Revija Svitanje - Zima 2012

More documents

Recommendations

Info

š i r i m o Osnove antropozofije Antropozofija kot vir in metoda za preobrazbo celotnega duševnega življenja 20 Brane Žilavec Verjetno je pozoren bralec opazil, da se v duhovni znanosti daje velik poudarek pravilnemu razvoju nepristranskega mišljenja. Nekateri razlogi, ki so v ozadju takšnega pristopa, so bili že podani v prejšnjih prispevkih. Sedaj si bomo ogledali nekatere značilnosti sodobnega mišljenja, ki so v ozadju mnogih problemov, s katerimi se soočamo tako na osebnem kot na družbenem področju. V sedanjem času je najbolj pomembna naloga ljudi, da si ponovno pridobijo vedenje o obstoju duhovnega sveta. Če želimo to storiti na način, ki ustreza naši današnji fizični konstituciji, potem 'moramo šolati naše mišljenje. To je razlog, zakaj mora duhovna znanost, če želi biti ustrezno uglašena z današnjim časom, govoriti o razvoju intelektualnega življenja. Vendar s tem ni mišljeno takšno intelektualno življenje, ki dandanes prevladuje, kajti le to nas je izsušilo, omrtvilo in omejilo naš pogled na življenje ... Zgolj koncepti – celo tisti, ki so pridobljeni s pomočjo resne in vestne znanstvene raziskave – pustijo našo dušo hladno in nesposobno najti svojo pot v resničnem življenju.' 1 Razlog zakaj intelekt ne zmore ogreti naše duše, je v eni od objektivnih posledic prehoda iz duhovnega v fizični svet. 'Preden se spustimo na zemljo, živimo življenje duše in duha. Toda od tega življenja v polni resničnosti duše in duha v predzemeljskem obstoju imamo tu na zemlji samo naše misli, koncepte in mentalne slike. Le-te so v naši duši, ampak na kakšen način? ... Misli, ki jih imamo med rojstvom in smrtjo – misli moderne znanosti, moderne modrosti – so truplo tistega, kar smo bili, preden smo se spustili na zemljo. To kar je mrtvo telo v primerjavi s telesom, ki je poln življenja, to so naše misli v odnosu do tega, kar smo bili v duši in duhu, preden smo se spustili na zemljo.' 2 Ker je to ključen uvid za razumevanje modernega duhovnega življenja, ki je pod velikim vplivom materialistične znanosti – v katerem so do določene mere vpleteni vsi ljudje, ki so bili v stiku z modernim izobraževanjem v kakršnikoli obliki – si oglejmo še eno Steinerjevo razlago. 'V času fizičnega zemeljskega življenja miselni element v naši duši obstaja kot senca. Misli so upravičeno opisane kot blede in abstraktne. V najboljšem primeru so človekove misli in duševne slike v obdobju zemeljskega življenja zgolj zrcalne slike zunanjega sveta. Ljudje proizvajajo misli o tem, kar so zaznali s svojimi čutili v zunanjem svetu. Na primer, če odstranite od vašega miselnega življenja vse, kar ste zaznali skozi vaša čutila, in vse, kar ste izkusili v teku zemeljskega življenja, potem ostane zelo malo. To je, seveda, drugače, če ste s študijem duhovne znanosti pridobili drugačne vrste miselnih vsebin od tistih, ki jih pridobivamo iz čutno-zaznavnega sveta. Naš miselni svet je zgolj odsev, zato ker je izgubil svojo notranjo vitalnost, kar je posledica tega, da smo sestopili v čutno-zaznavni svet. Lahko bi rekli, da je odnos trdnega zemeljskega objekta do lastne sence na zidu enak odnosu resnične miselne vsebine do tega, kar živi v našem mišljenju med zemeljsko eksistenco ... Pred rojstvom oziroma pred spočetjem imamo intenziven obstoj, ki je poln življenja; le ta se kasneje preobrazi v senčne misli ... Pred spočetjem živimo v celoti vesolja, ki nas obdaja. Misli, ki se pojavijo v času našega življenja na zemlji, so zgolj sence tega, kar vsebuje življenje v kozmičnem obsegu,' 3 preden se utelesimo v fizično telo.
o b z o r j a Preden se soočimo z nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša tovrstno mišljenje, si oglejmo eno od njegovih pozitivnih strani. 'Misli v naši duši omogočajo svobodo ravno zaradi tega, ker niso žive; takšne misli tvorijo osnovo za človekovo svobodo zaradi tega, ker so mrtve in tako nimajo moči, da bi nas prisilile (v karkoli). Človek lahko postane svobodno bitje v današnjem času, ker se mora ukvarjati z mrtvimi mislimi namesto z živimi.' 4 Med negativnimi posledicami mišljenja – ki je podobno gledališču senc, ki odseva to, kar je v duhovnem svetu polno življenja – je tudi pojav modernega abstraktnega mišljenja. Sam izraz ima izvor v latinskem abstractus, kar pomeni: odstranjen od konkretne resničnosti. Rezultat tega so misli in besede, ki so odstranjene od pravega, to je duhovnega življenja. S pomočjo te razlage lahko razumemo, zakaj smo v sedanjih časih, ko prevladuje materialistično mišljenje, ki je v svoji osnovni naravi teoretičen, abstrakten način razmišljanja, dobesedno preplavljeni z izpraznjenimi mislimi, z besedami brez pravega pomena, še posebno, kadar se uporablja takšne izraze, ki se ne nanašajo na fizične zaznave, kot so svoboda, enakost, bratstvo, demokracija, napredek, ljubezen, resnica itd. 'Če preiskujemo, kaj se dogaja v zunanjem življenju, potem moramo reči, da je materializem povzročil porast praznega govorjenja, sorodnika hinavstva, celo do te mere, da to vključuje tudi človekovo etično doživljanje. To se bo sčasoma poslabševalo, če si človeštvo ne bo pomagalo z znanjem, ki vodi k duhu in ki se mora združiti z dvigom našega notranjega moralnega čuta. Pridobiti si moramo spoznanje, kako se duhovno-znanstveno dojemanje sveta navezuje na naloge in celotno dostojanstvo človeka ... To je zelo potrebno za moderno človeštvo in najbolje bi bilo najti nove izraze, nove oblike izražanja, s katerimi bi lahko opisali ta del naloge, ki jo ima duhovna znanost.' 5 To je naloga, da se omogoči vstajenje mišljenja iz 'mineralne grobnice' prevladujoče materialistične kulture razmišljanja. In kako lahko dosežemo, da bodo 'naše misli spet oživljene kot žive misli? ... To ni vprašanje, kako posedovati nekakšno abstraktno poznavanje duhovno-znanstvenih resnic, temveč vprašanje njihove neposredne uporabe v življenju, tako da raziskujemo socialne probleme, izobraževalne probleme – dejansko cel spekter človeškega življenja – s stališča resnične duhovne modrosti ... To ni povod, da se izjavi, da je duhovna znanost znanost duha, temveč vprašanje, kako se lahko duhovno znanost vzame resno v vsakdanjem življenju.' 6 Seveda, na osnovi naših življenjskih izkušenj nam je lahko jasno, da se pri uvajanju resničnih sprememb v vsakdanjem življenju pojavljajo mnoge ovire. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da 'ni bilo možno voditi intelektualnega življenja v smeri tega, kar bi nas lahko zadovoljilo, zaradi tega ker se ljudje želijo izogniti ravno temu, kar duhovna znanost smatra pravilno za današnje človeštvo. Potem ko ljudje prepoznajo izsušenost, suhoparnost in enostranskost intelektualizma, ne morejo enostavno izvleči čustva ven iz nekakšnega pred-intelektualističnega, prvobitnega, elementarnega področja in tako izboljšati sebe kot razumskega bitja. Navsezadnje, v tem neukročenem elementu ne moremo najti ničesar, kar bi lahko cepili na podlago naše civilizacije, ki je prežeta z intelektom ... Namesto tega moramo v naši duši izvajati vaje, tako da bomo naše misli, ki prihajajo in odhajajo, spremljali z živimi občutji. Enostranski intelektualci imajo suho in neplodno miselno življenje, zato ker dovolijo svojim mislim, da begajo sem ter tja na področju znanosti, ki je tako oddaljeno od resničnega življenja, ali pa živijo lahkomiselno iz dneva v dan. V nasprotju s tem si s pomočjo duhovno-znanstvenih vaj prizadevamo za koncentracijo in poglabljanje našega mišljenja in za razvoj koncentriranih čustev do te mere, da lahko sovražimo ali ljubimo, da smo lahko veseli ali jezni o tem, kar razmišljamo, tako kot lahko sovražimo in ljubimo ljudi in tako, kot smo lahko jezni na zunanje dogodke ... Če bomo razvili sile mišljenja, čustvovanja in volje, ki so običajno neaktivne znotraj nas, bomo na ta način našli pot v duhovni svet ... skozi našo lastno dušo in duh.' 7 Ta razvoj se nanaša na postopen proces prenove naših instinktivnih čustvenih odzivov in impulzov volje v življenje čustev in volje, ki je v soglasju z novim razumevanjem sveta, ki ga prinaša duhovna znanost. Tovrstna preobrazba je v svojem bistvu postopen proces oplemenitenja čustvenega življenja in ozaveščanja nagibov volje. Za primer si lahko vzamemo naš odnos do drugih ljudi, ki se giblje med dvema skrajnostima, med sebičnostjo in ljubeznijo do drugih. Kje lahko najdemo vir za preobrazbo ljubezni do samega sebe v ljubezen do vseh drugih bitij? 'Modrost naredi človeka odprtega in sprejemljivega, zato ker je osnova, iz katere raste ljubezen do vseh stvari. Pridiganje o pomenu ljubezni je zaman. Ko modrost ogreje dušo, se ljubezen izlije iz nje ... Če se ljubezen in sočutje ne združita z modrostjo, se ne more pojaviti pristna pomoč. Če je nekdo, ki si je zlomil nogo in leži na ulici, obkrožen z ljudmi, ki so polni sočutja, obenem pa brez znanja, mu le ti ne zmorejo nuditi pomoči. Če pa pride zdravnik, ki ima znanje, kako se mora postopati z zlomljeno nogo, mu bo le- ta lahko pomagal, kajti njegova modrost bo spremenila njegovo sočutje v akcijo. Osnova vsej pomoči, ki jo premorejo ljudje, je v znanju, uvidu in sposobnosti.' 8 Vse pozitivne antropozofske iniciative – waldorfske šole in vrtci, biodinamične kmetije, Camphill skupnosti 9 , antropozofske zdravstvene ustanove itd. – so plod osebnih sposobnosti in znanja posameznikov. Vir njihovega 21
Page 2 and 3: K a z a l o S V I T A N J E Revija
Page 4 and 5: B i o d i n a m i k a Pogled v 'Zim
Page 6 and 7: i o d i n a m i k a je postala pred
Page 8 and 9: i o d i n a m i k a in bo nadaljeva
Page 10 and 11: i o d i n a m i k a Dostojanstvo ze
Page 12 and 13: Z d r a v j e i n p r Proso - sreda
Page 14 and 15: Š i r i m o o b z o r Modrost čeb
Page 16 and 17: š i r i m o prepoznajo čebelarja.
Page 18 and 19: š i r i m o majhna. Dosti bolje je
Page 22 and 23: š i r i m o znanja so uvidi v 've
Page 24: š i r i m o o b z o r j a Izšla j

Revija Svitanje - Zima 2012

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?