.11. nedelja Korenina cel dan korenine (za čaje)

12.11 ponedeljek Korenina cel dan korenine (za čaje)

3


B i o d i n a m i k a

Zakaj kmetujemo

Severine von Tscharner Fleming

Kmetovanje je naporno, koristno delo, ki pa ga

ne smemo jemati zlahka. Potrebna je motivacija.

Če ne bi imeli motivacije, bi počeli kaj lažjega,

bolj dostopnega, za družbo bolj sprejemljivega. Pa

vendar, tukaj smo, odločno, strastno kmetujemo.

Zakaj? Vsak od nas ima svoj razlog. To je proces, ki

se začne, ko tisto prvo leto preživimo v naravi, ko

po nas plezajo in nas pikajo žuželke, ko opravljamo

opravila za nekoga drugega.

Vajeništvo je uvod v kmetovanje in za mnoge čas globoke

preobrazbe. V prvi vrsti je to veliko časa, ki ga

preživimo sami na polju, v spokojnem skednju zgodaj

zjutraj, upognjeni pod težkim bremenom, ki mu nismo

prav kos. Je izziv v samoti, z obilo časa za kontemplacijo.

Lahko je težavno, tišina je lahko samotna. Toda

vse to je del te naloge – ugotoviti, kdo si, ko si sam s

sabo, kakšen si, ko se smejiš samemu sebi, kako obdržiš

mirne misli, medtem ko siliš svoje telo, da dela težje

kot kdaj koli prej, kako potolažiš samega sebe, kako

naj uriš misli v konstruktivni smeri – ko odstraniš pomisleke

in greš naprej. Čas, prostor in tišino uporabiš

za to, da stvari premisliš in prideš do neke pomembne

odločitve. Naša vzgoja nas ni vedno urila za to, toda

to je v resnici kritična samorefleksija naše človeškosti.

Preobrazba je velika beseda, toda to je tudi vse tisto,

kar se skozi leto dogaja na kmetiji, v intimnem življenju

novega kmeta.

Na koncu pridemo do lastnih zaključkov o življenju in

o tem, kako ga želimo živeti. Katera vloga se v družbi

zdi prava in dobra, v katero fizično okolje se bomo

umestili, kaj pomeni kmetovanje. Zame to pomeni, da

imam zanesljivo vsakdanjost, ki sloni na čutilih. Začela

sem uživati v prizorih, vonjavah, strukturah in ritmih.

Sama snovnost tega – zeleneči pašniki, trdna elipsasta

jajca, svetleče čisti vrči in zvok njihovih pokrovov, čvrste

male tace prašičkov. Naval vsega tega. Priskrbela

sem si nekaj lepih pocinkanih veder z lesenimi ročaji,

da lahko prašičem bolje izlijem pomije.

Res je, če bi hoteli delati nekaj lahkotnega, ne bi izbrali

kmetovanja. In čeprav nas lahko odločitev za kmetovanje

geografsko (daleč od luči velikega mesta) in

ekonomsko (priklenjeni k našim partnerjem, našim

opravilom pri živalih, k naši zemlji in sosedom, ki jih

dobimo, povezani z letnimi časi, s težkim delom, s pletjem,

namakanjem) marginalizira, je to tudi svoboda.

In ta svoboda, da lahko sami mislimo, v tišini, v naravi,

to je svoboda, ki jo najbolj cenimo.

Severine Tscharner Fleming kmetuje v dolini Hudson pri New Yorku.

Je ustanoviteljica in direktorica Novinci (www.thegreenhorns.

net), kakor tudi soustanoviteljica Združenja mladih kmetov (www.

youngfarmers.org) in režiserka dokumentarnega filma Novinci, ki

je na voljo na njihovi mrežni trgovini.

Članek je bil objavljen na internetni strani: Biodynamic Blog

prevedla Marina Nuvak

Why we Farm

Farming is hard work, good work, but not to be taken lightly. It takes motivation. If we weren’t motivated, we’d be

doing something easier, more accessible, more acceptable to the rest of society. But here we are, farming — energetically

farming, passionately farming. Why? We each have our reasons. It’s a process that starts with that first season spent out

of doors, covered in bug bites, doing someone else’s chores.

4

Apprenticeship is the portal into farming and, for many, a time of profound self-realization. For one thing, it’s often a lot of

time spent alone in a field, in a quiet barn in the morning, bent in strain against a heavy load you’re not quite up for. It’s

challenging and it’s solitary, with plenty of contemplative space. That space can be difficult; the quiet can be lonely. But that’s

part of the deal — figuring out who you are when you’re alone, what you like, when you giggle to yourself, how you keep your

mind still while forcing your body to work harder than ever before, how to comfort yourself, how to train your thoughts along

a constructive trajectory — snipping off the side shoots and moving forward. You use the time and the space and the silence to

think things through, and to come to some big conclusions. Our education hasn’t always trained us for this — but in fact this

is the critical self-reflection of being human. Transformation is a big word, but so is what happens on a farm over the course of

a season in the inner world of a new farmer.


v p r a k s i

Shranjevanje semen

po biodinamiki

Eileen Getting

Shranjevanje semen je bila tisočletja poljedelska

praksa in je ustvarila na milijone sort hranilnih

rastlin. Vendar se je v 20. stoletju pojavil hiter

upad vrst, ko so monopolne družbe prevzele

svetovni trg oskrbovanja s semeni.

Zakaj shranjevati semena?

Obstaja potreba po tem, da obdržimo gensko raznolikost

za varno prehranjevanje – potrebujemo

raznolikost, ki bo prenesla klimatske spremembe

ter nove škodljivce in bolezni.

Ko človek leto za letom shranjuje seme svojih najbolj

zdravih rastlin, bo za nagrado pridelal rastline,

ki so se prilagodile njegovim posebnim pogojem

rasti.

Da zmanjšamo ekološko onesnaževanje, bomo težili

k temu, da lokalno vzgajamo rastline.

Otrokom je zanimivo in poučno, če izvejo, od kod

prihaja hrana.

Namigi za shranjevanje semen

• Sorte komercialne zelenjave so pogosto

hibridne. Ne shranjujte semen hibridov, ker

bo seme sterilno ali bo proizvedlo rastline

nižje kakovosti.

• Stopnjujte proces naravne selekcije s tem,

da izberete le zdrave, močne rastline, polne

energije.

• Da bi izbrali zaželeno kakovost, bodisi

označite rastline, ki jih boste pustili dozoreti

za seme, ali če ste posejali pridelek posebno

za vzgojo semen, oddvojite nezaželene

rastline.

• Vzdržujte gensko raznolikost tako, da

shranjujete seme čim večjega števila rastlin,

kolikor je mogoče.

• Zato, da imajo semena možnost za življenje,

je pomembno, da pazimo, da se rastline v

času cvetenja in formiranja semen minimalno

obremenjene. Za razvoj cvetnega prahu

zagotovite v času cvetenja dovolj vode.

Pridelek naj bo ves čas oplet. Ob semenenju

so ugodne suhe razmere, da seme dozori.

• Biodinamične metode gojenja okrepijo v rastlinah

sile oblikovanja, ki vladajo življenju,

rasti in reprodukciji in se odražajo v vitalnosti,

strukturi in pokončnosti rastlin ter v

sposobnosti za razvoj njihovih semen.

• Dodatno je mogoče izboljšati kvaliteto

semen s škropljenjem kremenovega pripravka

501, in sicer dva tedna pred pobiranjem

semen.

• Če še niste nikoli vzgajali semen, so za začetek

primerne nekatere rastline, kot so solata,

paradižniki in fižol.

• Da zagotovite raznolikost, se povežite s skupinami

za izmenjavo semen v vašem okolju.

Biodinamična metoda po Marii Thun prav

tako govori o shranjevanju semen

Maria Thun je razvila metodo za izboljšavo raznolikosti

z delom na konstelacijah planetov. Ko je luna

v vsaki od konstelacij s planeti (zodiak), ima večji

vpliv na posebne dele rastline kot na rastlino kot

celoto, kakor je to v preostalih ritmih lune. Rastlina

lahko sprejme povečan vpliv, če na določen dan

opravljamo opravila, kot so obrezovanje, kompostiranje,

okopavanje ali uvodno škropljenje.

Če želite na primer semeniti solato, posejte prvotno

seme in vse delo okoli rastlin opravite na dan

za list, ker je to tisti del rastline, katerega kakovost

želite čim bolj izboljšati. Če bi vse delo opravili na

dan za seme, bi seme, ki bi ga pri tem pridelali, lahko

tako hitro vzklilo in tako začelo s proizvodnjo

semen, pri tem pa proizvedlo zelo malo listov.

www.backyardbiodynamics.com

prevedla Marina Nuvak

5


i o d i n a m i k a

Dinamiziranje

škodljivcev

Eileen Getting

Biodinamične tehnike težijo k temu, da s

pomočjo prehrane in biodinamičnih preparatov

ustvarijo uravnovešeno rast in okrepijo odpornost

rastlin na škodljivce. Škodljivci najprej napadejo

oslabljene rastline in s tem sodelujejo pri naravni

selekciji. Kadar se pojavi težava s škodljivci, se

vprašajte, kakšen je osnovni problem ali stresni

dejavnik. Odpravite vsakršno neravnovesje,

preden uporabite ekološke metode zatiranja

škodljivcev.

Včasih, kljub vsem našim poskusom, škodljivec še

naprej ostane. V takem primeru bi lahko razmislili

o uporabi biodinamične metode dinamiziranja.

Kaj je dinamiziranje?

Dinamiziranje vključuje škodljivca s tistega področja,

ki ga obdelujemo. Pepel pripravimo tako, da

ujamemo škodljivca in ga zažgemo. Pepel, ki ga pri

tem dobimo nato poškropimo okoli okuženega področja.

Čas škropljenja je specifičen za posamezen

tip škodljivca in odvisno je od tega, kateri planetarni

vplivi uravnavajo njihovo reprodukcijo:

• živali – ko je Venera v konstelaciji s

škorpijonom;

• krilate žuželke – ko je sonce v dvojčkih in

luna v vodnem znamenju;

• žuželke s trdim ovojem – ko je sonce v biku

in luna v biku;

• polži in slinarji – ko je sonce v raku in luna v

vodnem znamenju;

• semena pleveli – ob polni luni.

Kako naredimo pepel

Škodljivca, ki smo ga ujeli, bomo morda morali

shraniti v zamrzovalniku do primernega časa za

zažiganje. Za večje živali, kot so na primer lisice,

moramo uporabiti kožo. Za manjše žuželke pa je

potrebno zbrati več primerkov. Če imate opravka s

plevelom, potrebujete zrelo seme.

6

Biodynamic seed saving

Seed saving has been an agricultural practice

for thousands of years and has created

millions of varieties of food plants. However,

during the 20th century a rapid decline in the

number of varieties occurred as monopolies

took over the world seed supply market.

Why save seed?

There is a need to preserve genetic diversity for

food security – we need varieties that will cope

with changing climates and new pests and diseases.

By saving the seed from your healthiest

plants season after season you will be rewarded

with plants that have adapted to your particular

growing conditions. To reduce our ecological

footprint, we should aim to produce plants

locally.

It’s fun and educational for children to understand

where food comes from.

Peppering

Biodynamic techniques aim to create balanced growth

and strengthen a plant’s pest defence mechanisms

through nutrition and BD preparations. Pests

preferentially attack stressed and weak plants, and by

doing so, are participating in the process of natural

selection. Whenever you see a pest problem, ask yourself

what is the underlying problem or stressor. Address any

imbalances before using organic pest control methods.

Sometimes, despite trying everything the pest remains a

problem. At this point you may consider using the biodynamic

method of peppering.

What is peppering?

Peppering energetically excludes a specific pest from

the area you treat. The pepper is prepared by capturing

a pest and burning it to ash. The ash is then sprinkled

like pepper around the perimeter of the affected area. The

timing is specific to the type of pest and what planetary

influences rule their reproduction.


v p r a k s i

Škodljivca popolnoma zažgemo, do sivega pepela,

na vročem ognju iz drv.

Pepel nato poškropimo kot poper vzdolž obsega

prizadetega okolja. Ker je pepela malo, ga zmešamo

s peskom, ali iz njega naredimo homeopatski pripravek,

ki ga lahko poškropimo in ima to prednost,

da učinkuje za več let.

Poročajo, da so rezultati pepeljenja zelo različni, od

tega, da odidejo vsi škodljivci, do tega, da ni nobenega

učinka. S tem, ko naše vedenje o tem, kako

ta metoda deluje, raste, smo dobili tudi nekaj zelo

uporabnih namigov:

• poškropite tri dni zapored,

• poškropite ob polni luni (povezano s

plodnostjo),

• izogibajte se časa, ko se Merkur giba

retrogradno,

• uporabite vse faze življenjskega cikla žuželke

(jajčece, ličinko, odraslo žuželko),

• ponovite škropljenje vsakih 6 mesecev ali

enkrat letno.

Članek je bil objavljen na www.backyardbiodynamics.com

prevedla Marina Nuvak

Narava nas usmiljeno

opozarja na našo

krutost

Franc Vehar

V zadnjem času opažam, da so ljudje v mnogih

svojih dejanjih popolnoma iztirili iz normalnega

človeškega prvobitnega ravnanja. Velikokrat sem

si postavil vprašanje, zakaj je postal človek tako

krut do sočloveka in do okolja, v katerem živi. Ne

bom vseh ljudi tlačil v isti koš. Delal bi krivico

tistim, ki si prizadevamo za boljši jutri vseh ljudi

in ne samo zase.

Kje je vzrok za tolikšen padec humanosti v odnosih?

Povsod se soočamo s kaosom. Skoraj nikjer ni

več pravega reda. Zakaj?

Po mojem mnenju in dolgoletnem delu po biodinamični

metodi se mi odpira stran s pravimi odgovori.

Morda bo kdo zamahnil z roko, češ to piše vaški

posebnež, ki živi v svojem svetu. Toda če se ozremo

na temeljna pravila človeškega življenja, bomo

spoznali, da mora biti v kozmosu vse v ravnovesju.

Takoj ko se stvari odmaknejo od tega, so posledice.

Največkrat na zemeljskem površju te posledice

izzove človek s svojo radovednostjo in neodgovornim

ravnanjem do okolja, v katerem biva.

Vsak človek, ki biva na zemeljski obli, ima svoje

poslanstvo, svoje naloge, ki so mu bile dane pred

prihodom na svet. Dana mu je bila tudi svobodna

volja in vest mu je neke vrste nadzorni organ, ki

ga ob nepravilnem ravnanju opozarja. Ker ima svobodo

odločanja, se je veliko ljudi odločilo, da onemogoča

delovanje njihove vesti. Dostikrat to počne

tudi nevede. Kako? Tako, da naseda egoističnim

reklamam tega sveta glede načina prehranjevanja.

Zaradi egoizma hoče določen sloj ljudi sebi podrediti

večino in tu ne izbirajo sredstev. Nepoučeni

ljudje pa v strahu pred grožnjami manjšine poklekajo,

misleč, da si bodo rešili tisto malo, kar jim še

preostane.

Na srečo so se v svetu prebudili posamezniki, ki

se niso ustrašili groženj elite in so pričeli osveščati

ljudi, ki so bili v stiskah in so se odločili napraviti

prave korake v življenju. Teh bo, upam, vedno več.

Do teh ljudi, ki so se odločili spoštovati vse, kar ja

okoli njih, je narava prizanesljiva in po njih človeštvo

usmiljeno opominja, naj jim sledijo, če se hočejo

rešiti pogubljenja.

Da je temu res tako, so dokaz ljudje, ki resnično živijo

v sozvočju z naravo in naravnimi vrednotami.

V njih so notranji mir, toplina srca, pripravljenost

na pomoč sočloveku, četudi se morajo odreči delu

svojega lagodja in premoženja. Zakaj je tolikšna

razlika med ljudmi, ki živijo in delajo v sozvočju z

naravo in tistimi, ki se požvižgajo na vse te vrednote?

Odgovor je: v prehrani človeka in energijskem

ravnovesju zaradi pravilno pridelane in zaužite

hrane ali neravnovesju zaradi napačno pridelane in

v napačnih količinah zaužite hrane.

Danes je po moji oceni na trgu 80% mrtve hrane

brez energij življenja. Taka hrana nosi v sebi sile kaosa.

Človeški organizem deluje na podlagi energije.

7


D o g o d k i

Če vanj vnašamo napačno energijo je tudi ravnanje takega

človeka v nasprotju s pravim ravnanjem. Zaradi

tega se jim je porušil nadzorni organ, VEST. Z vnosom

napačnih energij je tudi vest neobčutljiva. Pravimo, to

so ljudje brez vesti in čustev.

Narava od njih ne more zahtevati in jih prisiliti, da ravnajo

drugače, ker imajo svobodno voljo, zato jih milostno

opozarja z naravnimi katastrofami, da bi morda le

spremenili svoje mišljenje in se sami odločili spremeniti

svoj odnos do okolja in ljudi, s katerimi sobivajo.

Zakaj pravim, da narava milostno opozarja človeštvo?

Ker po vsaki suši še vedno ostane nekaj pridelka za

preživetje človeštva. Po vsakem potresu preživi nekaj

ljudi. Če bi se narava ravnala tako srdito kot človek,

potem bi človeku vzela vse pridelke s sušo ali poplavami.

Človek, ko se maščuje, uniči vse, kar mu je na dosegu.

Da je temu res tako, nam priča zgodovina vojnih

in povojnih pobojev.

Morda bo kakšen bralec tega članka le spremenil svoj

odnos do prehranjevanja in se potrudil delati ljudem

stvari, katere želi sam prejemati od njih. Ko se bo vzpostavilo

ravnovesje v pridelavi in uživanju hrane, bo po

mojem prepričanju za 90% upadla obolelost za rakom

in srčnimi boleznimi. Človek, jej manj in kvalitetno

hrano, pa se bodo tudi stroški za prehrano – na daljši

rok zmanjšali. Zdravje in dobro počutje se bosta povečala.

V tej želji vas lepo pozdravljam.

Prvo srečanje

biodinamikov v

Sloveniji

17. 06. 2012, BC Naklo

Franc in Elvira Zavodnik

V jeseni 2011, v času priprav na 16. Mednarodno

konferenco DI, se je v Zavodu Demeter porodila

ideja, da bi konferenco izkoristili tudi za medijsko

predstavitev biodinamičnega gibanja v Sloveniji.

Rodila se je ideja za 1. Srečanje biodinamikov v Sloveniji,

ki naj bi postalo tradicionalno za predstavitev

biodinamičnega gibanja, društev, Demeter kmetij in

tistih, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem. Ta predlog

je v novembru 2011 potrdil tudi IO Zveze Ajda

in imenoval za koordinatorja s strani Zveze Borisa Potočarja

iz društva Ajda Dolenjska. Njegova naloga je

bila sodelovanje z odborom za organizacijo konference

pri Zavodu Demeter, ki je bil nosilec projekta za konferenco

in koordiniranje del z društvi za organizacijo 1.

Srečanje biodinamikov v Sloveniji.

V času priprav na konferenco in vzporedno s pripravo

1. Srečanja biodinamikov v Sloveniji je v skupnem odboru

Zveza Ajda konec maja odpovedala sodelovanje,

tako da se je Zavod Demeter preko Borisa Potočarja

povezal s posameznimi biodinamičnimi društvi, ki

so skoraj vsa potrdila organizacijo 1. Srečanja biodinamikov

v Sloveniji in pripravljenost sodelovanja pri

projektu.

8

Nature generoussly reminds us of

our cruelty

Lately, I have noticed that many people completely

derailed in their actions from the normal

human behavior. Many times I’ve asked myself

the question, why men became so cruel towards

other people and towards the environment in

which they live ...

Na tej osnovi smo se v Zavodu Demeter odločili, da

vzporedno z organizacijo konference izpeljemo v sodelovanju

z društvi in njihovim koordinatorjem Borisom

tudi 1. Srečanje biodinamkov Slovenije. Nato so

stekle vse organizacijske priprave in 17. 06. 2012 se je

odvilo 1. Srečanje biodinamkov v Sloveniji v BC Naklo.

Program je bil izjemo pester in zanimiv.

Stojnice

Na stojnicah smo predstavili MKGP, KGZS, kontrolni

organizaciji KON-CERT in IKC UM, v drugi skupini

devet biodinamičnih društev (Ajda Gorenjska, Ajda

Dolenjska, Ajda Sostro, Ajda Vrzdenec, Lan Bela Krajina,

Ajda Domžale, Ajda Goriška, Ajda Posavje, Ajda


Štajerska, Ajda Podravje) , nato 12 stojnic s tistimi, ki se

ukvarjajo s trajnostnim razvojem, in na koncu otok s 16

Demeter kmetijami in Zavod Demeter.

Predavanja

Velika predavalnica:

- dr. Matjaž Turinek – Biodinamika v teoriji in

praksi

- Boštjan Štrajhar - Od zrna do kruha

- Anton Komat – Življenje prsti

- Meta Vrhunc - Biodinamika in 1001 razlog

zanjo

- Davor Peršič – Oris celotne zapuščine dr. R.

Steinerja, očeta biodinamike

Udeležba na teh predavanjih je bila izjemna, saj so slušatelji

posedali tudi po tleh, poslušali na hodniku ...

Teme so bile izjemno zanimive, seveda pa tudi predavatelji.

Bilo je res veličastno.

Ustvarjalne delavnice

Potekale so v predavalnicah pritličja šole in so jih

vodili:

- Tanja Franjević in Aci Urbajs - Holistični pristop

pri kuhanju

- Karin in Robi Lavrin - Senzibilnost s pomočjo

umetnosti

Tudi tu je bila obiskanost velika.

Zunaj ob trgovini šole so bili postavljeni otoki za delavnice

za otroke, ki so jih vodili Waldorfski vrtec iz

Radovljice in Waldorfska šola Ljubljana. Tu se je zabavalo

veliko otrok, nekaj pa so se tudi naučili.

Na osrednji ploščadi so bili različni glasbeni nastopi

naših društev.

Zagotovljeno je bilo tudi za prehrano po biodinamiki.

Ob trgovini šole je bil na ogled tudi biodinamični vrt,

ki ga vodi šola BC Naklo.

Torej to prizorišče dogajanja se je odvijalo v Biotehniškem

centru Naklo, ki nam je ponudilo prostor in vso

potrebno infrastrukturo. To okolje je bilo res idealno

za organizacijo takega srečanja, saj je tudi dejavnost

BC Naklo usmerjena v trajnostni razvoj. To je edina

kmetijska šola v Sloveniji, ki kmetuje po ekoloških

principih, je v kontroli in ima certifikat za ekološko

kmetovanje. Zato ni nič nenavadnega, da naš Zavod in

BC Naklo sodelujeta na skupnih projektih in se dopolnjujeta.

V lanskem letu smo podpisali tudi sporazum o

sodelovanju na različnih področjih.

In v tem izjemnem okolju smo gostili tudi predstavnike

z MKO, KGZS, DI, UM, IKD UM, KON-CERT in

druge pomembne goste.

Osrednja slovesnost dogodka je bila med 11:00 in 13:00

uro na prireditvenem prostoru.

Najprej smo prebrali pismo predsednika države, dr.

Danila Türka, ki je bil skupaj z ženo pokrovitelj 1. Srečanja

biodinamikov v Sloveniji, kar je bilo za nas velika

čast. Potem so se vrstili uvodni nagovori:

- g. Franc Zavodnik, direktor Zavoda Demeter,

kot nosilec organizacije tega srečanja

- g. Marijan Pogačnik, direktor BC Naklo, kot

gostitelj srečanja.

Sledil je svečani nagovor

- g. Thomas Lüthi, predsednik Demeter

International.

Sledili so še nagovori:

- dr. Martina Bavec, direktorica direktorata MKO

- g. Branko Tomažič, podpredsednik KGZS.

Po slovesnih nagovorih so s svojim programom dogodek

popestrili tudi otroci 4. razreda Waldorfske šole

Ljubljana. Nato so sledile podelitve::

- posebno priznanje Meti Vrhunc za pionirsko

delo na področju biodinamike v Sloveniji;

- posebno priznanje Susanni Kuffer Herr, mentorici

Zavoda Demeter, članici vodstva DI in

predsednici Demeter Švica za pomoč pri razvoju

Zavoda Demeter;

- podelitev priznanj vsem ustanoviteljem Zavoda

Demeter;

9


d o g o d k i

- podelitev priznanj posameznikom za izjemen doprinos

pri razvoju Zavoda Demeter in na koncu

- podelitev prvih certifikatov za svetovalce in kontrolorje

za biodinamiko.

Po zaključku osrednje slovesnosti smo goste povabili v

restavracijo šole, kjer so nam pripravili izvrstno biodinamično

kosilo.

Dan je bil lep in vroč. Imeli smo približno 1500 obiskovalcev.

Zgodilo se nam je nekaj, kar nismo pričakovali,

množičen obisk ljudi, ki jih je zanimalo, kaj počnemo in

kako delamo biodinamiki.

Zelo obiskana so bila tudi predavanja, predvsem zaradi

izjemnih predavateljev in njihovih tem.

Organizacija je bila odlična, vsa pohvala Ajdi Gorenjska,

ki je kot domicilno društvo pomagalo pri pripravi in izvedbi

ter zagotovilo ljudi, ki so predano pomagali.

Če pogledam rezultate 1. Srečanja biodinamikov v Sloveniji,

so bili ti odlični. Dogodek je bil kljub skromnim

možnostim informiranja presenetljivo številčno obiskan.

Dogodek je bil medijsko odmeven. Organizacija je bila

vrhunska. Prav tako program in ponudba. Obiskovalci

so bili zadovoljni. Mi pa tudi.

Torej pod črto: 1. Srečanje je več kot uspelo. Zakaj? Zaradi

izjemno požrtvovalnega tima sestavljenega iz Zavoda

Demeter, šole BC Naklo, Ajda Gorenjska, Ajda Dolenjska

in Waldorfske šole Ljubljana.

Šlo je za požrtvovalno in pionirsko delo, ki ga ni več mogoče

na tak način ponoviti.

Podrobna analiza dogajanj v fazi nastajanja idej, priprav

na dogodek in dogodek sam pa kaže na nekatere pomanjkljivosti,

ki jih je potrebno odpraviti že pred odločitvijo

za organizacijo 2. Srečanja biodinamikov v Sloveniji,

predvidoma v letu 2013.

Mednarodna konferenca

Demeter International v

Sloveniji

16. 06. - 24. 06. 2012, BC Naklo

Franc in Elvira Zavodnik

Že ob sprejetju v pridruženo članstvo Zavoda

Demeter v Demeter International meseca maja 2009

smo ponudili organizacijo konference Demeter

International v Sloveniji.

Spomladi leta 2011 nam je Demeter International ponudil

priložnost predstavitve Slovenije in biodinamike ter

dela Zavoda Demeter na 15. konferenci DI v Frankfurtu,

v mesecu juniju 2011. Na tej konferenci sva z Majo zelo

uspešno predstavila Slovenijo in naše delo, tako da je DI

potrdil našo kandidaturo za organizacijo 16. mednarodne

konference DI v letu 2012 v Sloveniji.

Od septembra do decembra 2011 smo delali na okvirnih

organizacijskih pripravah konference. Z januarjem 2012

pa se je začelo zares trdo delo vse do začetka konference,

16. 06. 2012, in njenega zaključka, 24. 06.2012.

V pripravah na konferenco smo s strani Zavoda aktivno

delali kot nosilci projekta Maja, Elvira in jaz. Bili smo tudi

koordinatorji z ostalimi partnerji v projektu. Pri projektu

so s strani Demeter International sodelovali Susanna,

Cornelia in Ute, ki so bile zadolžene za programski del in

seveda tudi za usklajevanje celotnega projekta. Naš partner

v projektu je postal tudi BC Naklo, kjer je tudi potekala

konferenca. Brez njih bi težko sami speljali celoten

program. Tu so nam pomagali direktor Marijan Pogačnik

in njegove sodelavke Majda Kolenc Artiček, Ana Kavčič,

10


d o g o d k i

Majda Rekar in še vrsta drugih sodelavcev iz šole. Bili smo

izjemen tim, ki je bil sposoben reševati vse zapletene probleme,

ki so nastajali v pripravah na konferenco in med

njo.

Čestitam vsem v timu, s tako ekipo je vedno lahko zmagovati.

Zmagovalni tim. In konferenca se je začela.

16.06.2012

Prihod prvih delegatov in vodstva Demeter International

(DI). Ves čas bivanja so bili nastanjeni v sodobnem hotelu

Marinšek v Naklem, kjer so se izjemno potrudili. Imeli

smo prve sestanke za pripravo na konferenco.

17.06.2012

Poseben dan: 1. Srečanje biodinamikov Slovenije.

Organizator tega srečanja sta bila Zavod Demeter in domicilno

društvo Ajda Gorenjska v sodelovanju z biodinamičnimi

društvi, ki jih je koordiniral Boris Potočar iz Društva

Ajda Dolenjska. Na to srečanje smo kot svečane goste povabili

tudi vodstvo DI-ja, bili so navdušeni nad obiskom,

programom in organizacijo srečanja. Ta dan smo prvič podelili

9 mednarodnih certifikatov za:

Kontrolorje:

Polonca Repič IKC UM in

Jože Ferlinc KON-CERT MB

Svetovalce:

Alenka Černec, Demeter kmetija

Iris Golob, Demeter kmetija

Aci Urbaj, Demeter kmetija

Mihaela Zalokar, Demeter kmetija,

predsednica Ajda Gor.

Franc Zavodnik, Demeter kmetija

Alenka Svetek, predsednica Ajda Sostro

Ana Kavčič, BC Naklo

Izobraževalni program je bil inovativno delo Zavoda Demeter

v sodelovanju z DI, pionirski projekt, ki ga bo DI

poslej uporabljal kot mednarodni projekt za usposabljanje

svetovalcev in kontrolorjev za biodinamiko po svetu.

Podelitev certifikatov je bilo simbolno dejanje. V Sloveniji

poteka že 2. modul tega izobraževanja, tako da bomo v

letu 2014 dobili novih 8 – 10 svetovalcev. Na srečanju je

spregovoril tudi Thomas Lüthi, predsednik DI, ki nas je

pozdravil in pohvalil dosedanje delo in vsa naša prizadevanja.

Srečanja se je udeležilo približno 1500 ljudi, kar je

bilo za nas organizatorje prijetno presenečenje. Med obiskovalci

je bila večina ljudi, ki so želeli spoznati nekaj več

o biodinamki.

Manj pa je bilo biodinamikov iz naših društev, katerim

je bilo srečanje namenjeno. Samo srečanje je bilo izjemno

uspešno, pa tudi medijsko odmevno.

18.06.2012

Otvoritev konference in okrogla miza

Dopoldan je bil sestanek Zavoda Demeter z DI-jem, kjer

smo predstavili naše delo med 15. in 16. konferenco predvsem

z vidika naše akreditacije in naše vloge za polnopravno

članstvo v DI-ju. Naša predstavitev je bila več kot

uspešna.

Popoldan je bila uradna otvoritev konference in okrogla

miza na temo: Biodinamično in ekološko kmetijstvo danes

in jutri. Gostje so bili: predstavniki DI, MKO, KGZS

in Zavoda Demeter.

Na okrogli mizi so se nizali različni pogledi, vendar pa je

bila skupna ugotovitev, da je konvencionalno kmetovanje

preteklost, ekološko sedanjost in biodinamično prihodnost.

In da je na teh ugotovitvah potrebno graditi razvoj

kmetovanja tako v Sloveniji, Evropi in celem svetu. Po

okrogli mizi so bili gostje povabljeni na ogled Blejskega

gradu in Bleda, po ogledu pa še na biodinamično večerjo

na Demeter kmetijo pri Francu in Elviri Zavodnik na Bregu.

Že ta večer so se začele tkati povezave med udeleženci

konference in seveda tudi nami. Začele so nastajati nove

povezave, nove vezi. Dan je bil naporen, toda bili smo

zadovoljni. Do večera so se zbrali vsi udeleženci konference

DI. Prišlo je 37 delegatov iz držav: Avstrija, Anglija,

Argentina, Belgija, Danska, Egipt, Francija, Indija, Italija,

Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Nova

Zelandija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, in ZDA.

19.06.2012

Ekskurzija

Udeležence smo peljali na Kras na Demeter kmetijo Pri

Kamnarjevih, kjer smo si ogledali njihovo delo. Po ogledu

so nas sprejeli in pogostili člani društva Ajda Goriška

in nam pripravili biodinamično kosilo. Bilo je prijazno in

lepo. Za tem smo goste popeljali na Sečoveljske soline in

večerjo v Piran, kjer smo bili gostje novega biodinamičnega

društva Ajda Istra. Bilo je sicer vroče, vendar je ta ekskurzija

na udeležence naredila neizmeren vtis. Spoznali

so, kako delujejo Demeter kmetije in naša društva ter bili

presenečeni nad delom in sodelovanjem med društvi in

kmetijami.

20.06.2012

Dan za Zavod Demeter

Dopoldan smo organizirali ogled Waldorfske šole v Ljubljani

in specializirano bio trgovino v BTC Ljubljana.

11


d o g o d k i

Udeleženci so bili navdušeni nad razvojem WŠ v Sloveniji

in sodelovanjem z Zavodom Demeter, biodinamičnimi

društvi in Demeter kmetijami.

Popoldan se je začelo delo konference po programu. Ob

19. uri je imela predstavitev razvoja biodinamike v Sloveniji

Meta Vrhunc. Ob 20. uri je bila obravnava vloge Zavoda

Demeter za polnopravno članstvo v DI in nacionalno

samostojnost. Na naše veselje in zadovoljstvo vseh delegatov

smo bili soglasno sprejeti v polnopravno članstvo

in svečano prejeli certifikat za Zavod o samostojnosti ter

zastavo Demeter. To je bil naš trenutek, naše veselje! Za to

smo delali sedem let. Kratkih in dolgih obenem. To je bila

nagrada za naše neumorno in predano delo na področju

biodinamike v Sloveniji.

Ob 21. uri smo pripravili presenečenje, poseben večer v

počastitev sprejema v DI, ki so se ga udeležili vsi delegati,

predstavniki Zavoda Demeter, Demeter kmetje, naši privrženci

in prijatelji. Pogostili smo s torto, ki jo je pripravila

Vanja Šubic v sodelovanju z Elviro z Acijevim in Kamnarjevim

vinom in ob domači živi glasbi. Zahvaljujem

se Demeter kmetiji Zalokar, Demeter kmetiji Zavodnik in

eko kemtiji v preusmeritvi na Demeter - Zahojnik za darovane

sestavine torte.

Ustvarili smo slovenski večer, naše skupno slavje, ki se

je zaključilo s plesom. Bilo je nekaj lepih, tudi čustvenih

nagovorov, ki so dali temu večeru poseben pečat.

In zopet smo presenetili naše goste z gostoljubnostjo in

prisrčnostjo. Bili smo prevzeti in presrečni. Vsi prisotni.

21.06.2012

Konferenca je potekala po programu. Obravnavali smo

poročila. In prvič smo lahko glasovali. Dobili smo glasovalno

pravico!!!

22.06.2012

Na konferenci so obravnavali smernice in razmišljanja o

prihodnosti.

23.06.2012

Konferenca je potekala po programu do 11. ure. Od 11:00

do 12:00 ure je potekala analiza konference. Dobili smo

same pohvale in zahvale ... za nas Slovence kar neverjetno.

24.6.2012

Odšli so zadnji delegati!

To je bila kratka kronologija dogajanja na 16. mednarodni

konferenci DI. To je bil velik uspeh za naš Zavod in biodinamično

gibanje v Sloveniji. Bila je velika izkušnja in

izziv za naprej. Postali smo prepoznavni po celem svetu,

odmevi se širijo v vse države, kjer deluje biodinamično

gibanje in naredili smo odlično promocijo za Slovenijo in

za nas Slovenke in Slovence.

Konferenca je bila tudi prelomni dogodek za Slovenijo,

postali smo še bolj prepoznavni, predvsem pa priznani s

strani države in njenih institucij. Spoznala nas je tudi širša

javnost, naši ljudje, naši kupci ... Torej smo, kar smo.

Zaključek konference je: 'Naša skupna prihodnost je torej biodinamika!'


12

International conference Demeter International in Slovenia

16. 06. - 24. 06. 2012, BC Naklo

Already at the time when we were accepted as associate members of Demeter International

in the month of May 2009, we offered to organize a Conference in Slovenia.


d o g o d k i

Zavod Demeter

Včeraj, danes, jutri

Franc Zavodnik

To so dosežki, o katerih smo leta 2005 sanjali in sanje

so se sedaj uresničile. Zaradi nas, zaradi naših odrekanj,

zaradi naše ustvarjalnosti, zaradi našega trdega

dela in prepričanja, da si to tudi zaslužimo. Marsikdaj

nam ni bilo lahko, saj imamo med nami ljudi, ki

nas niso podpirali, ki so nam ustvarjali težave. Vendar

nas je kljub temu vodilo prepričanje, da delamo prav,

v dobro vseh nas in s čistimi nameni! In rezultat je tu,

viden in oprijemljiv. In tu je še drugi, neviden, ki je še

bolj pomemben. Da so nas v okolju prepoznali in da

nas sedaj priznavajo.

Da smo, kar smo. Skupina prepričanih ljudi, ki menijo,

da je možno izboljšati svet z delom na zemlji, z delom

in življenjem po biodinamiki.

Smo skupina ljudi, ki gradi nove odnose med ljudmi

skozi delo z zemljo, živalmi, rastlinami ... Da je potrebno,

da se za korak vrnemo nazaj v čas naših prednikov,

prababic in pradedkov, ki so znali poskrbeti za

preživetje svojih velikih družin z delom na zemlji in to

brez kemije, v ritmu z naravo in skladno s kozmičnimi

ritmi. In od tam začnimo novo pot in od tam nadaljujmo

novo pot.

V nekem drugem okolju, v nekem miru skušam

pogledati nazaj na obdobje po letu 2005. Takrat, ko

smo se odločili ustanoviti Zavod Demeter. Bilo nas

je sedemnajst Demeter kmetij, štiri društva in Zveza

Ajda.

Dvaindvajset pionirjev, ki smo takrat verjeli in pričakovali,

da bomo s tem storili nekaj več za razvoj biodinamike

v Sloveniji in ustvarili boljše pogoje za razvoj

Demeter kmetij. In ta naravnanost in prepričanje, da je

to potrebno udejaniti, nas je vodila ves čas. Vse do 20.

junija 2012, ko je naš Zavod postal polnopravni član

mednarodne družine Demeter International in pridobil

mednarodni certifikat kot samostojna nacionalna

organizacija za kontrolo, certificiranje in upravljanje z

blagovnimi znamkami Demeter International. Ko smo

za svoje delo dobili priznanje in dosegli spoštovanje

udeležencev 16. mednarodne konference Demeter International,

ki je potekala od 16. do 23. 06. 2012 v Biotehniškem

centru Naklo v organizaciji Zavoda Demeter

v sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo.

Novo, staro pot, ki jo je utemeljil dr. Rudolf Steiner s

kmetijskim tečajem leta 1924, ki se imenuje kmetovanje

po biodinamiki. Ta nova pot pa se je v Sloveniji začela

leta 1991, to novo pot je pionirsko zastavila naša učiteljica

Meta Vrhunc, ki je postavila osnove za razvoj biodinamike

in to počne še sedaj. Tako so leta 1998 nastale

prve Demeter kmetije, potem Iniciativa Demeter in za

njo leta 2005 ustanovitev Zavoda Demeter. Ta naša pot

ima svoje mejnike in svojo prihodnost, ki je tlakovana

z delom tisočih prepričanih posameznikov in skupin,

ki živijo in delajo po biodinamiki.

Po 20. 06.2012 v Zavodu Demeter nadaljujemo našo

pot, še bolj prepričani, še bolj organizirani in strokovno

usposobljeni.

Sedem let trdega pionirskega dela je za nami. Vse, kar

smo gradili, smo počeli z lastnim delom in lastnim denarjem

ter veliko odrekanja. Zgradili smo temelje in

strokovne osnove za razvoj biodinamičnega kmetovanja

v Sloveniji in za večanje družine Demeter kmetij v

Sloveniji.

Naše delo bo poslej usmerjeno v prihodnost naših ljudi,

naših kmetij, naše Slovenije in mednarodnega biodinamičnega

gibanja.

Jesen je pred nami. Čas žetve in čas nove setve!

13


Z d r a v j e i n p r

Iz knjige Theodorja Schwenka

Sensitive Chaos

Tekoča modrost

Mario Čuletić

Človekovo etrsko telo sestoji iz občutkom skritih energij,

ki so temelj njegovega fizičnega telesa. Etrsko telo nenehno

prežema fizičnega ter ga varuje pred togostjo in smrtjo.

Če zapusti fizično telo, je to takoj podvrženo silam razpadanja

mrtvega kraljestva mineralov. Na ta način je etrsko

telo nenehno izpostavljeno boju s popolnoma zemeljskimi

zakoni. Opišemo ga lahko kot vidik živega telesa, v

katerem se teža postavlja po robu lahkosti ali vzgonu ali

srečanjem fizičnih sil pritiska in vsrkavanja. Etrsko telo

kot nosilec univerzalnih kozmičnih sil je protiutež v center

delujočim zemeljskim energijam.

Etrsko telo sodeluje v postopnih spremembah nebeških

procesov, ki so v nenehnem gibanju, izmenjavanju

ustvarjanja in spreminjanja oblik. Kozmične lastnosti in

gibanje vode, ki smo jih skušali opisati, so slike etrskega

toka in so kot take tudi posredniki v materialnem svetu.

Vse značilnosti vode so sorodne svetu etrskih sil in ga nenehno

odslikavajo. Zakonitosti etrskega sveta je videti v

vodnem svetu, kjer nadaljujejo svoj nikoli končani dialog.

Zato lahko po drugi strani spoznamo, da je vodni element

lahko hkrati tudi kozmični, element nebeških voda, v katerih

'čolni zvezdnih bogov', kot v neki nebeški pripovedki

tkejo svoje oblike.

Sedaj smo z našim proučevanjem prišli tako daleč, da

moramo upoštevati možnost, da človeški in živalski

organi ter rastlinske oblike nastajajo iz vodnega

elementa, vendar vsak v svojem času. Organske oblike,

ki jih ustvarja tekoča voda, se za trenutek pojavijo, da

bi potem znova izginile in postale nevidne.

Izgleda, da so oblike živih organov nastale iz tekočega

gibanja in nosijo v sebi zakone vode, potrebujejo pa

dosti časa, da bi dobile vidne fizične oblike. Pri oblikovanju

organov ni hitrih tokov, vsi procesi pa se končajo

skoraj brez vidnega gibanja. Oblike se v vodi pojavijo in

v nekem trenutku izginejo, medtem ko se organi postopoma

ustvarjajo in spreminjajo. Vtis je, da pri ustvarjanju

in oblikovanju organov sodeluje ves svet različnih nevidnih

energij, in to po zakonitostih vode. Obstaja svet sil,

ki z nenehnim ponavljanjem ustvarjajo določeno obliko,

dokler se z njo ne oblikuje fizična snov. Organska oblika

se pojavlja postopoma, kot da je obkrožena in napojena z

nevidnim kipenjem. Opazovanje razvoja živih bitij kaže

na tokove, ki potekajo v svetu energij. Ta svet ni dostopen

neposrednemu opazovanju, toda njegov podpis, izpisan

z nevidno roko vode, je v njej kljub temu viden. Duhovna

znanost Rudolfa Steinerja opisuje ta nevidni in zato nadčutni

svet energij, ki jih imenuje etrske oblikotvorne sile,

sile, ki prežemajo etrska telesa živih bitij.

Vse organske oblike temeljijo na svetu etrskih sil, ki iz

duhovnega sveta prejema oblikotvorne impulze. Etrske

sile uporabljajo njim ustrezen medij vode, ker ta vibrira

v skladu z njimi ter tako prenaša oblikotvorne impulze

materialnemu svetu.

Te sile so aktivne, ko se telo oblikuje v materinem organizmu.

V resnici se pretakajo okrog naših organov, vse

dokler živimo. Del se jih lahko sprosti, ko so naši organi

že oblikovani in jih je treba le vzdrževati. Eno največjih

odkritij Rudolfa Steinerja je, da se v času otroštva postopoma

osvobajajo sile, potrebne za oblikovanje organov,

njihovo delovanje pa je moč opaziti v zavestnem delu človekovega

življenja. Pojavljajo se kot sile, ki otroku pomagajo,

da se zravna, shodi, spregovori in končno ... začne

tudi razmišljati.

Morali bi biti sposobni najti etrske sile, iz katerih izhajajo

človekove aktivnosti. Te aktivnosti so še popolnoma potopljene

v navedene energije in jih v veliki meri odražajo.

Pozneje bomo govorili o moči govora, zaenkrat se bomo

le na kratko ozrli na zvezo med mišljenjem in etrskim

svetom.

Telesni instrument za mišljenje – možgani - s svojo okroglo

obliko zrcalijo planetarne in kozmične zakone. Ležijo

v 'vodi' in zaradi sile vzgona v glavnem niso pod vplivom

zemeljskih zakonov gravitacije. Možganske vijuge

14


e h r a n a

predstavljajo gibanje etrskega elementa 'vode', ki so

postale organ, v njih pa je vidna igra ponavljanja neke

osnovne teme. Ali je presenetljivo, da se ta oblikotvorna

sila, nekoč sproščena pri oblikovanju tega organa,

znova pojavi v pretakanju misli? Ali se ta etrska sila ne

pojavlja znova pomnožena v sposobnosti mišljenja, da

lahko vedno ponavljamo tisto, kar je že mišljeno? Nenehno

ponavljanje je lastnost vode in etrskega ter tako

tudi mišljenja. Zmožnost neštetega ponavljanja že mišljenega

je lastna spominu.

V svetu živih bitij se princip ponavljanja pojavlja v različnih

oblikah, na primer pri oblikovanja delov telesa,

vretenc, nekaterih organov, kot pri primitivni ledvici

ter v mnogih drugih primerih. Reproduciranje, ponavljanje

v razmnoževanju, se pojavlja tako v organskem

svetu kot tudi pri teku vode in v človekovem duhovnem

življenju. Kadar se nekaj učimo na pamet, se z

večjim številom ritmičnega ponavljanja snov, ki se jo

učimo, vtiska v nas in prehaja v trajen spomin in trajno

sposobnost. Prav tako je lažje nekaj razumeti, če to proučujemo,

občutimo in z vseh strani zaobjamemo. Tudi

ta duhovna aktivnost se izraža v tekočem elementu, ki

zaobjame in občuti predmete z vseh strani in se temeljito

poglablja v vsako podrobnost oblik.

Aktivnost mišljenja je v bistvu odraz tekočega gibanja.

Šele ko se mišljenje ukvarja z določeno vsebino, določeno

obliko, se prilagodi, se uredi in oblikuje idejo. Vsaka

ideja – tako kot organska oblika – se rojeva v kipenju,

medtem ko gibanje zamrzne v obliko. Zato imenujemo

spretno oblikovanje misli, harmonično usklajevanje njihove

poplave, preskakovanje z ene ideje na drugo brez

digresij, brez ustvarjanja 'zmešnjave', zmožnost kontinuiranega

razmišljanja. Za tistega, ki pri tem ni tako

uspešen, pravimo, da ima počasne in zmedene misli.

Vaja, ki jo za zboljšanje procesa mišljenja priporoča

Rudolf Steiner, je spominjanje in miselno preoblikovanje,

na primer oblike oblaka. Z zmožnostjo pozornega

dojemanja stvari ter predstavljanja predmetov v obliki

idej, proces mišljenja sodeluje v zakonitostih kozmičnih

oblikotvornih procesov. Ti isti zakoni delujejo tudi

v tekočem elementu, ki se odreka lastne oblike in je pripravljen

v vse vstopiti, vse združiti in vsrkati.

Zmožnost vode, da v carstvu snovi raztaplja in povezuje,

se v mišljenju pojavlja kot duhovna aktivnost.

Voda in človekova duhovna aktivnost sodita skupaj;

narava ene je slika druge. Obe se lahko združita z zemljo,

ko hkrati sprejemata ideje iz kozmosa, jih združujeta

in usklajujeta. V mišljenju prevladuje etrsko življenje

energij vode; skozi vodo se pretaka modrost vesolja.

Ali ni prav ta modrost kot orodje svoje lastne aktivnosti

ustvarila element vode?

O duhovni naravi tekočega elementa

'Res je težko poskušati izraziti naravo nekega pojava.

Opazimo posledice, a popoln prikaz vseh posledic bi

morda vključeval tudi naravo opazovane snovi. Zaman

skušamo opisati človekov značaj, odslikal pa ga bo opis

njegovih aktivnosti.' (Goethe, Teorija barv)

Proučimo sedaj vodo s tem v mislih

Kjerkoli je voda, lahko postane življenje v materialnem

svetu aktivno, če je ni, te možnosti ni. Voda je v osnovi

element življenja, če je le mogoče, iztrga iz spon smrti

življenje. Je velik zdravilec vsega bolnega in vsega, kar

je izgubilo življenjsko energijo; vedno teži k ravnovesju,

in to k živemu ravnovesju, nikoli k statičnemu, ki bi

gasilo življenje. Vedno je posrednik med skrajnostmi,

ki postanejo izrazitejše, če je ni. Na ta način združuje

medsebojno nenaklonjene elemente in iz njih nenehno

ustvarja nekaj novega. Voda topi tisto, kar je trdo, in to

tako vrača v življenje.

Sama voda ostaja kemično nevtralna, spaja pa se z drugimi

snovmi, kjer je trdni element preveč v nasprotju z

Način mišljenja, ki ne more prodreti dovolj globoko v

vsako podrobnost, postane skupek z nevidno poplavo

raztrganih idej, zaradi katere ni mogoče ustvariti stalne

oblike. Po drugi strani pa obstaja togo mišljenje, ki

s fiksnimi idejami ostane suženj oblik, brez sposobnosti

razvijanja v smeri drugih možnosti. Misel lahko kot

voda ustvarja oblike, jih združuje ter postavlja v odnose

kot ideje; lahko zedini, pa tudi loči in analizira.

15


z d r a v j e

življenjem. Ničesar ne želi le zase, odkrito se razdaja,

nikoli ne preverja oblike, v katero se mora spremeniti.

Če je to potrebno rastlini, živali ali človeku, vse izpolnjuje

z enako ponižnostjo. Nesebično se razdaja vsem

potrebam ter se umakne iz svoje vloge posrednika, da

bi bila pripravljena za novo ustvarjanje. Kot je po svoji

naravi čista sama, tudi čisti, osvežuje, zdravi, krepi,

oživlja in vse pojasnjuje.'Voda je element nesebičnega

nasprotja, pasivno obstaja za druge. Njena usoda je, da

je nekaj, kar še vedno ni določeno ... zato je bila kaj

kmalu imenovana ’mati vsega, kar je posebno’.' (Hegel,

Naturphilosophije, II Teil)

Voda se ne zapira pred svetlobo kot trdno telo, ampak

je jasna in prozorna, v sami igri mavričnih barv dobiva

polnost možnosti. Je nesebičen posrednik – dojemanja

vidnega sveta v očeh, v ušesih pa sveta zvokov. Toda

odpira se tudi nebeškim harmonijam in zakonom ter

jih prenaša človeškemu zarodku, ki raste povsem obkrožen

z njo. Te zakone posreduje tudi človeku, ki ima

s pomočjo vodne krogle, v kateri je njegov organ za

razmišljanje, zmožnost mišljenja. V veliki meri zavarovani

pred silo gravitacije ohranjajo možgani osrednji

položaj med zemljo in kozmosom ter se nikoli ne

prepustijo kateremu izmed njiju, pa vendar ju, v tesni

zvezi z obema, povezuje v večnem spreminjanju.

Voda vzdržuje ravnovesje med nasprotji, krčenjem in

izparevanjem in vedno ohranja možnost spremembe.

Polnost oblik prihaja na svet iz vode kot odjek vedno

spreminjajočih se dogajanj na nebu.

Voda ne daje človeku in vsej živi naravi le osnov za obstoj

v obliki živega telesa, pač pa tudi odslikava – kot

s primerjanjem – višje kvalitete človekovega razvoja.

Tu so mišljene lastnosti, kot so obvladovanje togosti v

mišljenju in netolerance, zmožnost poglabljanja v vse

in učenje, kako lahko vse pojave razumemo iz njihove

lastne narave, ter ustvarjanje višje enosti iz nasprotij.

Vse to so cilji, h katerim stremi človek, prepoznamo pa

jih tudi v kakovostih vode. Pomenijo način, kako lahko

človek, če je nesebičen, doseže čisto, zdravo in s svetlobo

izpolnjeno duševno življenje. Kot mu voda pomaga

priti na zemeljski svet, ko mu posreduje nebeške sile,

ga lahko vodi tudi do ponovnega rojstva njegove duhovne

narave. Ko Wolfran von Eschenbach omenja te

možnosti razvoja narave vode, pravi: ' ... in vstopil je

v krstno vodo, iz katere je dobil Adam svoja znamenja.

Les dobiva iz vode svoj sok. Voda oplaja vsa bitja.

Človek dobiva zmožnost gledanja iz vode. Ta pa daje

mnogim dušam tak sjaj, da tudi angeli ne morejo biti

sijajnejši.' (Parcifal XVI, 817).

16

v hrvaščino prevedla: Ivančica Puškarić

v slovenščino prevedla: Helena Rotman Benić

Ječmen – torek – Mars

Dan za ječmen je torek, planet Mars,

rdeča barva

Elvira Zavodnik Devetak

Ječmen (Hordeum vulgare) je gotovo ena izmed

najstarejših žit. Pomembno vlogo je imel v Grčiji

in Mali Aziji pa tudi v grških mestih južne Italji.

Rimljanom ječmen ni bil všeč, gladiatorje pa so

zaničljivo poimenovali 'hordearii' – moški ječmena

(Plinij). Od njih so Rimljani zahtevali kvalitete,

kot so moč, veljavo in žilavost. Ječmen je bil hrana

sužnjev in revnih. Pridelan je bil na različne načine,

pa tudi kot krma.

S kuhanjem in dodajanjem aromatičnih substanc so izdelovali

pijačo, ki so jo v južni Italiji, Grčiji in Mali Aziji

uporabljali v prehrani bolnikov. Ta natančno sovpada

z našo današnjo 'ječmenovo vodo – Barleywater'. Ječmenova

voda je zelo osvežilna in krepilna pijača. Cenjena

je kot zdravilo pri prehladih in gripah kakor tudi

pri katarju mehurja.

Platon je določil ječmen in pšenico za osnovi živili.

Tudi Aristotel je priporočal, naj otrokom pripravijo

hrano, bogato z mlekom in še bolje z dodatkom ječmenove

moke. Pri Homerju pa je bil ječmen označen kot

'znak moškosti'. Na vse to lahko rečemo, da je bil ječmen

pri Grkih osnovna hrana otrok, filozofov, atletov

in vse do bojevnikov. Ne glede na to se je pridelava

ječmena razširila do Tibeta, Kavkaza, skanidinavskih

dežel, Himalaje, pridelovali so ga celo na goratih predelih

Evrope, vse do 1900 m nadmorske višine.

Ječmen je bogat s silicijem in sladkorji, ki dajejo telesu

moč, ugodno vpliva na možgane, živčni sistem in vezivno

tkivo, dobro učinkuje tudi na presnovo in mišični

sistem. Vsebuje veliko vitamina B1, ki je prisoten v

celem zrnju.

Za človeka je prehrana na osnovi ječmena neprecenljive

vrednosti. Vsebuje približno 10 – 15 % beljakovin.

Na 100 g ječmena vsebuje 2 g maščob, medtem ko jih

ima oves kar 7 g. Maščobe v žitih so bistvenega pomena,

zato so tudi dragocene. Poleg tega so v najboljši

kombinaciji z beljakovinami, ogljikovimi hidrati in minerali,

zaradi tega so lahke in popolnoma prebavljive.

Pri prehrani z žiti ni zaznati pomanjkanja beljakovin,

čeprav vsebnost le-teh ni tako visoka.


i n p r e h r a n a

Vsebnost ogljikovih hidratov je med 60 in 70 %. Od mineralov

ječmen vsebuje veliko silicija, kalcija, magnezija in

fosforja, pa tudi železa in veliko elementov v sledeh ter

vitamine.

Glede njegovega učinka pri človeku je potrebno posvečati

večjo pozornost sladkorju (slad) in siliciju. Z žiti je presnova

sladkorja pri človeki močno spodbujena in pozitivna.

Ta proces se začne že z žvečenjem (prebava v ustih). Z

daljšim žvečenjem polnovrednega kruha se škrob pretvori

v sladkor. Občutimo prijeten in sladek okus. Ko smo

utrujeni ali slabe volje, se večinoma zatečemo k čokoladi,

bombonom, sladkarijam in podobno ter se takoj bolje počutimo.

Sladkor takoj učinkuje na dušo in duha človeka.

Silicij je mineral, ki ga vsebujejo žita na najbolj konsistenten

način. Pri zrnju se silicij nahaja na zunanji ovojnici.

Lahko ga razločimo zaradi njegove šeskotne osnovne

strukture (kristal).

Silicij utrjuje veziva in sklepne vezi (pomembno za otroke

in mlade, posebno če imajo probleme z držo). V procesu

presnove v mišicah je stalno prisotna potreba po sladkorju.

Sladkor pa lahko zadosti svoji nalogi le, če je združen z

vitaminom B1, ki je prisoten v zrnju.

Gre za formativne sile, s pomočjo katerih se mora sila

osebnosti človeka soočiti med prebavnim procesom. Fenomen

raztapljanja in transformacije silicija ustvarja trenutek

prebujenja človeka, ki potrebuje veliko moči za delovanje

živčnega-čutnega sistema. Pri transformaciji zunanjega

sledi nova stvaritev: pojavijo se sile svetlobe in toplote rastline

(silicij) in se preobrazijo v jasno in bistro razmišljanje

človeka.

Zato lahko rečemo, da je v ječmenu prisotno posebno

'združenje', ki je idealno za razvoj ogljikovih hidratov in

sladkorjev ter mogočne dinamike silicija. Pri človeku se

to nenehno dogaja in se izraža v recipročni igri volje in

mišljenja. In prav zaradi tega je bil ječmen osnovna hrana

Grkov. Vojakom je dajal moč, medtem ko so ga filozofi cenili

kot hrano misli. Oddajal je sposobnosti koncentracije,

bistro glavo in budnost čutil.

Ne nazadnje ne smemo pozabiti omeniti ječmenovo sluz,

ki je zelo pomembna v dietetiki. Že Hipokrat pa vse do

začetka srednjega veka v doktrini Hildegarde iz Bingen

in v drugi takratni nemški medicinski literaturi so ječmen

priporočali v obliki prevretka. Rimljani in Grki so to imenovali

'zavretek', ki so ga priporočali kot zdravilo. Zato

ga lahko tudi danes ponovno uvedemo v uporabo. Pomirjevalno

učinkuje na vnetje želodčne in črevesne sluznice.

Priporočljiva je tudi v primeru slabega počutja in nagnjenja

k pljučnim boleznim, vročini ...

Pri dojenčkih je priporočljiv ječmenov prevretek, s čimer

redčimo kravje mleko. Ječmenov prevretek z dodatkom

komarčka je preizkušen stimulans za povečanje količine

mleka pri doječih materah.

Iz povedanega lahko sklepamo, da so izstopajoče kvalitete

ječmena lahko velikega pomena za zdravlje človeka

in prebujanje duše ter duha. Ponovno uvajanje dragocenega

ječmena dopušča veličastno revalorizacijo prehrane

ljudstva.

Ječmenova voda – Barleywater

Sestavine: 100 g ječmena, 2 dl vode, ½ vanilijeve paličice, 2

suhi figi, 5 nageljnovih klinčkov, ½ eko limone, 2 jučni žlici

medu, 5 dl pomarančnega ali jabolčnega ali malinovega

sirupa, 2 ščepca soli

Priprava: Čez noč namočimo ječmen v vodi. Fige razpolovimo.

Limono z lupino vred narežemo na koščke, dodamo

med in kuhamo na blagem ognju 2 uri. Precedimo in pustimo,

da se ohladi. Dodamo sirup in sol.

Barley - Tuesday – Mars

The day of barley is Tuesday, the planet Mars, and the colour red

Barley (Hordeum vulgare) is certainly one of the oldest cereals. It had an important role in Greece and

Asia Minor as well as in the Greek cities of southern Italji. Romans didn’t like it, they called gladiators

contemptuously ‘hordearii’ - men of barley. From them the Romans demanded qualities such as power, force

and strength. Barley was the food of slaves and the poor. It was produced in different ways, also as feeding

17

stuff for animals.


Š i r i m o o b z o r

Osnove antropozofije

Socialni in antisocialni impulzi modernega

razvoja

Brane Žilavec

V prejšnjem prispevku so bili podani razlogi, zakaj

morajo 'naše sodbe raje temeljiti na dejstvih človeškega

razvoja, kot pa na simpatiji in antipatiji. Pomembnost

določenih stvari se lahko razume samo v primeru, ko

jih primerjamo z ozadjem razvoja človeštva kot celote.

Tako videnje obenem vodi do spoznanja, kako pomembno

je, da se zavedamo tega, kar se dogaja pod površjem

svetovne zgodovine ... (še posebno delovanja) skrivnih

temnih sil, ki so sposobne zatreti celo najgloblja prepričanja

(posameznikov), in to samo zato, ker je vse, kar živi v

fizičnem svetu, upravljano iz duhovnega sveta – kar pomeni,

da je lahko vodeno z duhom, ki deluje v skladu z

egoizmom določene skupine ljudi ... Dandanes je nujno,

da se naučimo prepoznati tovrstne vplive, ki delujejo v

ozadju. Takšen uvid je še posebno važen v srednji Evropi.

Če se nekdo hoče ubraniti pred nasprotnikom, mora

spoznati poln obseg njegove moči. V teh časih je edini način

za dosego uvida v človeški razvoj, da se seznanimo s

pomočjo duhovnega znanja z zakoni, ki upravljajo ta razvoj.'

1 Sedaj si bomo ogledali nekaj teh zakonov, ki lahko

pojasnijo številna dogajanja današnjega časa.

Od renesanse dalje živimo v obdobju razvoja duše zavesti

2 . To pomeni, da je razvoj individualnosti osnovna

potreba današnjega časa. Še v srednjem veku je bila človeška

usoda bolj ali manj določena z njegovim rojstvom.

Če se je otrok rodil na kmetiji, potem je postal kmet; če

je bil gosposkega rodu, potem je postal fevdalni gospod;

in tako naprej. Samo izjemno nadarjenim posameznikom

je uspelo preiti te stanovske ovire. V modernih demokratičnih

družbah je človekova usoda v večji ali manjši

meri določena z njegovimi osebnimi sposobnostmi. To je

tudi eden od osnovnih pogojev za razvoj etičnega individualizma,

ki je potreba današnjega časa. Ta razvoj je v

skladu s temeljnim sociološkim zakonom, ki pravi, da 'v

zgodnjih razdobjih kulturnega razvoja stremi človeštvo

k oblikovanju družbenih enot. V začetku so interesi posameznikov

žrtvovani interesom teh skupin. Nadaljnji

korak v razvoju vodi k osamosvojitvi posameznika od interesov

skupin in k neomejenemu razvoju potreb in sposobnosti

posameznika.' 3

Če se ozremo po današnjem svetu, lahko vidimo, da so

različne države na različni stopnji razvoja glede dopuščanja

svobodnega razvoja posameznikov. Vendar navkljub

vsem uporom avtoritarnih združb se tega razvoja ne bo

dalo ustaviti, kajti 'nujno pomembna stvar za prihodnost

je, da pride v obstoj absolutna svoboda mišljenja; brez

tega si ne moremo predstavljati realizacije socialnih impulzov.

Zaradi tega mora biti proces razvoja družbenih

odnosov povezan z odpravo vsega zasužnjevanja misli.' 4

Navkljub modernemu družbenemu razvoju, ki vodi v

to smer, obstaja še vedno veliko preprek do absolutne

svobode mišljenja. Medtem ko se v državah, ki še vedno

slonijo na tradicionalnem hierarhičnem modelu vladanja,

te prepreke izražajo predvsem v obliki zatiranja drugače

mislečih, pa so ovire v demokratičnih družbah bolj notranje

narave; recimo kadar nekdo goji skrajna materialistična

stališča, ki razglašajo homeopatijo za šarlatanstvo

ipd. Na ta način se drugim ljudem ne priznava pravice

do svobodnega oblikovanja njihovega lastnega svetovnega

nazora. Vendar ko bodo 'ljudje doumeli, kaj bi uvedba

svobode (posameznika) pomenila za celoten svet, potem

bo svetloba, ki jo danes mnogi iščejo, razsvetlila prevladujočo

temo današnjih časov.' 5

Za boljše razumevanje družbenega dogajanja se moramo

zavedati, da 'človek nikakor ni enostavno bitje ... in v

socialnih odnosih prav tako ni enostavno bitje. Lahko bi

celo izjavili, da je človek točno v socialnih odnosih takšno

18


j a

bitje, za kakršnega si goreče želi, da ne bi bil ... Človek

ima resnično zelo rad samega sebe. Temu ni mogoče ugovarjati:

človek ima izjemno rad samega sebe. Ta samozaljubljenost

povzroči, da se znanje o samem sebi spremeni

v neke vrste iluzijo. Na primer, človek ne želi priznati, da

je samo do polovice socialno bitje; v drugi polovici je antisocialno

bitje ... (Priznanje) da je človek istočasno socialno

in antisocialno bitje, je temeljna zahteva za razumevanje

družbenih odnosov.' 6

Sedaj se lahko vprašamo, na kašne načine se izraža antisocialna

narava človeka. Prvi odgovor bo morda presenečenje:

razvoj individualnosti je v svoji osnovni naravi

antisocialen, kajti naloga vsakega posameznika je,

da razvije svoje lastno bitje in sposobnosti – in to lahko

stori samo na račun celote – vključno z razvojem lastnega

mišljenja. Vendar 'zaradi samega dejstva, da je človek

misleče bitje, je tudi antisocialno bitje.' 7 Vsak posameznik

mora slediti svojim lastnim nagibom na poti iskanja resnice

in ne tistim, ki se mu vsiljujejo od zunaj. To je zelo

pomembno, kajti 'ko pridete v prisotnost drugega človeka,

vas le ta uspava – to pomeni,da uspava vaše mišljenje,

ne pa vašega čutenja in volje. Če želite ostati misleče človeško

bitje, potem se morate notranje ubraniti pred tem.

To pomeni, da morate aktivirati svoje mišljenje in se na

ta način ubraniti pred tem, da bi bili uspavani. Soočenje z

drugim človekom vedno pomeni, da se moramo prisiliti,

da se prebudimo.' 8

Obstaja mnogo razlogov, zakaj je dobro za naš osebni

razvoj, da se ne pustimo uspavati s strani politikov,

znanstvenikov, zdravnikov, duhovnih voditeljev in drugih

ljudi, ki govorijo s stališča resnične ali navidezne avtoritete.

Vendar se moramo obenem zavestno soočati z

našo lastno tendenco, da uspavamo druge – še posebno

v primerih, kadar želimo prepričati druge v našo edino

pravilno razlago in pri tem ne upoštevamo dejstva, da je

možno videti stvari z različnih vidikov. V tolažbo nam

je lahko 'da je mogoče, da postanemo socialno bitje s pomočjo

disciplinirane samovzgoje, vendar kot misleče bitje

še nismo dejansko socialni ... Kdorkoli ne vzame v račun

dejstva, da človek preprosto razvija antisocialne impulze,

kadar razmišlja, ne bo prispel do razumevanja družbenih

problemov.' 9

Kako pa stojijo zadeve glede naših občutkov in čustev?

'Medtem ko je življenje mišljenja antisocialno zaradi tega,

ker se mora človek zaščititi pred tem, da je uspavan (z

idejami drugih ljudi), je čustveno življenje antisocialno

zaradi tega, ker človek upravlja svoje odnose z drugimi v

skladu s simpatijo in antipatijo ... Kar izhaja iz ljudi preko

vpliva simpatij in antipatij, bo zagotovo od samega

začetka vrinilo antisocialne čustvene tokove v človeško

skupnost. Verjetno bo zvenelo paradoksalno, vendar bi

lahko rekli, da bi bila človeška skupnost možna le, če

ljudje ne bi živeli v simpatijah in antipatijah – vendar v

takem primeru ne bi bili človeška bitja. Iz tega primera

se lahko jasno vidi, da je človek istočasno socialno in antisocialno

bitje.' 10

Tudi človekova volja ni sama po sebi prežeta s socialnimi

impulzi, kajti naša dejanja so v veliki meri izraz delovanja

naravnih instinktov ali pa so vodena s pomočjo mišljenja

in čustvovanja, ki zlahka podležeta antisocialnim

težnjam.

Torej ljudje smo socialna in antisocialna bitja. To je nujno

vedeti, če želimo razviti ustrezne dogovore in odnose

med ljudmi, ki delujejo v podjetju, šoli, v ekološkem naselju

ali kakšni drugi delovno-bivanjski skupnosti. Dobro

je tudi vedeti, da 'se ljudje posamično razlikujejo v tem,

da nekdo vzgaja bolj socialne impulze, in nekdo drug

bolj antisocialne impulze. Če le posedujemo kakršnokoli

mero poznavanja ljudi, lahko razlikujemo ljudi glede teh

lastnosti.' 11

Sedaj se lahko vprašamo, 'kako se v našem času porajajo

socialne zahteve? Sedaj živimo v dobi duhovne duše

oziroma duše zavesti, v kateri mora postati človek samostojen.

Ampak - od česa je to odvisno? V našem petem

poatlantskem obdobju je to odvisno od sposobnosti ljudi,

da postanejo samozavestni (do te mere), da se ne pustijo

uspavati. Antisocialni impulzi se morajo razvijati v naših

časih z namenom, da se razvija človeška zavest. Če se ti v

svojem bistvu antisocialni impulzi ne bi razvijali v vedno

večji moči, človeštvo ne bi bilo sposobno izvršiti svojo sedanjo

nalogo; ti impulzi so v resnici podporni stebri, na

katerih počiva posameznikova neodvisnost. Danes ljudje

nimajo prave predstave, do kakšne stopnje se mora moč

teh antisocialnih impulzov razviti v teku tretjega tisočletja

s ciljem, da bo človeštvo napredovalo na pravilen način

... Ti impulzi se razvijajo zato ker smo podložni evolucijskemu

procesu, kateremu se ne more ničesar upreti.

Vendar se mora vzporedno s tem razvojem pojaviti družbena

ureditev, ki bo sposobna vzdržati te impulze in na

ta način uravnotežiti antisocialni razvojni tok. Antisocialni

impulzi se morajo razvijati v človeški notranjosti z

namenom, da bodo ljudje dosegli višek svojega razvoja;

zunaj,v družbenem življenju, pa morajo delovati družbene

strukture na takšen način, da se ljudje ne bodo popolnoma

ločili drug od drugega ... Čisti nesmisel je, če

kdo meni, da se moramo upreti antisocialnim impulzom,

kajti le tem se ne da upirati. Kar je potrebno, je, da se dojame

bistvo notranjega razvoja človeštva v današnjih časih,

da razumemo nujne razvojne težnje. To ni vprašanje,

kako najti recepte za upiranje antisocialnim impulzom,

19


š i r i m o

temveč kako oblikovati in preurediti obstoječi družbeni

red – strukturo oziroma ureditev tega, kar obstaja izven

posameznikov – do te mere, da bo obstajala protiutež

temu, kar deluje kot antisocialni impulz znotraj človeških

bitij. Potemtakem je za naš čas življenjskega pomena, da

vzporedno z doseganjem posameznikove neodvisnosti s

pomočjo družbene ureditve preskrbimo za ravnotežje tej

neodvisnosti. V nasprotnem primeru se niti posameznik

niti družba ne moreta pravilno razvijati.' 12

In kakšna družbena ureditev lahko uspešno poskrbi za

ravnovesje egoističnemu razvoju posameznikov? Komunizem,

ki se je antisocialnim impulzom modernega

razvoja zoperstavil z ukinitvijo osebne svobode, je s tem

preskrbel za lastno pogubo, kajti, kot pravi Steiner, se

temu evolucijskemu razvoju ne more nič upirati. Kapitalizem,

ki je ustoličil osebno svobodo kot eno od najvišjih

vrednot moderne družbe, je sicer v skladu s tem razvojem,

vendar pa, kot kažejo dosedanje izkušnje, nima pravih

družbenih mehanizmov, ki bi bili sposobni preprečiti

razvoj osebnih interesov do absurdnih skrajnosti.

In kakšna je rešitev, ki jo predlaga Steiner? 'Družbenega

problema ne moremo pravilno dojeti na način, ki ustreza

zahtevam današnjega časa, brez intimnejšega poznavanja

človeškega bitja. Če za izhodišče ne služi poznavanje človeka

kot takega, če ni cilj v skladu z bolj poglobljenim

razumevanjem človeka, bo vse brezplodno, ne glede na

to kakšni družbeni programi se izmišljajo ali kakšne idealne

družbene razmere si želimo uresničiti ... Tridelna

družbena ureditev – katero sem bil prisiljen predstaviti

kot prevladujočo zahtevo današnjega časa – je veljavna za

sedanjo dobo zaradi posebnega razloga, da usmerja pozornost

na poznavanje človeškega bitja v vseh posameznih

podrobnostih, na znanje o človeku v njegovi sedanji

naravi v tem dejanskem časovnem obdobju znotraj pete

poatlantske dobe.' 13

To pomeni, da morajo moderne skupnosti odsevati tridelnost

človeškega bitja, če želimo, da bo človeški razvoj

potekal v skladu s človeško naravo. In tako, kakor mora

po eni strani dovoljevati absolutno svobodo njegovemu

duhovnemu razvoju, ki je po svoji osnovni naravi antisocialen,

mora po drugi strani omogočati, da ljudje udejanjajo

princip bratskega sodelovanja na gospodarskem

področju.

In kaj lahko pripravi ljudi k takšnemu idealizmu? 'Predvsem

potrebujemo ustrezen uvid. Če bi bilo danes le dovolj

ljudi motiviranih do te mere, da bi rekli: ”Mi moramo

izboljšati naše razumevanje,” potem bi vse ostalo sledilo.

Še posebno velika potreba, da se zavestno prizadevamo

za uvid in razumevanje, obstaja na področju družbenih

zadev. Za vzpodbujanje sil človeške volje je že poskrbljeno

s strani svetovnega razvoja. Če pa bi se zavestno

odločili, da se izobražujemo in bi na ta način razvijali

naše predstave družbenega življenja, potem bi bil vsak

posameznik, ki bi iskal takšno razumevanje – v soglasju

z določenim okultnim zakonom – sposoben deliti to spoznanje

tudi z drugim človekom. Vsak od nas lahko potemtakem

deluje za dva, samo če imamo voljo, da se tega

lotimo. Če bi le imeli iskreno željo, da začnemo s pridobivanjem

uvida, potem bi vse ostalo sledilo. Dejansko ni

najslabša stvar, da množica ljudi ne more narediti veliko

glede stanja današnje družbe, temveč v tem, da se ljudje

ne zmorejo niti odločiti, da bi se seznanili na duhovnoznanstven

način z osnovnimi družbenimi principi. Če bi

se lotili resnega študija, potem bi ostalo sledilo.' 14

Med družbenimi principi, ki jih lahko spoznamo s pomočjo

duhovno-znanstvenega študija, je tudi tako imenovani

osnovni družbeni zakon, ki pravi: 'Blagostanje človeške

skupnosti, ki sodeluje pri delu, bo tem večje, čim manj

si posameznik lasti dohodek od svojega lastnega dela.

To pomeni, bolj ko se dohodek, ki ga ustvari, posreduje

njegovim sodelavcem, bolj se njegove lastne potrebe ne

zadovoljujejo iz njegovega dela, temveč iz dela drugih.' 15

To je princip bratstva v praksi oziroma prakticiranje resnične

nesebičnosti, kajti 'očitno ta zakon trdi nič manj

kot to: človekova blaginja je tem večja v razmerju, kolikor

manj je egoizma.' 16 Ne glede na ugovore, ki se lahko

naslovijo na vsebino tega družbenega zakona, si lahko

predstavljamo, zakaj bi uvedba tridelne družbene ureditve

delovala kot protiutež egoizmu, ki mora obstajati

pri osebnem razvoju posameznikov. Kajti 'tisti, ki dela

za samega sebe, mora postopoma postati žrtev lastnega

egoizma. Samo tisti, ki deluje izključno za druge, se lahko

postopoma razvija v osebo, ki deluje brez egoizma.' 17 Z

drugimi besedami povedano: če je človek na vseh področjih

družbenega življenja dejaven v skladu z egoističnimi

impulzi, potem se bo pač razvil v ekstremnega egoista.

Samo v primeru, ko na gospodarskem področju dejansko

deluje v dobrobit celotne skupnosti, lahko posameznik

uravnoteži antisocialne impulze na področju duhovnega

razvoja.

Ugovor, ki bi ga lahko zastavili temu družbenemu zakonu,

je, da je raven blagostanja modernih družb rezultat

kapitalističnega sistema, ki deluje na principu egoizma

posameznikov. Ampak 'vsak, kdor resnično raziskuje

praktično življenje, bo odkril, da vsaka skupnost, ki obstaja

ali je kdajkoli in kjerkoli obstajala, ima dve vrsti dogovorov.

Ena vrsta dogovorov je v skladu s tem zakonom

in druga vrsta je v nasprotju z njim. Temu je tako vsepovsod,

če ljudje to hočejo ali ne. Vsaka skupnost bi resnično

20


o b z o r j a

in takoj razpadla, če se ne bi delo posameznika prenašalo

v celoto. Toda človeški egoizem se je od nekdaj zoperstavljal

temu zakonu in poskušal iztržiti za posameznika

toliko, kot je bilo možno iz njegovega lastnega dela. In

kar se je na ta način pojavilo zaradi osebnega egoizma, je

tisto, kar je prineslo pomanjkanje, revščino in nadloge ...

Vsak dogovor v skupnosti, ki je v nasprotju s tem zakonom,

bo neizogibno po nekem času nekje povzročil nadloge

in pomanjkanje. To je temeljni zakon, ki velja za vse

družbeno življenje z enako gotovostjo in nujnostjo, kot je

to v primeru kateregakoli naravnega zakona.' 18

Ali ni pravzaprav absurdno, da navkljub vsem resnično

velikim dosežkom modernega razvoja – vsem tehničnim

izumom in ogromnemu številu strojev, ki delajo namesto

ljudi – še vedno obstajajo lakota, revščina in ostale nadloge

človeštva. In to ne samo v industrijsko manj razvitih

državah, temveč celo v najbolj razvitih državah sveta.

Očitno je, da je število družbenih dogovorov, ki podpirajo

antisocialne impulze, še vedno preveliko, da bi lahko dosegli

vsesplošno osnovno materialno blagostanje v svetovnem

obsegu in znotraj modernih držav na takšen način,

da ne bi zgolj 1% zgornjega sloja užival kraljevskega

blagostanja, medtem ko se med preostalimi 99% znajdejo

celo taki, ki si ne morejo privoščiti niti človeku primernega

bivališča.

Naslednji ugovor bi se lahko glasil: Če so v današnjih ljudeh

tako močni antisocialni impulzi, potem pač ne moremo

pričakovati, da se bodo ljudje prostovoljno odločili

za uvedbo družbene tridelnosti. To je vsekakor problem.

Vendar, kot je bilo že omenjeno v prejšnjih prispevkih,

imamo pred sabo dve možnosti: Ali bomo dopustili, da

nas bodo socialne krize prisilile v iskanje novih družbenih

dogovorov, ali pa bomo s pomočjo spoznanja uvideli, kam

peljejo sedanje družbene ureditve, in se začeli ustrezno

pripravljati na to, kar mora priti kot posledica človeškega

razvoja.

Poleg tega obstaja ena skupnost, kjer ljudje že delujejo v

skladu s principom bratstva na ekonomskem področju: to

je družina. V njej vsak član prispeva po svoji moči v korist

celotne skupnosti in njegove potrebe so zadovoljene

iz skupnega družinskega proračuna. Vendar je družina

skupnost, ki temelji na krvnem sorodstvu in nam je potemtakem

nekako prirojeno, da smo pripravljeni delati za

ostale člane lastne družine. 19 Kaj pa bi nas lahko pripravilo,

da bi v istem nesebičnem duhu delovali za dobrobit

skupnosti, ki ni plod krvnega sorodstva?

'Če želimo začeti (delovati v skladu z osnovnim družbenim

zakonom), potrebujemo še eno stvar. Kadar kdorkoli

dela za drugega človeka, takrat mora le-ta najti v drugem

človeku razlog za svoje delo. In če bo kdorkoli hotel delati

za skupnost, potem mora prepoznati in občutiti vrednost,

naravo in pomembnost te skupnosti. To pa bo lahko storil

samo v primeru, če je skupnost nekaj povsem drugega

kot bolj ali manj nerazločen skupek posameznikov. Skupnost

mora biti prežeta z dejanskim duhom, v katerem

ima vsak posamezen član svoj delež. Skupnost mora biti

takšna, da lahko vsakdo izjavi: ”Naša skupnost je takšna,

kot bi morala biti, in jaz bom storil vse, da bo to tako (tudi

ostalo).” Skupnost mora imeti duhovno poslanstvo in

vsak posameznik mora imeti voljo, da prispeva k uresničitvi

tega poslanstva. Vsi neoprijemljivi abstraktni ideali,

o katerih ljudje običajno govorijo, ne morejo predstavljati

takšnega poslanstva ... Edina stvar, ki lahko pomaga, je

duhovno pojmovanje sveta, ki samo po sebi s pomočjo

tega, kar ponuja, lahko živi v mislih, v občutjih, v volji –

na kratko, v celotni človeški duši.' 20

Na koncu pa še vprašanje, kakšno je stanje v antropozofskih

skupnostih? V vseh teh letih, odkar živim v tujini,

še nisem slišal za obstoj skupnosti, ki bi uspešno delovala

po principih tridelnosti. Seveda, v preteklosti so bili določeni

poskusi, vendar bolj ali manj neuspešni. Tudi sam

sem izkusil raznovrstne negativne posledice življenja v

delovno-bivalnih skupnostih, kjer njihovi člani niso bili

sposobni ali pa niso želeli priznati, da tam, 'kjer delujejo

socialni impulzi, so istočasno prisotni tudi antisocialni

impulzi. Sposobni moramo biti, da se soočimo s temi

stvarmi iz oči v oči. Samo s stališča duhovne znanosti se

jih lahko vidi neposredno brez kakršnihkoli iluzij.' 21

To je še en dokaz, kako težko je razviti nepristranske sodbe

o lastni osebnosti oziroma o delovni ali bivalni skupnosti,

ki ji nekdo pripada. Potrebno se je zavedati, da

21


š i r i m o

se z izogibanjem priznavanja antisocialnih impulzov pospešuje

tiste procese, ki bodo, če se jih ne uravnoteži, prej

ali slej pripeljali do razkroja skupnosti. Morda niti ne do

takojšnjega fizičnega propada, vsekakor pa do počasnega

odmiranja nevidnih vezi, ki povezujejo posameznike

v to, kar imenujemo skupnost. Vsekakor lahko upamo,

da se bo prej ali slej dovolj ljudi bolj resno pripravilo na

tovrstne izzive in se lotilo temeljite preobrazbe obstoječih

skupnosti oziroma da bodo nove antropozofske iniciative

vključevale tudi socialni impulz v obliki tridelne ureditve

medsebojnih odnosov. 22

Seveda, treba je omeniti, da uvedba tridelnosti ni edini

način, ki omogoča vzgajanje socialnih impulzov. Obstajajo

še drugi načini, ki so povezani s takšnim razvojem

zanimanja in sočutja za druge ljudi, ki se preobrazi v prostovoljno

akcijo, kot je to primer z dobrodelnimi organizacijami,

ki pomagajo ljudem v raznovrstnih stiskah ipd.

Vendar pa bi bila uvedba družbene tridelnosti sama po

sebi največje dobrodelno dejanje, saj bi na ta način ljudje

razdeljevali plodove gospodarskega sodelovanja na mnogo

bolj pravičen način, kot se to dogaja dandanes.

To bi lahko bila dovolj velika vzpodbuda za uvedbo tridelnosti

tako v posamičnih organizacijah kot v celotni

družbi. Vendar pa to niso edini razlogi. 'Ideje francoske

revolucije – svoboda, enakost, bratstvo – so bile zadnje

ideje, ki so bile plod neživega (mišljenja, ki izhaja iz razumevanja

mineralnega sveta). Vse, kar se (dandanes v

socialnih odnosih) še vedno nadaljuje po tej poti, je brezplodno

in obsojeno na propad ... Kar se imenuje socialno

vprašanje, se ne more več nadzorovati z neživimi sredstvi.

Za to potrebujemo kraljevsko umetnost 23 ... Kraljevska

umetnost bo v prihodnosti socialna umetnost ... S

pomočjo te kraljevske umetnosti bodo morali ljudje razviti

sposobnosti, da bodo nadzorovali nekaj, kar je podobno

temu, kar klije v rastlini ... Počasi, toda zagotovo bo človeški

razvoj prišel do tega, da bo zaobjel organske, žive

sile.' 24

Z drugimi besedami povedano: S pomočjo zdravega,

uravnoteženega delovanja socialnega organizma bomo

ljudje v sebi razvijali sposobnosti obvladovanja eteričnih

življenjskih sil. To je vsekakor cilj, ki je vreden vsega našega

truda v soočanju, premagovanju in preobrazbi ovir

in težav, ki jih prinaša življenje s človeških skupnostih.

Opombe:

1 Steiner, Aspects of Human Evolution, Berlin, 17.07.1917

2 Duša zavesti je človeška sposobnost opazovanja in vrednotenja – to je

moralne presoje – lastnih dejanj, čustev in idej. Ta sposobnost se lahko

manifestira kot glas notranje vesti, to je zavedanja o tem kako vplivamo

z našimi aktivnostmi na svet in bitja okoli nas.

3 Steiner, Social and Political Science, 23.07.1898/30.07.1898

4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13 Steiner, Social and Antisocial Instincts, Dornach, 6.12.1918

5 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach, 27.10.1918

12, 14, 21 Steiner, Social and Anti-social forces in the Human Being, Bern,

12.12.1918

15, 16, 17, 18, 20 Rudolf Steiner, Essential Readings, Selected and edited by Richard

Seddon, poglavje Reordering of Society

19 To vsekakor drži za prvotne oblike družinskih skupnosti. Dandanes so se

antisocialni impulzi razširili tudi v moderne družine, čeprav je družina

še vedno tista skupnost, kjer so socialni instinkti še vedno zelo aktivni.

To je vidno predvsem v tradicionalnih družinskih skupnostih.

22 Za razlago teh odnosov glej članek Tridelnost družbenega organizma v Svitanju,

Pomlad 2012 (Letnik VIII, št. 1).

23 Kraljevska umetnost je ezoterični izraz, ki se nanaša na sposobnost človeške

ustvarjalnosti s silami življenja. V sedanjem času človeškega razvoja

smo lahko ljudje kreativni samo s snovmi in silami iz mineralnega

kraljestva. Recimo, kljub poznavanju njihovih kemičnih struktur,

znanost ne more ustvariti živih bioloških snovi, tako kot jih je sposobna

ustvariti vsaka rastlina. Vendar pa bo v prihodnosti, ko bo prišlo do

spajanja duhovnosti, umetnosti in znanosti, človek pridobil sposobnosti

ustvarjanja živih organizmov iz mineralnih snovi. To je cilj, h kateremu

stremi kraljevska umetnost.

24 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.01.1906

The basics of Anthroposophy

Social and antisocial impulses in the modern development

From renaissance onwards we have been living in the age of the consciousness soul. This means that the evolution

of the individuality is the basic need of our times ... This development is in accordance with the fundamental

sociological law, which says that 'in the early ages of cultural evolution, mankind tends towards the formation

of social units; initially the interests of individuals are sacrificed to the interests of those groupings; the further

progress of development leads to the emancipation of the individual from the interests of the groupings and to

the unrestricted development of needs and capacities of the individual.' [...]

22

For a better understanding of what is happening in the

social realm we need to be aware that ‘man is by no means

a simple being… and in v social relationships, likewise,

man is by no means a simple being. Precisely in social relationships

he is such a being as he would ardently desire

not to be… for instance, a man prefers not to admit that

he is only a half-way social being; that to the extent of

the other half he is antisocial. Now … that man is at the

same time a social and antisocial being is a fundamental

requirement for a social knowledge of humanity'


o b z o r j a

Proučevanje življenja

čebel z duševnega

vidika

Michael Thiele

V preteklosti je bilo življenje s čebelami obredno

in je zagotavljalo harmonijo med čebelami in

čebelarji. V našem svetu, kjer so izginili vsakršni

obredi, je naš izziv najti način, kako se ponovno

povezati z bistvenimi aspekti življenja in najti

smernice, kako sobivati s čebelami.

V svojih predavanjih o čebelah avstrijski filozof in

duhovni znanstvenik Rudolf Steiner opisuje bien

(izraz, s katerim je čebeljo družino okarakteriziral

kot eno bitje) kot bitje, ki je prežeto z življenjsko ljubeznijo.

Ko se bomo z čebelo srečali na tem nivoju

in nas bo ganila, bo nastopil nov način življenja s

čebelami. Čebela je postala metafora naše medsebojne

povezanosti s svetom in lahko naredi otipljivo

enost našega življenja. Navdihnjena z radikalno

drugačnim zaznavanjem samega sebe odzvanja v

globinah naših src. Čebele lahko spremenijo naše

zavedanje tega, kdo mislimo, da smo, in v nas vcepijo

željo po služenju.

V tem ključnem času, ko je življenje na zemlji na

toliko nivojih v tranziciji, vstopajo čebele v našo

zavest po vsem svetu,in sicer preko svoje borbe za

obstanek. Postanejo lahko navdih za spremembo v

našem kulturnem, emocionalnem in poljedelskem

pejsažu. Steiner poudarja, da 'moramo proučevati

življenje čebel z duhovnega stališča'. Na koncu

nam, vsakič ko v našem življenju primanjkuje duševni

element, svet to pokaže. Trenutno žalostno

stanje, v katerem so čebele, nam kaže odzven naših

omejitev. Kot naše življenjske zaveznice, nam čebele

zrcalijo naš lasten boj za preživetje v tem svetu.

S svojim sporočilom nas spodbujajo, da se prebudimo,

prebudimo v ta krhek, čudovit in dragocen

svet, da se prebudimo v to realnost. Prebudimo se!

Michael Thiele je zrasel n kmetiji v majhni vasici

v osrednji Nemčiji. Nanj je močno vplivalo nemško

gibanje za biodinamično čebelarjenje in sedaj

v Združenih državah Amerike predava o holistični

apikulturi. Je ustanovitelj GaiaBees (www.gaiabees.com)

kot platformo in pomoč za nov pristop k

življenju s čebelami.

prevedla Marina Nuvak

The Dawning

Historically, living with bees was ritualized, ensuring harmony between bees and apiculturists. In our deritualized

world, we face the challenge of finding the means to reconnect with core aspects of life and of

finding guidance for being with the bees.

In his bee lectures, the Austrian philosopher and spiritual scientist Rudolf Steiner describes the bien (a term defining

the bee colony as one being) as being permeated with life based on love. To meet the bien on that level and be touched

by it will bring forth a new way of living with bees. The bien can become a metaphor for our interconnectedness with

the world and it can make the oneness of our life palpable. Infused by a radical different sense of self, it resonates

within the depths of our own hearts. The bees can change our sense of who we think we are and instill in us a wish

to serve. 23


š i r i m o o b z o r j a

Antropozofske knjige

V Bosni in Hercegovini je po zaslugi Slobodana

Žalice, kot pobudnika in prevajalca, doslej

izšlo že nekaj antropozofskih knjig, ki jih lahko

nabavite preko njega osebno (po ugodnejši ceni):

mob. +387 65 572 966, email: slobodanzalica@

gmail.com

1. Rudolf Steiner, Znanje o natčulnom - Geografska

medicina: misterij dvojnika

2. Sergej O. Prokofjev, Tajna zla i Kamen temeljac

dobra I dio

3. Rudolf Steiner, Meditacije za hrabrost i

spokoj

4. Sergej O. Prokofjev, Nebeska Sofija i biće

Antropozoftje

5. Na raskršću stoljeca i milenijuma - iz opusa

Rudolfa Steinera (uredio Richard Seddon)

6. Rudolf Steiner, Uvod u waldorfsku

pedagogiju

7. Sergej O. Prokofjev, Ezoterne studije

8. Bernard Lievegoed, Bitka za dušu - Misterijske

struje u Evropi i nove misterije

9. Sergej O. Prokofjev, Tajna zla i Kamen temeljac

dobra I-II dio (drugo prošireno izdanje)

10. Rudolf Steiner, Tročlani socijalni poredak

(izdaja iz leta 1919; angleški prevod Towards

Social Renewal)

11. Sergej O. Prokofjev, Tok godine kao put

posvećenja (ezoterna studija o hrišćanskim

svetkovinama) I dio

12. Sergej O. Prokotjev, Tok godine kao put

posvećenja II dio

13. Rudolf Steiner, Ideje za novu Evropu

(družbena tematika, razširjena izdaja z eseji

sodobnih antropozofskih avtorjev)

14. Sergej O. Prokofjev, Tok godine kao put

posvećenja III dio

15. Bernard Lievegoed, Čovjek na pragu

16. Sergej O. Prokofjev, Tok godine kao put

posvećenja IV dio

17. Rudolf Steiner, Tajna bratstva i misterij čovjekovog

dvojnika« II dio

24

Similar magazines