Revija Svitanje - Zima 2012

wsljubljana

Letnik VIII, številka 4

K a z a l o

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

01 549 01 55

revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Aci Urbajs, Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Brane Žilavec, Elvira Zavodnik,

Mihaela Zalokar, Franc Vehar

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Marina Nuvak - Demeter kmetje na

božičnem semnju na Waldrofski šoli Ljubljana

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da revijo naroči društvo

(za vse svoje člane), znaša letna

naročnina 9 € na člana

NAKLADA: 1000 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

2

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Biodinamika v praksi 4

Pogled v 'Zimski čas' pod zemljo 4

Biodinamika s pridihom Mediterana 5

Končuje se najtežavnejše čebelarsko leto 7

Biodinamično vrtnarjenje 8

Dostojanstvo zemlje – poziv 10

Zdravje in prehrana 12

Proso – sreda – Merkur 12

Širimo obzorja 14

Modrost čebel 14

Kaj je biodinamika? 13. del 17

Antropozofija kot vir za preobrazbo 20

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


U v o d n i k

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Pozdravljeni, dragi prijatelji

naše skupne revije!

S tem nagovorom bi vas rada

znova spomnila, da je revija

plod skupnega volunterskega ustvarjanja vseh,

ki vanjo prispevamo lastna odkritja in spoznanja v

zvezi z biodinamiko, antropozofijo, antropozofsko

medicino ter waldorfsko pedagogiko. V reviji nam

je uspelo združiti sodelavce, ki so z nami pripravljeni

deliti svoje znanje o vseh teh področjih, in kot mnogi

naši gostje iz tujine dostikrat povedo, smo na to lahko

ponosni.

Krog sodelavcev revije pa še zdaleč ni zaprt, saj si k sodelovanju

želimo pritegniti še več tako imenovanih 'starih mačkov',

ki že dolga leta raziskujejo ta področja, pa tudi mladih

navdušencev, ki bi želeli z našimi bralci deliti svoja zanimiva

spoznanja. Vabljeni torej vsi, ki mislite, da bi lahko s

svojimi prispevki popestrili revijo!

Zdaj pa nekaj več o temah v tej številki.

• Z velikim veseljem bi želela najaviti članek gospe

Mihaele Zalokar, naše nove sodelavke, ki se je v tej

številki poglobila v pestro dogajanje v zemlji v tem

zimskem času.

• Gospa Breda Medvešček predstavi društvo Ajda

Istra, ki je staro komaj eno leto, vendar njegove

korenine, kot je to običajno z vsemi iniciativami,

segajo v daljna devetdeseta leta. Kot vsi vemo,

potrebuje vsaka rastlina trdne korenine, da lahko

naredi močan cvet in potem plod. In tako je z vsemi

stvarmi v življenju. Če niso dobro ukoreninjene, jih

odpihne vsaka sapica.

• Naš čebelar, g. Vehar, v svojem prispevku pove,

da je bilo to leto zanj in za njegove čebelice

najtežje.

• Sledita dva zanimiva prispevka tujih avtoric, ki

sta bila objavljena na internetu. V prvem nam

avtorica pripoveduje o svojem srečanju z biodinamiko.

V drugem pa nam avtorica piše o novi

vrsti kolonizacije, ki se dogaja danes na področju

pridelovanja hrane. Članek nam potrjuje, da le

ekološko in biodinamično kmetovanje omogoča

ljudem ne le zdravo prehranjevanje, ampak tudi

svobodo in neodvisnost.

• Gospa Elvira Zavodnik nam predstavi proso,

žito, ki ga je nujno odkriti.

• Iz knjige Modrost čebel sem vam pripravila

povzetek, ki govori o tem, kako se je avtor

knjige začel poglabljati v čebelarjenje s pomočjo

biodinamike. Menim, da je človek dosti premalo

pozoren na sporočila teh drobcenih živalic.

• V reviji lahko preberete tudi prispevek o izdelovanju

kompostnega kupa.

• Za konec pa poslastica za tiste med vami, ki se

želite poglabljati v skrivnosti antropozofije – naš

sodelavec Brane Žilavec nam je pripravil svoje

razmišljanje o antropozofiji kot viru in metodi za

prenovo celotnega duševnega življenja.

Vsem želim veliko veselja ob branju!

Na koncu moram povedati še nekaj o tokratni naslovnici.

Nastala je v soboto, 1. decembra, ko se je na Waldorfski

šoli Ljubljana odvijal tradicionalni božični semenj, na katerem

prav tako tradicionalno sodelujejo Demeter kmetje

z raznoliko ponudbo. To leto so imeli prav posebno čast,

da so nam s svojimi stojnicami pomagali povezati staro

in novo stavbo šole. Posnetek je iz novega dela.

In ker se naše skupno druženje vedno lepše

razvija,

naj na koncu vse skupaj povabim še na ogled

Igre o treh kraljih,

ki bo na sporedu v petek, 4.1.2013, ob 19. uri,

v novi telovadnici Waldorfske šole Ljubljana.

Igro pripravijo učitelji šole pod vodstvom gospe

Sarah Kane, režiserke in prevajalke iz Dornacha, ki

se ukvarja tudi s poučevanjem govora.

To je njihovo darilo vsem staršem,

učencem, dijakom, kolegom in prijateljem

Waldorfske šole Ljubljana.

SRČNO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE!

Opozorilo: Igra ni primerna za otroke do 4. razreda

osnovne šole.

3


B i o d i n a m i k a

Pogled v 'Zimski čas'

pod zemljo

Princip SAL Bog oče – kristalizacija

Mihaela Zalokar

To je čas od 20. novembra do 12. marca, ko se v

zemlji intenzivno dogaja priprava žive zemlje za

rast rastlin v prihodnjem letu. V zemlji je življenja

– živih organizmov vsaj za dvakratno težo več kot

na zemlji. Če hočemo, da nam ti živi organizmi,

kot so mikro organizmi, bakterije, deževniki itd.

pomagajo oživljati tla, jim moramo zagotoviti

najboljše pogoje s škropljenjem preparata 500,

gnoja iz roga, posipanjem zelenega komposta

in oranjem na odprto brazdo, da pred zmrzaljo

privedemo v zemljo zrak.

Deževniki, ki začnejo delat rove že oktobra, dovajajo

s tem zrak v nižje plasti zemlje. Deževnik pred rovom

spušča sluz, da zemljo zmehča in rov obda s sluzjo, s

katero se mikroorganizmi hranijo in z veliko hitrostjo

razmnožujejo. S tem, ko odmirajo, se tvori naravni

humus, ki je naslednje leto hrana za rastline. Preparat

500, gnoj iz roga, pa spodbuja korenine, da začnejo

tvoriti bele lasne koreninice, ki imajo na koncu bakterije,

vsaka rastlina svojo vrsto, te pa kisline, katere topijo

rudnine, da so na razpolago rastlinam za njihovo dobro

življenje. Ker se tudi te bakterije, mikroorganizmi z

neverjetno hitrostjo razmnožujejo in odmirajo, tvorijo

humus tako zelo globoko v zemlji, kot segajo koreninski

sistemi. Zato je plast oživljene zemlje vedno večja

in lahko od tega humusa rastline živijo tudi v suši.

Glodalci, hrošči, črvi pa se pred zmrzaljo pomikajo vedno

globlje v zemljo in s tem, ko delajo rove, dovajajo

zrak v nižje plasti zemlje ter tako omogočijo vodi, da

pronica vedno nižje in globlje, vsaj do enega metra, če

ni skole. S tem grejo po teh rovih hkrati z vodo tudi

humus in gnoj iz roga ter mikroorganizmi, ki se tam

razmnožujejo. Zato lahko v prerezu zemlje vidimo

male črne ali rjave pike humusa in če tako zemljo poduhamo,

diši po humusu. Če pa so tla zbita in v zemlji

ni zraka, v njej ni življenja ter zaudarja zatohlo, gnilo.

Ta vonj nam pove, da ta zemlja ni primerna za rast, da

je revna. Princip SAL Bog oče pa poskrbi, da ob zmrzali

voda in rudnine kristalizirajo v drobne kristale in

s tem naredijo nove rudnine, mivko, glino in kremenov

prah, da se zemlja zlahka razpušča, da v njej lahko

vzkali tudi najnežnejše seme. Nam pa omogoča delo v

rahli zemlji. Zato naj bo prvo delo spomladi s preparatom

500, gnoj iz roga, da seme najprej razvije korenino,

ki gre v globino zemlje, da bo v slučaju pomanjkanja

vode in prehude vročine v nižjih plasteh zmelje dobila

tudi hlad in humus.

Peteršilj, ki je rastel na težki ilovnati zemlji v hudi suši

in vročini. Zemlja je bila izsušena, da je imela 5 do 8 cm

velike razpoke, a je bil peteršilj svež in v lepi, bogati

rasti.

Biodinamično kmetovanje človeku v dušo in duha vedno

prinese radost in veselje, da smo božji otroci, in

da je Bog vse ustvaril za človeka in ga ne bo nikoli zapustil,

če bo delal za dobro vsega živega na Zemlji.

4

Lookg into the ‘winter time’ underground

Principle SAL God father – Crystallization

This is the time from 20 November to 12 March, when intensive preparation of live soil is happening in the

earth for the plants to grow in the coming year. We can find at least twice the weight of living organisms in the

earth to those on the earth. In order that these living organisms, such as micro-organisms, bacteria, earthworms,

etc., help us enliven the soil, we need to provide the best conditions by spraying the preparation 500, horn

manure, by applying green compost, and by plowing on the open furrows in order to bring air into the soil

before the frost.


v p r a k s i

Biodinamika s

pridihom Mediterana

Breda Medvešček

Z Evgenijo Pejič in Darjo Trgo smo se pogovarjale

v koprskem Središču Rotunda, kjer sta v imenu

Društva Ajda Istra novembra organizirali štiridnevni

tečaj o osnovah biodinamike.

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda

Istra je letos praznovalo šele svoj prvi rojstni dan.

Biodinamika na Obali pa se seveda ni začela šele z

registracijo društva, ki ima sedež na naslovu Dilici

15, kjer na pobočju nad rečico Rokavo, pritokom reke

Dragonje, stoji slikovita ekološka kmetija zakoncev

Pejič – Evgenije in Darka, ampak veliko prej.

Biodinamično kmetovanje sta v ta del Slovenske Istre

v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prinesla

Vera Klemenčič, učiteljica, sadjarka in gojiteljica vrtnin

iz Rokavcev pri Marezigah, in Danijel Mivšek,

diplomiran socialni delavec, vinogradnik in zelenjadar

iz Cetor pri Izoli. Vera je ena izmed ustanovnih

članic Društva Ajda Vrzdenec, ki je v Sloveniji pod

vodstvom Mete Vrhunc prvo začelo prakticirati in

razširjati biodinamično kmetovanje. Sredi osemdesetih

je bila Vera v Nemčiji, kjer je nabirala znanje o

biodinamiki. Po letu 1992 se je posvetila antropozofiji

in biodinamični pridelavi – ukvarjala se je predvsem

z vrtnarstvom in vzgojo sadik. Danijel se je leta 1992

izobraževal v Trstu pri znanem italijanskem biodinamiku

Enzu Nastatiju; že v letu 1993 je svoje kmetijske

površine v Cetorah obdeloval po takratnih ekoloških

smernicah; leta 1994 se je seznanil z Vero Klemenčič

in tudi z Meto Vrhunc. Slednja mu je omogočila izobraževanje

na dveh biodinamičnih kmetijah v Nemčiji.

Tudi kasneje je Danijel še sodeloval z Meto, pri

njenem društvu v Vrzdencu je dobival tudi del preparatov,

del pa sta jih pripravljala z Vero in redkimi

posamezniki, ki so se jima pridružili.

Le nekaj deset kilometrov proč pa sta Evgenija in Darko

12 let z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo usposabljala

opuščeno in zaraščeno posestvo v Dilicih in si

tam postavila tudi dom. Posadila sta oljčna drevesa in

se lotila vzgoje špargljev. Zgodilo pa se je, da je njun

nasad špargljev, ki jima je bil v velik ponos, začel že

po sedmih letih propadati. Spraševala sta se po vzrokih

in iskala možnost za rešitev nasada. Evgenija, ki

je sicer poznala koledar Marie Thun, se je odločila, da

se bolje seznani z biodinamiko. Skupaj z agronomko

Jano Bolčič sta jo mahnili na Goriško, tam so v Ajdi

Goriška namreč organizirali tečaj osnov biološkodinamičnega

pridelovanja. Na tisti konec Primorske

sta potem s soprogom Darkom odšla še nekajkrat,

predvsem sta se udeleževala delavnic vkopa in izkopa

preparatov pri Skrtovih v Levpi, blizu Kanala ob

Soči. V goriškem društvu sta se spoznala z diplomirano

inženirko agronomije Franko Ozbič, dolgoletno

predsednico tega društva, ki je še danes duša in srce

biodinamičnega gibanja na Primorskem. Franka je

Evgeniji postala mentorica in jo spodbujala k temu,

da je ta po istrskem območju začela širiti informacije

o biodinamiki. Evgenija se spominja:

'Šele v tem času sem spoznala Vero in Danijela, potem

nas je bilo vedno več, delovali smo neformalno, ko pa

je število naraslo na 15, smo se uradno registrirali.

Seveda se je še prej pojavila naša Darja, Darja Trgo,

diplomirana geografinja, ki sem jo pregovorila, da

5


i o d i n a m i k a

je postala predsednica društva, Vera in Danijel pa sta

naša mentorja, pri njiju imamo strokovne delavnice,

včasih katero organiziramo tudi na moji kmetiji. Vera

veliko ve o sadjarstvu, tudi Danijel ima ogromno znanja

o biodinamiki. Seveda je še vedno zelo dobrodošlo

sodelovanje s Franko Ozbič, ki je neprecenljiv vir

znanja in pomoči ob zadregah, s katerimi se srečujemo

pri našem delu. V društvu smo letos organizirali deset

srečanj, tudi vkop in izkop preparatov, nabrali smo zelišča

in pripravili vse preparate razen kremena, ki ga

imamo še na zalogi. Na tem tečaju, ki pravkar poteka,

sodeluje kar 15 naših članov, 14 pa je zunanjih. V decembru

bomo imeli občni zbor in predavanje o zdravi

prehrani. Načrtujemo tudi, da bi po zgledu Društva

Ajda Goriška za nabiranje zelišč določili posebno skupino,

ker bi si tako zagotovili zanesljivo udeležbo na

delavnicah nabiranja.'

Pri vodenju in organizaciji se Darja in Evgenija zelo dobro

dopolnjujeta.

Darja je bila zaposlena v Kopru na Kulturno-izobraževalnem

društvu PINA, kjer je vodila projekte za

ekološko kmetijstvo: 'Želela sem predvsem ozaveščati

prebivalstvo o ekološki hrani – o ekoloških pridelkih,

da bi vzpodbudila kmete k ekološki pridelavi. Pri tem

sem prišla v stik tudi z Danijelom Mivškom. Ko sem

organizirala tečaj o permakulturi, na začetku ni bilo

zadostnega zanimanja, zato sem po spletu iskala potencialne

udeležence in ugotovila, da obstaja neka skupina,

ki deluje po neki tako imenovani biodinamični

metodi in tako sem našla kontakt z Geni (Evgenijo). Ta

mi je takrat pomagala, da smo imeli na tistem tečaju

zelo veliko udeležencev. Ko sem prenehala z delom v

KD PINA, sem prevzela delo za Društvo Ajda Istra, ki

se je takrat začelo pripravljati na registracijo. Danes me

veseli, da sem se tako odločila.'

Kar nekaj njunih snovanj je seveda v zvezi z društvom,

velika večina Darjinih načrtov in misli pa je trenutno

pri njenem dojenčku, ki jo zaenkrat zahteva zase. Evgenija

pa na tihem pestuje poseben načrt (za katerega v

šali pravi, da je v sedanjih razmerah precej sanjski). V

okviru svoje kmetije želi namreč vzpostaviti učilnico v

naravi, kjer bi se mladi učili na izkustven način – izvajali

naj bi se raznoliki učni programi, tudi naravoslovni

dnevi in delavnice. To naj bi bila svojevrstna didaktična

kmetija. 'To so moje velike sanje,' pravi Evgenija

tako prepričano, da beseda sanje ne zveni prav nič

sanjaško. Želimo ji, da bi se ji te sanje nekoč uresničile

in bi s pridom uporabila svoje pedagoško znanje in izkušnje,

ki si jih je pridobila pri delu v šoli.

Ob obisku na kmetiji Pejičevih, kjer je potekal zadnji

dan tečaja, ko je bila na vrsti delavnica s praktičnimi

vajami, predvsem priprava kompostnega kupa, so nas

s kamnitih istrskih teras domačije pozdravljali barviti

grmički avtohtonega rastlinja, v urejenem nasadu se je

z vej kljub letošnji slabi letini še vedno svetlikalo nekaj

oljk, kakijevi plodovi pa so v vpadljivo oranžni pobalinsko

opozarjali nase nad gredicami z dišavnicami in

zelišči. Čeprav se je po dolini Dragonje vlekla megla in

smo Rokavo spodaj lahko samo slutili, je dež uvidevno

počakal na podelitev potrdil o opravljenem tečaju in

do zaključka slastnega, z mediteranskim gostoljubjem

obogatenega kosila. Res prijeten dan.

Društvu Ajda Istra želimo veliko uspešnih let!

6

Biodynamics with a touch of Mediterranean

In November I talked to Evgenija Pejič and Darja Trgo, when they organized a four-day course

on the basics of biodynamics.

This year this Society is celebrating its first birthday.


v p r a k s i

Končuje se

najtežavnejše

čebelarsko leto

Franc Vehar

napačni poti dejanj, razmišljanja in vrednot. Na

višji duhovni sferi odločajo o tem, kaj bomo dobivali

kot opozorila, da bi končno spoznali, da tako

v marsičem ne moremo naprej brez samouničenja.

Razveseljivo je pri vsem tem to, da so se v svetu že

pričeli organizirati ljudje, ki vidijo pravo pot rešitve,

tako na področju dela z naravo kot z ljudmi. Pri

tem pozitivnem delu z naravo in živalmi je svetla

luč prav društvo AJDA, pri delu z ljudmi pa waldorfska

šola, ki se trudi človeku privzgojiti pravi

čut do sočloveka in okolja,v katerem biva.

Odnos čebelarja do čebelic se v letošnjem letu nekoliko

zboljšuje zaradi spoznanja, da klasična literatura,

ki jo priporoča današnja družba, ni vedno prave

vsebine glede na to, kako želijo čebelice, da z njimi

ravnamo. Preveč je čebelarjev, ki želijo od čebelic

samo dobiček za vsako ceno. Mnogim ni mar, kako

se počuti čebelja družina po točenju medu, ko ji poberejo

praktično vso hrano in jim potem vsiljujejo

prazen sladkor. Večkrat kakega čebelarja vprašam,

kako bi se počutil, če bi mu ropar odnesel ves denar

in hrano iz doma. Naslednji dan pa bi mu pred

vrata postavil 5 kg sladkorja in pismo, v katerem bi

zahteval, da naj si s tem sladkorjem pomaga, kakor

ve in zna. Običajno mi odgovorijo, da sem nor, ker

tako razmišljam in jim postavljam za njih neumna

vprašanja.

Na žalost ima človek dano svobodno voljo in če

noče sebi in okolici dobro, mu ne more na lep način

nihče pomagati. Lahko ga samo opozarja, kot nas

višji duhovni svet opozarja z naravnimi katastrofami.

Če pa to ne bo zadostovalo, se zna zgoditi,

da nam bo odvzet dar bivanja na tem prelepem

planetu. Tako bo človek onemogočen, da bi uničil

najdragocenejše, kar mu je bilo podarjeno za čas

njegovega popotovanja skozi zemeljski čas bivanja.

Za svoja dejanja bo moral polagati račune, ko pride

nazaj v onostranstvo, od koder je prišel.

S čebelarstvom se ukvarjam že polnih 42 let. V

tem času sem s čebelicami doživel vsakršna leta.

Tako težavno leto za moje čebelice s strani narave,

pa mislim, da ni bilo še nobeno doslej.

Veliko sem razmišljal, kaj je temu vzrok. Poglobil

sem se v višji duhovni svet in poskušal razumeti,

čemu se človeku in živim bitjem na zemlji dogaja

to, čemur smo priča v letu 2012. Vedno znova slišim

notranji glas, ki mi odgovarja. Človeštvo je na

V zadnjih treh letih sem bil povabljen na več predavanj

po Sloveniji, kot predavatelj za bio dinamično

čebelarjenje. Z veseljem sprejmem vsako povabilo,

če je le v moji moči. Na teh druženjih poskušam

na preprost način pokazati slušateljem, kaj je pomembno

za uspešno čebelarjenje in dobro počutje

čebelje družine ter čebelarja, kakor tudi za vse uživalce

čebeljih pridelkov. Letošnjo jesen zaključujem

ciklus predavanj v čebelarskem centru v Lescah.

Ponovno skušam poudariti pomen vpliva kozmičnih

sil na usklajeno delo v čebelji družini. Morda bo

kdo zamahnil z roko misleč, to je prazna filozofija

7


i o d i n a m i k a

in bo nadaljeval po starem v upanju, da se bo stanje v

njegovem čebelarstvu popravilo. Toda to je teorija norosti,

ko vedno ponavljajo iste napake in pričakujejo

boljši rezultat. V čebelarjenju velja pravilo, da moraš s

čebelicami delati tako, kot je resnično prav, in ne tako,

kot misliš, da je prav. Enako velja za vsa druga dejanja

do narave in sočloveka.

Biodinamično

vrtnarjenje

Alys Flower

8

Pred nami je zopet neugodna zima, polna hitrih sprememb.

Jesen je bila za čebelice manj primerna, ker je

bilo vreme preveč toplo in pogosto so izletavale in iskale

sladko medičino, ki je niso našle. Porabile so nadpovprečno

količino zaloge hrane in čebelarji, bodite

pozorni na zaloge medu v pomladanskih mesecih, da

se ne ponovi napaka letošnjega leta, ko so nekateri puščali

družine lačne. Lakota in hitri vdori hladnega zraka

so največji stres v čebelji družini. Družina ne uspe

dovolj ogrevati vso zalego. Posledica tega je krčenje

čebelje gruče in odmrtje in gnitje zalege na satju, ki so

izven gruče. Po mojem je bil letos to glavni vzrok, da

je toliko čebeljih družin imelo težavo s hudo gnilobo

čebelje zalege. V decembru ob odjugi ne pozabite na

zatiranje varoe z oksalno kislino. Ta čas je varoa najbolj

občutljiva, ker se ne skriva v zalegi in jo najlažje odstranimo

iz panjev. Odpadlo varoo shranite do maja,

ko jo boste v pravem času sežigali na bukovem lesu in

izdelali zelo učinkovito sredstvo za zmanjševanje števila

varoi v panju.

Poskrbite za zimski mir v čebelnjakih in v panjih. Če

boste postorili vse potrebno, bodo čebelice spomladi

zopet - hvaležne čebelarju - polnile panje z lepo zaleženimi

sati in prinašale za svoje in čebelarjeve potrebe

veliko darov narave.

Ob zaključku leta pa želim vsem bralcem tega pisanja

obilo sreče, zdravja, notranjega miru in topline do narave

in sočloveka!

S čebelarskim pozdravom NAJ MEDI !

The most difficult year ever for

my bees is coming to an end

I’ve been a beekeeper for 42 years. I experienced

all sorts of years with my bees during this time.

But I think that, so far, this year is the most difficult

ever. I’ve been wandering, what could be

the motive behind. I immersed myself into the

higher spiritual world, trying to understand

why all this is happening to man and other living

beings on earth. Time and again I hear the

inner voice that’s telling me: Humanity is on

the wrong track ...

Zadnjih nekaj let sem veliko razmišljala o vrtnarjenju

in njegovih pravilih. Še posebno o tem, kako zelo

sovražim način vrtnarjenja, kjer je vse predpisano.

Kajti na svoji poti vedno bolj ugotavljam, da nič

ni absolutno, omejitve izginejo in šele nato lahko

začnemo svetovati, kako vzgajati rastline.

Pred petimi leti bi bila glede biodinamike in njenega

mesta v hortikulturi zelo skeptična. Toda zadnjič sem

se zasačila, kako sem prikimavala Claire Hattersley,

vodji vrtnarske skupine Weledinega vrta, ko nas je popeljala

skozi temelje biodinamičnega vrtnarjenja.

Biodinamično vrtnarjenje temelji na načelih organskega,

vendar skuša rastline poživiti tako, da črpa iz

kozmosa (del tega je sajenje ob luni, potem pa so tu še

drugi planeti in njihovi vplivi). Priznati je seveda treba,

da gre tukaj za nenavadna opravila, ki jih je s pomočjo

tradicionalne znanosti težko razložiti.

Weledin vrt v Derbyshiru je namenjen temu, da svoje

podjetje oskrbi s širokim izborom zelišč, sadja in cvetlic,

ki jih uporabijo za zdravila. Treba je vedeti, da tu

pridelajo, kolikor je mogoče vsega, kar potrebujejo. Res

veliko doživetje je, če tavaš po tem vrtu, ki je nekje med

botaničnim vrtom in naravnim rezervatom. Ima majhne,

urejene gredice z zelišči, ribnike, žive meje, travnike

in gozdove, ki dajejo vtis neurejenosti.

Claire je pojasnila, da je potrebno rastline, da bi bile

kolikor se da učinkovite, gojiti v divjini. Gozdne rastline,

kot je naprstec, gojijo v majhnih skupinah ob robu

bukovega gozda; trnulje gojijo v živih mejah in jeglič v

visoki travi. Priznava, da je zaradi tega žetev bolj težavna,

vendar se tudi bolj izplača.

'To', pravi, 'so neodvisne rastline in je treba z njimi tudi

tako ravnati.' Težko je gojiti nekatera zelišča na preveč

bogati zemlji, ker so lahko zaradi tega za tinkture

premočne.'

Vrtno posestvo meri 6000 hektarov in gostuje približno

300 različnih vrst, ki jih uporabijo za zdravila. Ker so

mnoge uporabljene za izdelavo homeopatskih zdravil,

jih ne potrebujejo v velikih količinah, razen ognjiča, ki

ga imajo velika polja.


v p r a k s i

Poskušajo uporabiti kar se da malo strojev, tako da

plevejo, žanjejo in obdelujejo ročno. Pa vendar je to

zelo komercialna posest. Ta prijazna tesna zveza okolja

in dobička na nivoju, ki spoštuje tako naravo kot ljudi,

je osnovno prepričanje biodinamike. Preprosto povedano,

gre za promoviranje tistega najboljšega, kar nam

lahko narava nudi.

Vitalnost rastline in prostora je zelo pomembna. Biodinamika

skuša preko potenciranega komposta in posebnih

preparatov povečati potencial rastline. Tukaj je

element alkimije in veliko govora o kozmosu. Rastline

sejejo ali žanjejo ob najbolj primernem času, ki ga določa

koledar, zemljo obogatijo in oživijo z različnimi

preparati, da tako povečajo življenjsko silo v njih.

Nekaj nenavadno staromodnega je v tem aspektu. Spominja

me na renesanso filozofij, kjer je bila meja med

alkimijo in znanostjo izrazito zamegljena.

Moderna znanost je veliko prispevala k našemu razumevanju

vrtnarjenja. Obstaja element biodinamike, ki

ga skozi naš trenutni linearni, objektivni pogled skoraj

ni mogoče razumeti.

Od biodinamikov sem dobila tudi nekaj čudovitih trikov.

Za merjenje temperature komposta potisnejo v

središče kompostnega kupa bambusovo palico. Ali je

kompostni kup prevroč ali prehladen, lahko hitro ugotovijo,

ko palico potegnejo ven in jo potipajo.

Z zakopavanjem koprive v zemljo izdelujejo čudovito,

hranilno krmo, ki jo uporabljajo v svojih preparatih.

Nekaj polnih samokolnic koprive razrežejo in nato zakopljejo

v luknjo v tleh. Čez leto dni jo izkopljejo. Še

nikoli nisem otipala tako, kot maslo mehke prsti. V tej

snovi si lahko kar čutil življenje. Predstavljam si, da bi

lahko bila čudovita za sejanje semen. Naslednjo jesen

bom to poskusila narediti.

Vrnila sem se z novim znanjem. Zadnjih nekaj let sem

bila v dvomu glede globoko ukoreninjenih predstav o

hortikulturi. Raziskovala sem permakulturo, bio-intenzivno

vrtnarjenje in druga in rečem lahko tole: Vsak

sistem ima svoja pravila ali omejitve, zvijače, malenkosti,

ki jih je težko razložiti in je potrebno preprosto

verjeti, za vsemi pa stoji praktik, ki je dobesedno ukoreninjen

v prostor in ima intimen odnos do narave. In

prav zaradi tega te metode čudovito delujejo, kajti dobro

kmetovanje pomeni, da vsakdo dobi svoj delež.

Alys Fowler je pisateljica in voditeljica radijskih oddaj.

Članek je bil objavljen na blogu Biodynamic Gardening

prevedla Marina Nuvak

Biodynamic Gardening

Over the last couple of years I have thought a lot about gardening and rules. And specifically how much I hate

the prescriptive nature in which a lot of gardening is taught. For as I travel down this dirt road, the more I

realize that there are no such things as absolutes only loose boundaries where you can start to suggest how to

go about growing.

Five years ago I would have been very skeptical about biodynamics and its place in horticulture. But yesterday I found myself

nodding with agreement with Claire Hattersley, the garden team leader of the Weleda farm garden as she took us through the

principles behind biodynamic gardening.

9


i o d i n a m i k a

Dostojanstvo zemlje –

poziv

Vandana Shiva

Potem so bila patentirana lokalna semena in cene so se

povišale, tako da so kmetje postali siromašnejši. V Indiji

so vpeljali tako imenovan BT-bombaž. Vendar je ta visoko

kultiviran ameriški bombaž v Indijo prinesel tudi

škodljivca. Rezultat je bil, da so potrebovali štirikrat več

pesticidov. Posledice v Indiji so bile tako drastične, da so

tam od leta 1979 zabeležili neverjetnih 25 000 primerov

samomorov, predvsem med kmeti. Dokažemo lahko, da

je 85 % teh samomorov povezanih z družbeno-ekonomsko

ceno BT-bombaža. V Indiji med sejanjem govorijo

naslednjo molitev: 'Naj bo seme neizčrpno,' pri čemer se

na seme obračajo kot na seme življenja. Od kmetijskih

koncernov, kot je Monsanto, pa slišimo: 'Naj bo seme izčrpno,

tako da bodo naši dobički neizčrpni.'

Zato sodelujemo v veliki koaliciji gibanj za ohranitev raznolikosti

semen. Vzdrževanje le-te je osnova za življenje.

Mnogi mislijo, da je hrana le blago. Toda hrana kot

blago ne more biti del življenjskega kroga. Ko postane

blago, potem se nekaterim izplača 70 % ameriških žit porabiti

kot krmo za živali, ta špekulacija pa poviša ceno

kruha. Ko začnemo na hrano gledati kot na nekaj svetega,

potem ponovno odkrijemo, kako sveta je naša zemlja.

Tisti, ki skrbijo za zemljo, kmetje, opravljajo to službo.

Tiče se svetosti življenja.

Danes je milijarda ljudi lačna in polovica njih

prideluje hrano.

Nekaj gre strahovito narobe, če morajo biti lačni celo

kmetje in vrtnarji. To se ni zgodilo čez noč, ampak se

je dogajalo v dveh korakih. Naprej se je zgodila industrializacija

kmetijstva, 'zelena revolucije', ki ni ne zelena

ne revolucionarna. Bill Gates in njegova finančno

močna fundacija so vodilna sila v AGRA (Združenju

za zeleno revolucijo v Afriki). Kmetijstvo vidijo kot

vojno in orožje so pesticidi in gnojila, ki koristijo kemijski

industriji; vendar je to v resnici vojna proti ljudem.

Namesto biološke raznolikosti imamo monokulture.

Naše male posesti so bile pomanjšane, gozdarstvo in

živinoreja je bilo izgnano. Rodovitnost se je zmanjšala.

Tisto, kar so oglaševali kot korak k preprečevanju svetovne

lakote, je bila dejansko pot v lakoto.

Leto 2011 ni bilo le 150-letnica Rudolfa Steinerja, ampak

tudi 150-letnica pesnika Tagoreja. Napisal je čudovito

pesem Materi zemlji. Ta pravi: 'Izlil bom svoje pesmi v

tvoje nemo srce in svojo ljubezen v tvojo. Služil ti bom s

svojim delom. Videl sem tvoje dobrotljivo lice in ljubim

tvojo žalostno prst, mati Zemlja.' Ta stavek: 'Služil ti bom

z ljubeznijo', je pomemben. Vse se začne z naravo. Vse

nam daje, toda kaj dajemo mi njej v zameno? Zgolj naš

ljubi trud. In to služenje so razglasili za prekletstvo. Proizvodno

kmetijstvo danes pomeni, da naj bi zmogli brez

človekovega dela. Ameriško kmetijstvo je potemtakem

najbolj produktivno, saj živi na zemlji manj ljudi kot v

zaporih.

Toda čemu ta napad na majhne kmete povsod po svetu?

To je zadnje zatočišče svobode! Pred kratkim sem govoril

z ekološkimi kmeti indijskega gorovja. Neko starko

so vprašali, zakaj kmetuje na tem težkem področju.

Njen odgovor je bil: 'To je edini način, da si popolnoma

svoboden.' Vsak človek potrebuje hrano, zato se kmetijstvo

smatra za primarno gospodarstvo, ki svojo vitalnost

dobiva iz raznolikosti in iniciative celotne družbe.

Poleg bioloških, prinašajo gensko spremenjene rastline

tudi pravne nevarnosti. Patentirani genotipi nimajo nič

z rejo, temveč so namenjeni špekulacijam na borzi. Cilj

je, da vsako seme, ki ga želimo posejati, plačamo pravim

lastnikom. To je napad na dveh frontah: s predpisi

10


v p r a k s i

preprečijo neodvisne vire semen in nas prisilijo, da kupimo

patentirano seme. Severna Afrika se osvobaja izpod

diktatorjev, tukaj pa se vzpostavlja ekonomska diktatura,

ki si hoče podrediti naravna bogastva planeta. To

je naslednji korak k nadvladi nad zemljo, potem ko so

postali lastniki zemlje. Tudi to govori o strašljivi dinamiki.

Bogate dežele in podjetja kupujejo zemljo v Afriki.

Pravijo, da je 76 % zemeljske biomase še vedno neuporabljene.

Žena, ki nabira drva za ogenj, da bi lahko skuhala

obrok, kamele, ki se pasejo na pašnikih – za vse to vlada

prepričanje, da je izgubljena biomasa. Kot bi rekli: Rečna

voda, ki odteče v morje, je izgubljena voda.

Gledamo v prihodnost in vemo, da so biološka in kulturna

raznolikost in decentralizirane strukture osnova

za zdrav in bogat razvoj. Tukaj se ne bojimo primerjav.

Štirinajst kvintalov riža je mogoče pridelati na biodinamično

obdelanem hektaru zemlje, medtem ko zemlja, ki

jo obdelujejo z umetnimi gnojili in monokulturami, daje

le dvanajst kvintalov (en kvintal je 100 kg). Pravijo, da

je riž, pridelan z umetnimi gnojili, bolj ploden, ker daje

višje profite. Potem pa moramo pogledati na proteine,

ogljikove hidrate in maščobe – 338 enot nasproti 90 pri

umetno gnojenem rižu. Folna kislina, ki jo potrebujejo

nosečnice, je 554 : 0, kalcij 3420 : 100. Naredili smo grob

izračun. Če bi lahko realizirali ta razširjen ekološki sistem,

ki spoštuje življenje in nacionalne kulture v vseh

arabskih deželah, bi imeli dovolj hrane za 2,5 milijardi

ljudi, kar je več kot podvojeno število prebivalcev Indije.

Verjetno ste že slišali za gensko spremenjen zlati riž,

ki preprečuje slepoto, ker vsebuje beta karotin. Odkrili

smo, da ga naš lokalni riž vsebuje več. Tudi ne potrebujemo

gensko spremenjenega riža za vitamin A. Ekološko

pridelovanje v Indiji lahko proizvede zadostno količino

vitamina A za 1,5 milijardo ljudi in folne kisline za 1,7

milijarde nosečnic. Nobenega razloga ni, da bi otroci

stradali. Pa vendar v Indiji letno strada en milijon otrok

zaradi nezadostne prehrane. Zakaj? Ker nič več ne pridelujejo

hrane – pridelujejo blago. In raznolikost človekove

prehrane se je skrčila iz 8500 rastlin na predvsem osem

vrst blaga, s katerim trgujejo po vsem svetu.

V moji knjigi 'Zemlja, ne olje' opisujem, kako so 40% klimatskih

težav povzročili industrijsko kmetijstvo in proizvodnja

hrane in bi jih bilo torej mogoče razrešiti z biodinamično

obdelavo. Soočamo se s svetom, v katerem je

vse blago, in življenje je privatizirano in industrializirano,

zaradi česar je delo malih kmetov obsojano. Bolivijski

predsednik, Evo Morales, je imel pogum, da je zahteval

splošno deklaracijo pravic za mater Zemljo. Danes

moramo spoznati, da brez zagotavljanja pravic Zemlji,

tudi človekovih pravic ne more biti. Tisti trenutek, ko to

sprejmemo, se med človekom in zemljo splete sveta vez.

Vez, ki jo lahko najdemo v duhovni kozmologiji mnogih

kultur. Če zmoremo počistiti s starimi delitvami med

severom in jugom, med proizvajalcem in potrošnikom,

med kmetom in znanstvenikom, se nam na naši poti v

drugačno zavest obeta razburljiv čas. Zemlja je razlog

za novo civilizacijo. Iz majhne države Butan sem dobil

klic, da 100 % njihovega kmetijstva preusmerim v biodinamično.

Vlada je odkrila, da mora rast vključevati tudi

osebno srečo.

Zaključil bi z željo, da navežemo dosti večjo skupnost

in sodelovanje med centri, kot so Goetheanum, vsemi

kmetijami, na katerih delate, in vsemi področji, ki cenijo

svobodo ljudi. Najpomembnejša stvar, ki smo se jo naučili

od Ghandija, je izraz 'Satyagraha'. To pomeni moč

duše za resnico. Ko gledamo v prihodnost, moramo pogled

ohraniti na čudovitem dostojanstvu zemlje. Svoboda

odločanja, kaj bomo jedli in kaj ne bomo, je v naših

rokah. Wendell Berry je to čudovito izrazil: Hranjenje je

kmetijsko dejanje. Podpiramo tisto, kar porabimo. To so

majhna dejanja, ki bodo, ko se razmnožijo po vsej zemlji,

sprožila prehransko revolucijo. Stopimo skupaj!

Vandana Shiva je kvantna fizičarka, borka za človekove pravice

v Indiji, eko-feministka in okoljevarstvenica. Leta 1993 je

prejela Nobelovo nagrado na področju alternative. Je avtorica

mnogih knjig in se bori za neodvisnost in pravice na področju

prehrane po svetu.

Članek je bil aprila 2011 objavljen

v reviji Das Goetheanum in v reviji Lilipoh

prevedla Marina Nuvak

Earth's Dignity: A Plea

Today, there are one billion people who go hungry and half of them produce food.

Something is going dreadfully wrong when even farmers

and gardeners have to go hungry. This fact did not arise

overnight, but happened in two steps. First came industrialization

of agriculture, the 'Green Revolution', which is neither

green nor revolutionary. Bill Gates and his financially

strong foundation are a leading force in AGRA (Alliance

for a Green Revolution in Africa). They see agriculture as a

war and the weapons are pesticides and fertilizers benefiting

the chemical industry; however, it is actually a war against

the people. Instead of biodiversity we have monoculture.

Our small holdings have been reduced, forestry and animal

husbandry were banished. Fertility has decreased. What has

been advertised as a step against world hunger was a path

to hunger.

11


Z d r a v j e i n p r

Proso – sreda – Merkur

Žito, ki ga je nujno odkriti

Elvira Zavodnik

Proso je diuretik in energijsko žito priporočljivo

v fitoterapiji proti stresu, anemiji, depresiji in

utrujenosti, še posebno intelektualnega izvora.

Drobna in zlato rumena zrnja, ki imajo danes nezasluženo

slab sloves. Napačno je razmišljati, da je hrana za

ptice. V preteklosti pa je bila hrana naših prednikov

in skupaj z ječmenom, pšenico, čičeriko, lečo, čebulo,

česnom, porom in kumaricami je proso hranilo že Sumerce.

Nič manj pomembno pa ni bilo za Rimljane.

Proso se je uporabljalo že v antičnih časih, celo v kameni

dobi, kot je razvidno iz arheoloških najdb. Torej je že

zelo dolgo v uporabi. Ima veliko hranilnih vrednosti.

Do prihoda koruze pa je predstavljal osnovno živilo, ki

je bilo pripravljeno v obliki polente.

Proso pa je še vedno osnovno živilo mnogih afriških

prebivalcev, vendar na tej celini gojijo druge vrste.

Razlogi za opustitev ...

Danes imamo zelo malo proizvajalcev prosa, rastline,

ki je koristna le v začetnih fazah pridelave. Dejansko

ima hiter cikel rasti, ki omogoča sejanje v aprilu in žetev

v juniju.

Za rast potrebuje malo vode in zelo malo gnojil, ki so

dovoljena v ekološki pridelavi. Žetev je mehanizirana.

Nato pride faza strojnega luščenja ob upoštevanju

strogih pogojev v zvezi z vlago..

... in ponovna uvedba

Ponovna uvedba prosa v prehrano ni samo zdrava izbira,

ampak tudi okusna! Je dobrega okusa, sladek in

nežen. Proso je v resnici lahko prebavljivo, bogato z

minerali, bolj kot so druga žita. Vsebuje večji delež železa,

fosforja, magnezija, fluora in silicija. Zlasti slednji

je pomemben za nohte, lase, kožo, zobno sklenino. Beljakovine

so torej predvsem podobne in bolj popolne,

kot so tiste v pšenici, ajdi in rižu. Proso vsebuje lipide v

variabilnih razmerjih z visoko vsebnostjo nenasičenih

maščobnih kislin (78-82%).

Proso je diuretik in energijsko žito, ki je priporočljivo

v fitoterapiji proti stresu, anemiji, depresiji in utrujenosti,

še posebno intelektualnega izvora. Pripisana mu

je lastnost boja proti splavom, zato je priporočljiv za

nosečnice. Vsebuje vitamine A, B1, B3, E. Ne pozabite,

da proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za obolele

s celiakijo.

12


e h r a n a

Proso v kuhinji

Proso ima to prednost, da se ga enostavno in hitro skuha.

Namakanje ni potrebno. Proso damo v ponev in

popražimo na majhnem ognju, brez začimb, z mešanjem.

Nato dodamo dvojno količino tople vode, lonec

pokrijemo in kuhamo na majhnem ognju 20 minut ter

preverjamo količino vode. Lahko tudi preskočimo korak

praženja in žito kuhamo v mrzli dvakratni količini

vode - vedno pokrito - 20 minut. V obeh primerih s kuhanjem

žito vso tekočino absorbira. Pred kuhanjem je

priporočljivo proso sprati pod tekočo zelo vročo vodo,

da odstranimo saponine in s tem preprečimo, da bi

bila jed žarka.

Proso pripravljamo na različne načine kot na primer

z bučkami, korenjem, porom in dodanim muškatnim

oreščkom. Uporabljamo ga v mineštrah in sladicah.

Uporaba moke pa ni ravno priporočljiva, ker je enostavno

žarka.

Proso je naravni antibiotik, zato je priporočljivo, da

ga v zimskem času imamo vsaj enkrat na teden na

jedilniku!

Narastek iz prosa in zelenjave

Sestavine:

6,5 dl vode,

250 g prosa,

1 jušna žlica kurkume,

750 g čebule, korenja, zelja,

1 jušna žlica jušne osnove,

200 g sira,

1 jušna žlica bazilike,

1 jušna žlica peteršilja,

poper, zeliščna sol

Priprava: Proso kuhaj v vodi s kurkumo približno 15

minut. Zelenjavo na hitro popraži in kuhaj v malo

vode, precedi, dodaj zelenjavni jušni koncentrat. Primešaj

kuhano proso, dodaj na koščke narezan sir,

drobno sesekljano baziliko, peteršilj in zeliščno sol.

Vse skupaj dobro premešaj. Pripravljeno maso daj v

model, pomazan z maslom. Peci v pečici pri 200 °C.

13


Š i r i m o o b z o r

Modrost čebel

Osnove bio-dinamičnega čebelarjenja

Erik Berrevoets

pri umetnem oplojevanju, odvrača človeka od želje po

čebelarjenju. A čebele so ga vedno bolj fascinirale in

odločil se je raziskati alternativne prakse čebelarjenja.

Najprej je prišel do ugotovitve, da čebele človeku z

veseljem dovolijo, da jih od blizu opazuje, agresivno

se odzovejo le, če hoče posegati v panj. Prišel je do

zaključka, da imajo čebele raje, da jih človek pusti pri

miru.

Našel je le nekaj knjig, ki so veliko govorile o potrebi,

da se uvede bolj etičen odnos do dela s čebelami, o naravnih

načinih odpravljanja nadlog in bolezni, o tem,

da je potrebno zmanjšati uporabo kemijskih sredstev

in kako pomembno je, da se izogibamo komercialnemu

čebelarjenju. Zelo malo pa je našel napotkov za

delo s čebelami in panji.

'Bolj ko človek proučuje ta bitja in njihov način življenja,

bolj spoznava, da je v njihovem načinu bivanja in v

tem, kar počnejo, velika modrost.'

Rudolf Steiner

Uvod v duhovni pristop k čebelarjenju

Več kot 90 let od tega, kar je Rudolf Steiner prvič podal

serijo svojih predavanj o čebelah, število čebeljih

družin drastično upada. Prav zato je pomembno, da

pregledamo njegova predavanja, proučimo njegove

pripombe in dognanja, da bi v njih lahko našli predloge,

kako izboljšati situacijo.

Pozitivni učinki Steinerjevih odkritij na področju poljedelstva

in pedagogike so danes vse bolj vidni,

povečano je zanimanje za waldorfske šole ter bio-dinamično

vrtnarjenje in kmetovanje. Njegove raziskave o

naravi čebel pa so le malo vplivale na čebelarsko prakso

in na naše razumevanje narave čebel.

Avtor knjige se je za čebelarstvo začel zanimati prav

zaradi žalostnega stanja čebel po svetu. Vendar konvencionalno

čebelarjenje kot edini način obvladovanja

čebel priporoča opremo, ki se nepoučenemu zdi,

kot bi bila namenjena čiščenju strupenih odplak ali

nuklearne elektrarne. Takšna oprema, skupaj s pihalniki

za odganjanje čebel, da bi jim laže odvzeli med,

uporaba ogljikovega monoksida za anestezijo matic

Posebno pomembna pa so bila Steinerjeva predavanja

iz leta 1923 o naravi čebel. Predavanja pa, kljub njegovemu

poznavanju osnov bio-dinamike, niso bila

enostavno branje. Razkrila so mu povsem drugačen

pogled na čebele in naravo. Na prvi pogled ne nudijo

praktičnih navodil, vsebujejo pa globoko duhovno

razumevanja modrosti narave. Nudijo bogato poznavanje

čebel, vpliva gospodarstva in politike na čebelarstvo,

pomena medu za človeštvo in velikega pomena

čebel za rastlinstvo. Vse to lahko uporabimo kot osnovo

za razumevanje alternativne prakse čebelarjenja.

Ena ključnih ugotovitev, ki jih je predstavil Rudolf

Steiner, je, da je treba celotno čebeljo družino razumeti

kot organizem in ne kot zbir posameznih živali. Kot

vsak organizem tudi čebelja družina nasprotuje vsem

motnjam in izpostavljanju svojih notranjih procesov.

To se jasno kaže v njihovi napadalnosti do tistih, ki to

poskušajo. To odkritje je v avtorju močno odzvanjalo

in odločil se je najti takšen način čebelarjenja, kjer ne

bo potrebno vznemirjati čebelje družine, kjer bo lahko

spoštoval integriteto čebelje družine kot organizma.

Steinerjeva predavanja dajejo tudi vpogled v vzroke

za nadloge, ki pestijo čebele ter kažejo na možne alternative

konvencionalnim postopkom, ki problemov ne

znajo razrešiti in pogosto vodijo v nove težave.

Steiner kaže, ne le na medsebojno povezanost znotraj

čebelje družine, temveč tudi na medsebojno povezanost

med čebelami in rastlinami. Ta omogoča vzajemne

koristi tako za žuželke kot rastline. To spoznanje

je izjemnega pomena saj je, v nasprotju z vse večjo

pozornostjo, ki jo človek namenja izumiranju morskih

in rečnih ekosistemov ter izumiranju živalskih in

14


j a

rastlinskih vrst, zelo malo pozornosti namenjene ekosistemu

v zraku, med žuželkami. Čebele so le majhen

del udomačenih žuželk, med katere spadajo tudi sviloprejke

in hrošč, ki proizvaja smolo za izdelavo šelaka.

Ljudem se izginjanje žuželk prej zdi pozitivno kot zaskrbljujoče.

Pa vendar, če je izginjanje čebel pokazatelj

izginjanja drugih vrst žuželk, bi to lahko imelo nepoznane

posledice za vse človeštvo.

Steinerjeva predavanja o čebelah

Leta 1923 je imel Steiner serijo predavanj na temo čebel,

os in mravelj, za delavce na Goetheanumu v Dornachu.

Sledila so praktični predstavitvi čebelarjenja, ki

jo je imel čebelar, g. Muller. Prav zaradi tega ni videl

potrebe po tem, da bi govoril o praktičnih aspektih

čebelarjenja in so njegova predavanja bolj teoretska. V

njih je govoril o svojem pogledu na čebelarjenje, ki ga

je predstavil g. Muller, zajemajo pa tudi odgovore na

vprašanja poslušalcev.

Steinerjeva predavanja o čebelarjenju so večplastna.

Po eni strani dajejo podatke, ki temeljijo na njegovih

raziskavah čebel in drugih žuželk. Po drugi strani pa

prinašajo primere metodologije njegovega proučevanja

duha in modrosti, ki se kaže v naravi.

Z njimi je skušal poslušalce med drugim spodbuditi,

da razvijejo globlje razumevanje čebel in narave tako,

da kultivirajo svoje zavedanje o tem, kako nematerialna

resničnost ali duhovna dimenzija vpliva na čutno

zaznavni svet. Poskušal je tudi pokazati, kako

pomembne za človeštvo so čebele in druge žuželke,

saj imajo, s tem ko pri nabiranju medu oprašujejo prehranske

pridelke, pomembno vlogo pri revitalizaciji

življenja rastlin.

V uvodu v svoje predavanje je govoril o tem, da lahko

duhovno raziskovanje pokaže na enkratno naravo

čebel kot posledico delovanja kozmosa na čebeljo družino,

posebno vpliv Venere. Prikazal je tudi, kako se

unikaten način reprodukcije v čebelji družini in njena

socialna struktura kažejo v posebnem odnosu, ki ga

imajo čebele do cvetlic. Duhovni element, ki ga čebele

dobijo od cvetlic ob nabiranju nektarja in cvetnega prahu

in s katerim se hranijo, ustvarja posebne značilnosti

čebelje družine. Ta duhovni element je prisoten tudi v

medu.

V prvem predavanju (26. novembra) Steiner še naprej

govori o kozmičnih vplivih na naravo čebel. Pokaže,

kako so različni tipi čebel v čebelji družini rezultat

delovanja sonca in drugih kozmičnih sil, preko heksagramske

oblike njihove satnice, kakor tudi različne

dolžine izpostavljenosti tem vplivom, v času razvoja

od jajčeca do polne zrelosti čebele. Povedal je tudi,

kako taki vplivi delujejo na druge aspekte čebelje družine,

kot je rojenje. Da bi mogli bolje razumeti delovanje

čebelje družine, je pokazal na podobnosti med

čebeljo družino in človeškim telesom. Potem ko je

razložil notranje značilnosti čebelje družine, je raziskal

povezavo med čebelami in življenjem rastlin, da

pokaže, da obstajajo dokazi, da je v naravi nekakšna

modrost. Razumevanje te modrosti je prvi korak k izboljšanju

konvencionalnih čebelarskih praks, kot je na

primer vpliv umetnega hranjenja čebel na dolgoročno

počutje čebelje družine. Steiner je napovedal, da bo v

primeru, da s takšno prakso še naprej ignoriramo naravne

procese v čebelji družini, prišlo do dolgoročnih

negativnih posledic.

V drugem predavanju (28. november) se je odzval na

članek o zmožnosti čebel, da vidijo barve. Kritiziral je

zaključke o čebelah in naravi, do katerih so v svojih

raziskavah prišli konvencionalni znanstveniki. Kritičen

je bil do njihovih predpostavk, da so učinki, ki so

jih opazili, enako pomembni tako za živali, kot so za

ljudi. Poudaril je, da so kemijski procesi, ki jih dobijo

preko vonja in okusa, za živali bolj pomembni kot za

ljudi. Kritiziral je tudi uradno znanost, ki preko nadzora

znanstvenih revij določa, kaj naj bi smatrali za resnico,

ter preprečuje dostop alternativnim pristopom.

Zaključil je, da ima konvencionalna znanost, zaradi

načina vodenja raziskav, zelo malo ponuditi čebelarjem.

V tem predavanju je komentiral tudi pomen hranjenja

čebel za njihovo dobro počutje in učinke umetnega

hranjenja.

V tretjem predavanju (1. december) je v odgovor na

nek članek, ki je govoril o prednostih zdravil iz medu

za otroke, izpostavil pomanjkljivosti konvencionalne

znanosti v oziru na prehranske raziskave. Trdil je, da

mora ta usvojiti holistični pogled, in da morajo, namesto

da naštevajo prednosti določene hrane tako, da jo

razstavijo na njene kemijske komponente, opisovati

prednosti, ki izvirajo iz značilnosti duhovnih elementov,

ki tičijo za njihovim nastankom. Pomen tega je prikazal

z razlago koristnosti medu za ljudi. Pri tem se je

skliceval na unikatno dejstvo, da le-ta izvira iz rastlinskega

nektarja, ki je nabran in pretvorjen v med, nato je

shranjen v šeststraničnih satnicah. Odgovoril je tudi na

vprašanje glede povezave med čebelami in ljudmi ter o

vplivu planetov na proizvodnjo medu.

O povezavi med čebeljo družino in čebelarjem pa je

natančneje govoril v svojem četrtem predavanju (5.

december). Osredotočil se je na zmožnost čebel, da

15


š i r i m o

prepoznajo čebelarja. Tukaj je poudaril, da je potrebno,

v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, čebeljo družino

obravnavati kot organizem z lastnim spominom, in

ne kot skupek posameznih čebel. Povedal je, da so čebelarsko

prakso razvili kot posledico političnih in gospodarskih

pogojev določenega obdobja. Govoril je o

vsesplošni komercializaciji družbe, o osredotočenosti

na profit ter kvantiteto pred kvaliteto. Govoril je tudi o

tem, zakaj nekateri ljudje ne prenesejo medu ter o vplivu

zodiakalnih znakov na proizvodnjo medu.

Peto predavanje (10. december) je bilo namenjeno

predvsem odgovorom občinstva, vključno s povezavo

med širjenjem čebeljih bolezni ter umetnim hranjenjem

čebel in uporabo umetnih gnojil. Znova je izpostavil,

da ima vmešavanje v naravne procese čebelje družine

negativne posledice. Govoril je, kako pomembna je

duhovna znanost za razumevanje narave, pri čemer je

razpravljal o povezavah med različnimi tipi os in drevesi

ter o poreklu medu. Povedal je, da so ljudje nekoč

svoje razumevanje narave uporabili za razumevanje

povezave med figovim drevesom in osami ter tako

ustvarili fige z večjo vsebnostjo nektarja. Takšna znanja

so bila, po besedah Steinerja, nekoč instinktivna, danes

pa jih je mogoče dobiti preko duhovnega raziskovanja.

V šestem predavanju (12. december) je znova pogledal

na povezavo med čebelami in cvetlicami ter na

pomen medu za ljudi. Odzval se je tudi na vprašanje

glede učinka čebeljega strupa, tako zdravilnega, kakor

kot strupa. Povedal je, da je potrebno pri odločanju za

zdravljenje najprej proučiti posameznikove lastnosti in

njegovo zdravstveno stanje, ter svaril pred splošnimi

trditvami glede dobrih ali slabih učinkov substanc, ki

jih pri zdravljenju uporabimo. Govoril je o tem, kako

lahko človek čebelo delavko spremeni v matico, če

spremeni njeno prehrano, obliko satnice in trajanje njenega

razvoja. Oba z Mullerjem pa sta svarila, da takšne

matice ne moremo obravnavati kot zdrave matice. Govoril

je o modrosti, ki tiči za naravnimi procesi, o razlikah

med čebelami in žuželkami s podobno socialno

strukturo (mravlje, ose), pri čemer je kazal na razlike

v strukturi gnezda in material, iz katerega je izdelano.

Sedmo predavanje (15. december) poglablja razlago

razlike med čebelami, osami in mravljami. To, da kompleksna

gnezda imenujemo zgradbe, reproduktivno

obnašanje pa smatramo za instinktivno, po njegovih

besedah ne pomeni nič drugega, kot da dajemo nalepke.

Trdil je, da je to vedenje dokaz, da za naravnimi

procesi tičita modrost in duhovne sile. Poudaril je, da

je med žuželkami in rastlinami nek odnos, ki je v korist

obojim, in ki ga brez duhovne znanosti ne moremo v

celoti razumeti. Menil je, da se moramo ozreti na zgodovinski

razvoj rastlin in živali, da bi lahko razumeli

njihove sedanje lastnosti. Zaključil je, da je človeštvo

postalo kultura, ki vse preveč bazira na razumu, namesto

na intuitivnem razumevanju.

V svojem zadnjem predavanju (22. december) je razložil

ugodno medsebojno zvezo med žuželkami in

rastlinami. Tokrat se je osredotočil na fizične vidike te

zveze, posebno na vlogo oksalne kisline, mravljinčne

kisline in drugih strupov žuželk. Povedal je tudi, da ti

igrajo pomembno vlogo pri razgradnji in revitalizaciji

zemlje, rastlin, žuželk in človekovega telesa. Razložil

je, kakšen pomen ima čebelji strup za rojenje čebel.

Svoje zadnje predavanje, ki ga je imel okoli božiča, je

zaključil z navedbo prave simbolike Kristusa v moralnem

smislu, kot revitalizacije zemlje.

prevedla in povzela Marina Nuvak

16

Wisdom of the Bees

Principles for biodynamic beekeeping

‘The more you investigate these creatures and the manner in which they live, the more you will come to the

conclusion that there is a great wisdom in how they work and what they accomplish.’ -Rudolf Steiner


o b z o r j a

Kaj je biodinamika?

13. del

Izdelava kompostnega kupa

Do zdaj nam mora biti že jasno, da je kompost pomemben

korak za zdravje rastlin. Vsi bi morali razmišljati,

kako vrtne in dvoriščne ostanke reciklirati v bogat,

močno delujoč kompost. Najprej kompostni kup postavite

na najboljše možno mesto v vrtu. V majhnem

dvorišču morda ne boste imeli veliko izbire. Toda če je

mogoče, izdelajte kompostni kup nekje v senci neagresivnih

listnatih dreves. Evropejci imajo najraje starejšo

lesko. Na severozahodu je najboljša jelša. Javor in njegovi

sorodniki so druga možna izbira, saj so njihove

korenine napadalne. Jelka je prav tako druga alternativa

– kompostne bakterije težko predelajo smole iglavcev.

Zadnja možnost bi bila drevesa, kot je cedra, z iglicami,

ki so težko prebavljive, ali oreh, ki izloča alergene

kemikalije ter tako onemogoča rast drugih rastlin.

Naslednji korak je izdelava kompostnega kupa. Pomaga,

če področje najprej odpremo, tako da zemeljski organizmi

lažje vstopijo. Potem položimo sloj stebelnih

ostankov, kot na primer sončnična stebla. Ti materiali

dlje časa razpadajo, vendar omogočajo pod kupom cirkulacijo

zraka, tako da stvari ostanejo aerobne. Lahko

bi uporabili gozdne veje, vendar bi potem imeli ovire

pri izkopavanju zrelega kompost. Če imate možnost,

lahko dodate perforirano cev za zračenje.

Gradnja kompostnega kupa

Potem dodajajte izmenično plasti rjave snovi (odpadki

z visoko vsebnostjo ogljika) in zelene snovi (odpadki

z visoko vsebnostjo dušika). Rjava snov bi lahko bilo

staro listje ali trava – zadostuje 7 do 15 cm. Zelena snov

je lahko pokošena trava ali dušični odpadki, kot je staro

zrnje kave. (Zrnje kave se smatra kot zeleno, čeprav

je s praženjem postalo rjavo.) Za vsako zeleno plastjo

je čas, da poškropimo z nekoliko zbirnega kompostnega

pripravka po Pfeifferju, ki ga po želji raztopimo v

škropilnici deževnice. Potem pokrijemo zeleno snov s

tanko plastjo vrtne prsti.

Naša prst vsebuje precejšnjo količino ilovice, zato je ni

potrebno preveč dodajati. Lahko dodate tudi kameno

moko, apnenec ali mineralna gnojila. Plast prsti služi

mnogim namenom – ujame morebitni amonijak, ki ga

oddaja zelena snov in tako zaščiti hranila. Plast prsti

služi kot vir mineralov za kompostne organizme. In

prst omogoča preventivno cepljenje za mnoge organizme

v zemlji. Biodinamika pravi, da ima ilovica pomembno

vlogo pri posredovanju med komplementarnima

poloma sil rasti. Nato ponavljajte z dodajanjem

plasti s toliko materiala, kot ga imate. Ko je kup narejen,

dodajte krovno plast, ki ima vlogo 'kože' ali ločnice.

Steiner je trdil, da se življenjske sile znotraj kupa

reflektirajo od zunanjega roba in se ojačajo na sredini.

Kadar na ta način gradimo plasti, jih lahko vedno kasneje

še nekaj dodamo. To zaporedje je dobro na dvorišču,

kjer pridobimo materiale za kompost, na primer

pokošeno travo – vsak teden manjšo količino. Če je

material suh, boste morali dodati nekaj vode. Po navadi

pa delamo kompost v deževni sezoni, tako da to

ni problem. Zato si jaz ne delam skrbi okoli ravnanja

vrha, da bi absorbiral dež. Dosti več možnosti je, da

bomo imeli problem s preobilico dežja. V najboljšem

primeru naj bi bile kompostne snovi mokre toliko kot

ožeta goba. Če so premokre, ni dovolj zraka. Če so presuhe,

pa se razpad dogaja predolgo.

Da bi dvorišče obdržali čisto, lahko kompostirate v

zaboju. Ni problema – le slediti morate istim vodilom

pri izdelavi plasti. Sam uporabljam star stavbni les od

palet, iz katerega naredim zaboje iz letev. Pazite, da

je dovolj prostora med letvami, da lahko vstopa zrak.

Zaboj naj bi bil najmanj kubični meter velik, da lahko

generira dovolj toplote za dobro kompostiranje. Lahko

kupite narejene plastične zaboje. Lahko uporabite tudi

žične valje od žične ograje.

Navdušenci za kompostiranje bi radi dodajali vse mogoče

stvari – kot na primer kuhinjske ostanke. Dobro

razmislite glede tega. Blizu mesta bi lahko privabili

podgane in nezaželene škodljivce. Sam za kompostiranje

raje ne uporabljam nobenih snovi iz kuhinje. Res

je, da bi lahko morda naredil nekaj več komposta s kuhinjskimi

ostanki, vendar bi bila dodatna količina le

17


š i r i m o

majhna. Dosti bolje je, če sosede nagovorim, da mi dajo

svojo pokošeno travo in odpadle liste. Maria Thun pravi,

da olupki citrusov in banan ne razpadejo zlahka.

Namoči jih v vedro vode, dokler delno ne razpadejo

ter nato doda na kompostni kup. S tem prav tako odklanja

škodljivce.

Če še niste vedeli, pasji in mačji iztrebki prav tako niso

primerni. Njihovi iztrebki lahko razširijo parazite na

človeka. Upati je, da bo kompostni kup uničil bolezenske

organizme, vendar je bolje, da se jim popolnoma

izognemo. Odvrzite živalske iztrebke v posodo za

smeti in ne na kompostni kup!

Če želite kompostirati kuhinjske ostanke, morate razmisliti

o vermikulturi. To pomeni, da v posebnih zabojih

gojite deževnike. Prednost tega je, da so ostanki

zaščiteni pred nazaželenimi živalmi, deževniki pa jih

hitro počistijo. Dobro je, da začnete z nekaj 'red wiggler'

deževniki; ta vrsta je dobro prilagojena na to, da

jé bogato hrano. Kot vsakemu kompostnemu kupu, bo

tudi njim ustrezalo občasno škropljenje s kompostnim

pripravkom po Pfeifferju, vendar bodo dobro delali

tudi brez njega.

Kako se kompost razvija

Za optimalno kompostiranje morate misliti na štiri

elemente: zemljo, vodo, zrak in ogenj. Zemlja je trden

element, ki priskrbi minerale. Poskusite imeti 5 % zemlje,

ki izvira od korenin rastlin, kakor tudi od dodane

prsti. Preveč zemlje upočasni proces. Voda je pomemben

element; idealno naj bi kompost izgledal kot ožeta

goba. Če je preveč suh, bo zatohel, plesniv in poln

žuželk. Če je preveč moker, bo težak, sluzast, smrdeč

in lahko privablja ličinke muh. Da bi omogočili dotok

zraka, pomaga, če razkosamo material in občasno obrnemo

kup. Element ognja se pojavi, ko se kup ogreje.

Kup se, odvisno od materiala, v prvi fazi lahko ogreje

od 140 do 160 stopinj celzija. Potem ko se nekoliko

ohladi, se bodo deževniki razmnožili. Pri razkrajanju

rastlinskega materiala žuželke niso tako učinkovite.

Če jih opazite, pomeni, da je kup preveč suh, in da je

razpadanje zastalo.

Osnovni element rastlin je celuloza. Pravzaprav je to

presenetljiva substanca, ki naj bi gradila rastline. Celuloza

je polimer glukoznih molekul – kdo bi si mislil, da

lahko sladkor uporabimo za gradnjo drevesa? Že dolgo

nazaj so rastline ugotovile, da lahko ta material, ki

se uporablja za shranjevanje energije kot hrane, uporabijo

kot konstrukcijski material. Rastlina ga pravzaprav

uporabi na dva načina. Celuloza je dolga veriga

sladkornih molekul – predstavljajte si jo kot verigo biserov.

Lahko služi za gradnjo dolgih vlaken - toda kaj

jim bo dalo trdnost? V ta namen rastline med seboj povežejo

molekule sladkorja v matrico v obliki plastične

smole. Ta substanca se imenuje lignin. Za oblikovanje

gradbenega materiala, kot je les, vzame rastlina dolga

vlakna celuloze in jih namoči v lignin. Ovoj predstavlja

problem bakterijam. Lahko si predstavljamo, da bakterija,

ko najde konec celuloze, odstre zadnjo molekulo

in se zažre v verigo. Vendar je lignin mreža in molekule

ni mogoče zlahka zlomiti. Tako neprebavljivi lignin

postane humusna kislina. Rastlinski materiali, ki so celuloza,

omogočajo energijo za kompostne bakterije in

vodijo k hitro recikliranim hranilom, medtem ko leseni

materiali z ligninom proizvajajo trden humus. Jasno

je, da bo kompost vseboval obe vrsti materiala, vendar

je lahko dobro uigran z izborom začetnih materialov.

Kompostiranje poteka skozi tri stopnje. Najprej - v bakterijsko-glivični

stopnji - so predelani preprosti, lahko

dostopni sestavni deli. Bakterije razkrojijo proteine v

aminokisline in na koncu v amonijak. Karbohidrati

razpadejo v preproste sladkorje in organske kisline in

na koncu v ogljikov dioksid. Istočasno razvijejo glive

zajetje amonijaka in začno v svojem podgobju ponovno

graditi aminokisline. Nekaj posrednih mešanic propadanja

bi bilo škodljivih za rastlinske korenine, zato

je pomembno, da se ta faza zaključi, preden kompost

uporabimo. V tej fazi se potroši kisik in pri tem sprosti

veliko toplote. Če pogledate v notranjost kompostnega

kupa, boste v središču videli aktivno delovanje toplotnih

bakterij, njim pa sledi bela nit podgobja. V času

te faze je pomembna količina vlage in potrebno jo je

nadzirati.

Kompostiranje kaže upadanje kisika, ko mikrobi potrošijo

ogljikove snovi hitreje, kot se lahko z njimi

meša zrak. Včasih kompost mehansko obračamo, da

vnesemo vanj zrak in pospešimo razpadanje. Vendar

pa to ni nujno. Odnos kisika in ogljika je dinamičen

18


o b z o r j a

in nakazuje stopnjo razpadanja in ne stopnjo zračenja.

Kompost potrebuje določen čas, da se v njem odvije

proces razpadanja.

Druga faza pa je faza deževnikov. Kup se ohladi in

bakterije, ki imajo rade toploto, oblikujejo spore. Glive

so predprebavile rastlinski material. Zdaj so aktivni

deževniki in aktomicete. Če so od prve faze ostale

nepredelane snovi, je zdaj čas, da kup obrnemo, da se

premeša. V času te faze se razmnožijo kolonije bakterij,

ki odgovarjajo deževnikom. Prežvečijo snovi, ki vsebujejo

celulozo in ustvarijo humus. Humus pa deluje

kot goba, ki potegne vase hranila za rastline. Pri tem pa

deževniki uničijo tudi vse patološke bakterije.

Tretja faza nastopi, ko kompost popolnoma dozori v

drobljiv, prijetno dišeč humus. Vse lahkό razgradljive

zmesi so bakterije predelale, ostale so le čvrste humusne

zmesi. Dr.- Inghamova 'kroji' kompost glede na tip

pridelka – za stebelni pridelek uporablja bolj lesnate

zmesi z veliko lignina in izdela kompost, ki vsebuje veliko

gliv. Za zelenjavo uporablja bolj dušične zmesi in

proizvede kompost, ki je bogat z bakterijami in hranili,

ki se hitro presnavljajo.

Will Brinton je izpeljal analizo, ki kaže transformacijo

med kompostiranjem. V prvi fazi lahko opazimo začasno

akumulacijo hlapljivih organskih kislin. To so

take vrste zmesi, ki nastajajo med siliranjem, kot so na

primer mlečne in acetične kisline. Te substance delujejo

kot naravni konzervansi hrane; zavirajo nadaljnje

razpadanje in so strupene za korenine rastlin.

Zaradi tega je pomembno, da se procesi kompostiranja

nadaljujejo dovolj dolgo, da uničijo te odpadne produkte.

Pri pravilnem kompostiranju se te substance

potrošijo že prej, z absorbcijo kisika. Druge substance,

ki so rastlinam škodljive – amonijak, vodikov sulfid in

etilen – se prav tako sprostijo v prvi fazi, vendar so ob

zorenju komposta nevtralizirane.

Če rastlinam prezgodaj dodajamo kompost, se delovanje

bakterij bori s koreninami rastline za kisik. Količina

kisika je pomembna za dober razvoj korenin. Nedozorel

kompost povzroča odvajanje kisika iz prsti.

Kompostnega kupa ni potrebno pogosto obračati, da

bi tako dodajali kisik. Raziskava Willa Brintona je pokazala,

da ostaja v času procesa zorenja vsebnost kisika

v kupu nizka in se poveča šele, ko so bakterije potrošile

vse snovi, ki fermentirajo. Tudi če obrnete kup,

bo torej količina kisika hitro spet padla na isti nivo. Še

več, obračanje kupa omogoča hlapljivim hranilom, da

uidejo.

Koepf poroča, da ima ob uporabi preparatov zaključen

kompost več hranil.

Kompost zmanjša pojav bolezni, delno zato, ker rastline

cepi s koristnimi mikroorganizmi.

Se nadaljuje.

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:

www.oregonbd.org/Class/class.htm

prevedla in priredila Marina Nuvak

Building the Compost Pile

By now you should have got the message that compost is a critical step for healthy plants. We should all be

thinking about how best to recycle garden and yard debris into rich, powerful compost. First, locate the compost

pile in the best place. In a small yard, you may not have much choice. But if you can, build the pile where it is

shaded by non-invasive deciduous trees. Europeans prefer elder, hornbeam or hazel. In the Northwest, an alder

tree is great.

Maples and their relatives are second-choice because their

roots are invasive. Douglas fir would also be a second choice

-- the terpenes of conifers are hard for compost bacteria to

attack. Last choice would be trees like cedar, with hard to digest

needles, or walnut, which exude alletrophic chemicals to

discourage growth from other plants. The next step is to build

the compost pile itself. It helps to break up the area first so

there is good entry by soil organisms. Then put down a layer

of stalky residue, say like sunflower stalks. These materials

take a while to break down but allow for air circulation under

the pile so that things stay aerobic. You could use woody

branches but then you have interference when you try to dig

out the finished compost. If you have the opportunity, you

can add a perforated pipe for aeration.

19


š i r i m o

Osnove antropozofije

Antropozofija kot vir in

metoda za preobrazbo

celotnega duševnega

življenja

20

Brane Žilavec

Verjetno je pozoren bralec opazil, da se v duhovni

znanosti daje velik poudarek pravilnemu razvoju

nepristranskega mišljenja. Nekateri razlogi, ki so v

ozadju takšnega pristopa, so bili že podani v prejšnjih

prispevkih.

Sedaj si bomo ogledali nekatere značilnosti sodobnega

mišljenja, ki so v ozadju mnogih problemov, s katerimi se

soočamo tako na osebnem kot na družbenem področju.

V sedanjem času je najbolj pomembna naloga ljudi, da

si ponovno pridobijo vedenje o obstoju duhovnega sveta.

Če želimo to storiti na način, ki ustreza naši današnji

fizični konstituciji, potem 'moramo šolati naše mišljenje.

To je razlog, zakaj mora duhovna znanost, če želi biti

ustrezno uglašena z današnjim časom, govoriti o razvoju

intelektualnega življenja. Vendar s tem ni mišljeno takšno

intelektualno življenje, ki dandanes prevladuje, kajti le to

nas je izsušilo, omrtvilo in omejilo naš pogled na življenje

... Zgolj koncepti – celo tisti, ki so pridobljeni s pomočjo

resne in vestne znanstvene raziskave – pustijo našo

dušo hladno in nesposobno najti svojo pot v resničnem

življenju.' 1

Razlog zakaj intelekt ne zmore ogreti naše duše, je v eni

od objektivnih posledic prehoda iz duhovnega v fizični

svet. 'Preden se spustimo na zemljo, živimo življenje duše

in duha. Toda od tega življenja v polni resničnosti duše

in duha v predzemeljskem obstoju imamo tu na zemlji

samo naše misli, koncepte in mentalne slike. Le-te so v

naši duši, ampak na kakšen način? ... Misli, ki jih imamo

med rojstvom in smrtjo – misli moderne znanosti, moderne

modrosti – so truplo tistega, kar smo bili, preden smo

se spustili na zemljo. To kar je mrtvo telo v primerjavi s

telesom, ki je poln življenja, to so naše misli v odnosu do

tega, kar smo bili v duši in duhu, preden smo se spustili

na zemljo.' 2

Ker je to ključen uvid za razumevanje modernega duhovnega

življenja, ki je pod velikim vplivom materialistične

znanosti – v katerem so do določene mere vpleteni vsi

ljudje, ki so bili v stiku z modernim izobraževanjem v kakršnikoli

obliki – si oglejmo še eno Steinerjevo razlago.

'V času fizičnega zemeljskega življenja miselni element v

naši duši obstaja kot senca. Misli so upravičeno opisane

kot blede in abstraktne. V najboljšem primeru so človekove

misli in duševne slike v obdobju zemeljskega življenja

zgolj zrcalne slike zunanjega sveta. Ljudje proizvajajo misli

o tem, kar so zaznali s svojimi čutili v zunanjem svetu.

Na primer, če odstranite od vašega miselnega življenja

vse, kar ste zaznali skozi vaša čutila, in vse, kar ste

izkusili v teku zemeljskega življenja, potem ostane zelo

malo. To je, seveda, drugače, če ste s študijem duhovne

znanosti pridobili drugačne vrste miselnih vsebin od tistih,

ki jih pridobivamo iz čutno-zaznavnega sveta. Naš

miselni svet je zgolj odsev, zato ker je izgubil svojo notranjo

vitalnost, kar je posledica tega, da smo sestopili v

čutno-zaznavni svet. Lahko bi rekli, da je odnos trdnega

zemeljskega objekta do lastne sence na zidu enak odnosu

resnične miselne vsebine do tega, kar živi v našem mišljenju

med zemeljsko eksistenco ... Pred rojstvom oziroma

pred spočetjem imamo intenziven obstoj, ki je poln

življenja; le ta se kasneje preobrazi v senčne misli ... Pred

spočetjem živimo v celoti vesolja, ki nas obdaja. Misli, ki

se pojavijo v času našega življenja na zemlji, so zgolj sence

tega, kar vsebuje življenje v kozmičnem obsegu,' 3 preden

se utelesimo v fizično telo.


o b z o r j a

Preden se soočimo z nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša

tovrstno mišljenje, si oglejmo eno od njegovih pozitivnih

strani. 'Misli v naši duši omogočajo svobodo ravno zaradi

tega, ker niso žive; takšne misli tvorijo osnovo za človekovo

svobodo zaradi tega, ker so mrtve in tako nimajo

moči, da bi nas prisilile (v karkoli). Človek lahko postane

svobodno bitje v današnjem času, ker se mora ukvarjati z

mrtvimi mislimi namesto z živimi.' 4

Med negativnimi posledicami mišljenja – ki je podobno

gledališču senc, ki odseva to, kar je v duhovnem svetu

polno življenja – je tudi pojav modernega abstraktnega

mišljenja. Sam izraz ima izvor v latinskem abstractus, kar

pomeni: odstranjen od konkretne resničnosti. Rezultat

tega so misli in besede, ki so odstranjene od pravega, to

je duhovnega življenja. S pomočjo te razlage lahko razumemo,

zakaj smo v sedanjih časih, ko prevladuje materialistično

mišljenje, ki je v svoji osnovni naravi teoretičen,

abstrakten način razmišljanja, dobesedno preplavljeni z

izpraznjenimi mislimi, z besedami brez pravega pomena,

še posebno, kadar se uporablja takšne izraze, ki se ne nanašajo

na fizične zaznave, kot so svoboda, enakost, bratstvo,

demokracija, napredek, ljubezen, resnica itd. 'Če

preiskujemo, kaj se dogaja v zunanjem življenju, potem

moramo reči, da je materializem povzročil porast praznega

govorjenja, sorodnika hinavstva, celo do te mere, da

to vključuje tudi človekovo etično doživljanje. To se bo

sčasoma poslabševalo, če si človeštvo ne bo pomagalo z

znanjem, ki vodi k duhu in ki se mora združiti z dvigom

našega notranjega moralnega čuta. Pridobiti si moramo

spoznanje, kako se duhovno-znanstveno dojemanje sveta

navezuje na naloge in celotno dostojanstvo človeka ... To

je zelo potrebno za moderno človeštvo in najbolje bi bilo

najti nove izraze, nove oblike izražanja, s katerimi bi lahko

opisali ta del naloge, ki jo ima duhovna znanost.' 5

To je naloga, da se omogoči vstajenje mišljenja iz 'mineralne

grobnice' prevladujoče materialistične kulture razmišljanja.

In kako lahko dosežemo, da bodo 'naše misli spet

oživljene kot žive misli? ... To ni vprašanje, kako posedovati

nekakšno abstraktno poznavanje duhovno-znanstvenih

resnic, temveč vprašanje njihove neposredne uporabe

v življenju, tako da raziskujemo socialne probleme, izobraževalne

probleme – dejansko cel spekter človeškega

življenja – s stališča resnične duhovne modrosti ... To ni

povod, da se izjavi, da je duhovna znanost znanost duha,

temveč vprašanje, kako se lahko duhovno znanost vzame

resno v vsakdanjem življenju.' 6 Seveda, na osnovi naših

življenjskih izkušenj nam je lahko jasno, da se pri uvajanju

resničnih sprememb v vsakdanjem življenju pojavljajo

mnoge ovire. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da 'ni

bilo možno voditi intelektualnega življenja v smeri tega,

kar bi nas lahko zadovoljilo, zaradi tega ker se ljudje želijo

izogniti ravno temu, kar duhovna znanost smatra pravilno

za današnje človeštvo. Potem ko ljudje prepoznajo izsušenost,

suhoparnost in enostranskost intelektualizma,

ne morejo enostavno izvleči čustva ven iz nekakšnega

pred-intelektualističnega, prvobitnega, elementarnega

področja in tako izboljšati sebe kot razumskega bitja. Navsezadnje,

v tem neukročenem elementu ne moremo najti

ničesar, kar bi lahko cepili na podlago naše civilizacije, ki

je prežeta z intelektom ... Namesto tega moramo v naši

duši izvajati vaje, tako da bomo naše misli, ki prihajajo in

odhajajo, spremljali z živimi občutji. Enostranski intelektualci

imajo suho in neplodno miselno življenje, zato ker

dovolijo svojim mislim, da begajo sem ter tja na področju

znanosti, ki je tako oddaljeno od resničnega življenja, ali

pa živijo lahkomiselno iz dneva v dan. V nasprotju s tem

si s pomočjo duhovno-znanstvenih vaj prizadevamo za

koncentracijo in poglabljanje našega mišljenja in za razvoj

koncentriranih čustev do te mere, da lahko sovražimo ali

ljubimo, da smo lahko veseli ali jezni o tem, kar razmišljamo,

tako kot lahko sovražimo in ljubimo ljudi in tako, kot

smo lahko jezni na zunanje dogodke ... Če bomo razvili

sile mišljenja, čustvovanja in volje, ki so običajno neaktivne

znotraj nas, bomo na ta način našli pot v duhovni svet

... skozi našo lastno dušo in duh.' 7

Ta razvoj se nanaša na postopen proces prenove naših

instinktivnih čustvenih odzivov in impulzov volje v življenje

čustev in volje, ki je v soglasju z novim razumevanjem

sveta, ki ga prinaša duhovna znanost. Tovrstna

preobrazba je v svojem bistvu postopen proces oplemenitenja

čustvenega življenja in ozaveščanja nagibov volje.

Za primer si lahko vzamemo naš odnos do drugih ljudi,

ki se giblje med dvema skrajnostima, med sebičnostjo in

ljubeznijo do drugih. Kje lahko najdemo vir za preobrazbo

ljubezni do samega sebe v ljubezen do vseh drugih

bitij? 'Modrost naredi človeka odprtega in sprejemljivega,

zato ker je osnova, iz katere raste ljubezen do vseh

stvari. Pridiganje o pomenu ljubezni je zaman. Ko modrost

ogreje dušo, se ljubezen izlije iz nje ... Če se ljubezen

in sočutje ne združita z modrostjo, se ne more pojaviti

pristna pomoč. Če je nekdo, ki si je zlomil nogo in leži

na ulici, obkrožen z ljudmi, ki so polni sočutja, obenem

pa brez znanja, mu le ti ne zmorejo nuditi pomoči. Če pa

pride zdravnik, ki ima znanje, kako se mora postopati z

zlomljeno nogo, mu bo le- ta lahko pomagal, kajti njegova

modrost bo spremenila njegovo sočutje v akcijo. Osnova

vsej pomoči, ki jo premorejo ljudje, je v znanju, uvidu in

sposobnosti.' 8

Vse pozitivne antropozofske iniciative – waldorfske šole

in vrtci, biodinamične kmetije, Camphill skupnosti 9 , antropozofske

zdravstvene ustanove itd. – so plod osebnih

sposobnosti in znanja posameznikov. Vir njihovega

21


š i r i m o

znanja so uvidi v 'večne ideje, ki so v ozadju vsega ... Ljudje

so sposobni vsrkati te večne ideje, te duhovne podobe,

in na ta način postati kreativni ... Ko se znanje preobrazi

v modrost, duh ustvari predstavo. Duhovna znanost je

takšna modrost in zaradi tega ima sposobnost, da postane

zdravilna sila v večji meri kot karkoli drugega ... Skozi

duhovno znanost se pretakajo v človeka sile, ki so polne

življenja in ki ga ohranjajo mladostnega in močnega.' 10

Tu je seveda možen povsem umesten ugovor, da se 'tudi

v duhovni znanosti oziroma antropozofiji seznanjamo

samo s koncepti in celo, ko prebiramo Okultno znanost

11 , najdemo v njej zgolj koncepte; in to branje nam še

ne omogoči, da bi zaznali (kaj več) ... Vendar ima knjiga

Okultna znanost dvojni cilj. Prvi je v tem, da se seznanimo

s tem, kar je v njej sporočeno. Ampak to še ni vse; če

ste prebrali Okultno znanost na tak način, kot se berejo

druge knjige, potem boste seznanjeni samo z vžigalico ...

Nesmiselno je trditi, da mi bo knjiga dala ogenj, če mi da

vžigalico. Vendarle ta vžigalica še ni ogenj ... Kljub temu

se bo pojavila kot ogenj v primeru, če jo boste prižgali. In

če vam ne uspe prvič, potem jo podrgnite drugič in tako

naprej. Takšna je zadeva z Okultno znanostjo. Če ste je

prebrali tako kot katerokoli drugo knjigo, potem imate

le vžigalico. Če pa ste le-to podrgnili na pravilen način

ob vašo celo človeško naravo, potem boste opazili, da se

je vnela. Morda se je prižgala samo v majhnem obsegu,

vendar se vsekakor lahko vname ... Dejstvo je, da morate

najprej spoznati vžigalo, ker bi se v nasprotnem primeru

lahko predali iluziji, da se lahko ogenj prižge z buciko.

Seveda ga ne morete prižgati z buciko – to je, s pomočjo

moderne znanosti – temveč samo s pravim in resničnim

vžigalom,' 12 ki ga predstavlja duhovna znanost.

Preobrazba abstraktne narave modernega mišljenja v

mišljenje, ki je prežeto s čustvi in impulzi za udejanjanje

duhovnih idealov v svetu, v katerem živimo, vsekakor

ni enostavna zadeva. To je razvidno, če si za praktičen

primer vzamemo naš odnos do božičnih praznikov. 'Za

mnoge moderne ljudi ni božič nič več kot priložnost za

dajanje in sprejemanje daril, nekaj, kar praznujejo vsako

leto zaradi navade. Božično praznovanje je postalo

prazna fraza tako kot mnoge druge stvari v modernem

življenju. In ravno zaradi tega, ker je tako mnogo stvari

postalo prazne fraze, je moderno življenje tako polno razdejanj

in kaosa. To je globlji razlog nereda v modernem

življenju.

Če bi lahko razvili prave občutke za tisto, kar se je prelevilo

v prazne besede, prazne fraze modernega življenja,

in če bi nam lahko ta občutja omogočila najti prave impulze,

ki so potrebni za prenovo, potem bi bila ta skupnost,

ki sama sebe imenuje antropozofska skupnost, vredna

svojega obstoja. Potrebno je razumeti, kako grozno je, da

se naj bi takšni dogodki, kot je božični praznik, vzdrževali

zgolj kot fraze. Morali bi biti sposobni razumeti, da se

takšen odnos v prihodnje ne bi smel nadaljevati in da se

mora mnogim stvarem dati novo vsebino, tako da bi bili

namesto delovanja iz starih navad sposobni delovati iz

novih in svežih uvidov. Če ne moremo najti notranjega

poguma, ki je potreben za to, potem sodelujemo pri laži,

ki ohranja vsakoletni božični praznik kot izpraznjeno frazo.

Potem ga praznujemo brez resničnega občutja. Ali se

lahko zares dvignemo do najvišjih človeških idealov, ko

vsako leto dajemo in prejemamo darila zaradi navade?

Ali dvignemo same sebe do najvišjih človeških misli, ko

poslušamo besede – ki so ravno tako postale izpraznjene

– ki jih govorijo predstavniki te ali one verske skupnosti?

Morali si bi prepovedati nadaljevanje te notranje izpraznjenosti

naših božičnih praznovanj. Morali bi sprejeti

notranjo odločitev, da damo resnično in vredno vsebino

takšnemu prazniku, ki bo omogočil človeštvu, da razume

smisel svojega obstoja.

Ko boste zaradi navade stali pred božičnim drevescem in

odpirali darila ter prebirali božične čestitke, ki vsebujejo

običajne fraze, se vprašajte, ali zmorejo občutki v vaših

srcih in dušah dvigniti človeštvo do razumevanja smisla

in pomena njegovega zemeljskega obstoja. Vse težave in

bridkosti našega časa imajo svoj vzrok v tem, da ne zmoremo

najti poguma, da se dvignemo nad prazne fraze našega

obdobja.' 13

Steiner je v mnogih predavanjih podal več kot dovolj razlag

o duhovnih dogajanjih, ki so pripeljali do praznovanja

in še vedno delujejo v času božiča. 'Če bi bili danes

sposobni uvideti ... kako lahko pridemo do poznavanja

vesoljnega sveta, potem bi morali upreti pogled v notranje

globine človeškega bitja. In pravi čas za to je v sredini

zimskega obdobja, ob božiču. Poskusite razumeti polni

pomen te božične misli, kajti dandanes obstaja resnična

potreba po oživljanju takšnih starih navad, kot so božične

– kajti to so postale stare navade – tako da bomo postali

znova iskreni v našem doživljanju letnega ciklusa ... Takšno

pozunanjenje in plitvost se mora v resnici smatrati

za vzroke, ki so pripeljali do velikih težav in nadlog, s

katerimi se človeška civilizacija sooča v današnjih časih.

Tukaj se mora iskati resnično krivdo; le ta je v ohranjanju

starih navad in nepripravljenosti za prenovo, na primer

tega, kar naj bi bila božična misel in božično razpoloženje.

Ljudje potrebujemo takšen temeljit preporod. Ta impulz

za prenovo je potreben zato, ker lahko postanemo človeški

v pravem pomenu te besede le takrat, ko bomo našli

duhovni del našega bitja v svetu, ki nas obdaja, točno v

času, ko je zemlja odeta v snežni plašč. Potem bomo lahko

ponovno praznovali božič kot iskreni in pristni ljudje.' 14

22


o b z o r j a

Kajti 'božični praznik, ki se pojavi vsako leto v najtemnejšem

letnem času, je kot mogočni svetlobni steber,

ki obstaja z namenom, da se lahko vedno znova spomnimo

našega duhovnega porekla, da lahko postanemo

močnejši s pomočjo vedenja, da smo pripotovali iz

duhovnega v fizični svet ... Ljudje bodo zmožni pridobivati

moč za njihovo fizično življenje iz takšnega preobraženega

doživljanja božiča, ki jih bo na pravilen način

spominjalo na njihov duhovni izvor.' 15

Eno od najbolj neprijetnih doživetij v spoznavanju načina

življenja članov antropozofske skupnosti v Angliji

je bilo božično praznovanje v antropozofski družini, v

katero sem bil prijazno povabljen. V primerjavi z običajnim

načinom praznovanja božičnega večera je bila

edina razlika v okrasitvi božičnega drevesca; na njem

so bili namreč simboli, ki jih je Steiner predstavil in opisal

v enem od njegovih božičnih predavanj. To je bilo

vsekakor premalo, da bi lahko mojo dušo nahranilo z

božičnim duhom. Prav nasprotno, to je bilo zame doživetje,

ki je potrdilo duhovno izpraznjenost tradicionalnega

praznovanja božiča.

Sedaj bi se lahko vprašali, kako je možno, da se takšne

navade nadaljujejo celo med člani gibanja, ki nosi v sebi

potenciale za prenovo celotne družbe. Eden od razlogov

je v tem, da vsekakor ne zadostuje, če se 'antropozofijo

preprosto posluša ali bere, temveč bi jo morali

sprejeti v živo dušo. Bistvenega pomena je, da se mora

to, kar je bilo sprejeto, predelati v mislih in se preseliti

v čustveno življenje ... Antropozofija ne bi smela biti

abstraktna teorija, temveč resnično življenje. Njena narava

je resnično življenje. Če postane abstraktna teorija,

je to mnogokrat slabša teorija od drugih, ne pa boljša.

Ampak antropozofija postane abstraktna teorija samo

takrat, ko se jo naredi takšno – to pomeni, takrat ko je

nekdo ugonobi. Še vedno se ne razume v zadostni meri,

da antropozofija ni le pojmovanje sveta, ki je drugačno

od drugih, temveč se mora tudi sprejeti drugače. Njeno

naravo se prepozna in izkusi samo tedaj, ko se jo sprejme

na drugačen način (od običajnega).' 16

Tako lahko vidimo, da tudi antropozofsko pojmovanje

sveta – ki je v svoji osnovni naravi terapija za preseganje

praznih fraz, ki jih lahko slišimo in beremo dandanes

vsepovsod – ni imuno pred tem, da samo podleže

tej nevarni okužbi, če jo ljudje ne jemljejo dovolj resno.

Kajti antropozofske aktivnosti 'morajo biti izvajane s srcem

in razumom,' 17 tako da bodo postale integralni del

naših osebnosti in da nam bodo uvidi, ki jih pridobivamo

s pomočjo duhovne znanosti, 'pomagali usmerjati

naša življenja v harmoniji z velikimi cilji človeštva.' 18

Opombe:

1, 7 Steiner, Social Issues, Basel, 5.01.1920

2, 4 Rudolf Steiner - Essential Readings, selected & edited by R. Seddon,

1988

3 Steiner, Old and New Methods of Initiation, Dornach, 17.02.1922

5 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 25.04.1920

6 Steiner, Rosicrucian Wisdom, Munich, 5.06.1907

8, 10 Steiner, Isis Mary Sophia, Berlin, 14.02.1907

9 Camphill skupnosti so skupnosti za ljudi s posebnimi potrebami, ki živijo

skupaj z družinami ali posamezniki, ki so njihovi skrbniki. Začetnik

teh skupnosti je bil Karl König, zdravnik židovskega porekla, ki je

emigriral v Anglijo, ko so nacisti prevzeli oblast Avstriji.

11 Occult Science, An Outline, Rudolf Steiner Press, 1979 (prva izdaja v

angleščini 1914)

12 Steiner, Spiritual Relations in the Human Organism, Dornach, 23.10.1922

13 Steiner, Isis Mary Sophia, Dornach, 24.12.1920

14 Steiner, Reverse Ritual, Dornach, 23.12.1922

15 Steiner, vir neznan

16, 17 Steiner, Anthroposophical Leading Thoughts, Rudolf Steiner Press,

1985

18 Steiner, Esoteric Christianity & the Mission of Christian Rosenkreutz,

Munich, 18.11.1911

Anthroposophy as a Source and Method of Metamorphosis of the Whole Life of Soul

The thoughts and mental pictures of the human being during earthly life are no more than mirror images of

the external world. The thoughts are dead shadows of something that was full of life before we descended into

earthly existence… How we can achieve that our thoughts will come to life again?

If we could develop the right feelings for what have become

empty words, empty phrases, in modern life, and if these feeling

could enable us to find the impulses needed for renewal,

then this community that call itself the anthroposophical

community would be worthy of its existence. All the trouble

and the sorrow of our time is due to this: we cannot find the

courage to lift ourselves above the empty phrases of our age ..

For this is not enough that Anthroposophy should be simply

listened to or read, but it should be received into the living

soul. It is essential that was has been received should be worked

upon in thought and carried into the feelings. Anthroposophy

should not be abstract theory but real life. Real life,

that is its true nature.

23


š i r i m o o b z o r j a

Izšla je pripoved o čarobnih svetovih Zemlje

ustvarjena za male in velike otroke:

V SVETU VILINSKIH BITIJ

avtorja Marka Pogačnika,

z ilustracijami slikarke Simone Čudovan

Naročite jo lahko na email

drustvo.vitaaa@gmail.com,

ali na telefon: 040 835 523

24

More magazines by this user
Similar magazines