Waldorfske novice - Zima 2012

izraza nista enaka. Ni standardnega odgovora. Dober
učitelj je umetnik. Modelira, slika, ustvarja življenje.
Umetnik je original. In najboljši učitelji so originali.
Mnogi učitelji so frustrirani, ker morajo v državnih šolah
uveljavljati sistem, za katerega čutijo, da je napačen.
Ampak večina tega ne zna ubesediti. Tekmovalnost
v šolah je vzrok, da se otroci bojijo izraziti svojo
edinstvenost. Vsak otrok je za nekaj nadarjen, vprašanje
je le, kako najde svoje mesto v družbi.'
Kdaj se vzgoja zaključi?
'Večino stvari se naučimo, ko zapustimo univerzo, ko
pridemo v stik z resničnim življenjem. Najbolj inovativni
ljudje ponavadi nimajo končane univerze. Večinoma
veljajo za težavne učence, ker so zelo radovedni in se
ne prilagodijo standardom. Tisti, ki ne končajo šole, večinoma
niso otroci, ki bi odraščali v slabih razmerah.
Gre za inteligentne učence, ki preprosto ne prenesejo
sistema, ki vzgaja le intelekt. Da si se sposoben izraziti,
moraš biti tudi čustveno zrel.'
Ali tudi v waldorfskih šolah nekateri učenci
ne končajo šolanja?
'To se ne dogaja pogosto. Seveda so problemi, težavni
učenci, vprašanje pa je, kako se teh problemov lotimo.
V waldorfski šoli mora vsak delati vse. Ne moreš izbirati
predmetov. Če si briljanten v matematiki, potem
moraš nujno obdelovati les. Ne zato, da bi postal dober
mizar, ampak da bi postal dober matematik. Nekateri
učenci so bolj praktični, drugi bolj kreativni, tretji bolj
intelektualni. A če si praktičen tip, pa v srednji šoli ne
moreš uporabiti svojih rok, je hudo.'
Če bo šlo vse po načrtih, bo prvi waldorfski vrtec
na Primorskem odprl svoja vrata v Ajdovščini
septembra prihodnje leto. Nekaj posameznikov
je že pred leti ustanovilo iniciativo v Kopru, a
ni zaživela. Enako se je zgodilo v Novi Gorici.
'Njihovo delo se je ustavilo na točki, ko je bilo
treba skupino staršev povezati v živ organizem,
v katerem ima vsak svojo zadolžitev. Posebnost
waldorfskega vrtca je v tem, da ne pade z neba,
ampak zraste iz volje, dela in želje staršev in
pedagogov, ki sodelujejo že od samega začetka,'
pojasnjuje Darja Brecelj Ipavec, profesorica
slovenščine na waldorfski gimnaziji v Ljubljani.
Že drugo leto skupaj s Ksenijo Francetič, Urško
Jazbar, Alenko Tomažin, Martino Pahor Stanič in
drugimi usmerja priprave za ustanovitev prvega
waldorfskega vrtca na Primorskem. Iniciativa
ima tudi svojo spletno stran
waldorf-ajd-go.blogspot.com.
'Pravkar je v nastajanju idejna zasnova za
ureditev vrtca v eni najlepših hiš v Ajdovščini.
Prošnjo za dodelitev prostorov bomo naslovili na
občino. Že dve leti se z odgovornimi tam dogovarjamo
za najem prostorov. Temelj waldorfske
pedagogike je namreč zahteva, da se v njene
programe lahko vključijo otroci vseh družbenih
slojev. To ni vrtec za bogate, ampak za vsakogar,
ki želi, da bi se njegov otrok svobodno
igral v mirnem okolju, poglobil stik z naravo in
razvil zdrave socialne veščine,' zagotavlja Darja
Brecelj Ipavec. Vrtce s posebnimi pedagoškimi
metodami občine običajno financira 85-odstotno,
kar pomeni, da je cena teh vrtcev za okrog
15 odstotkov višja od običajne.
Mnogi starši ne poznajo waldorfske vzgoje.
Kako bi jo opisali?
'Waldorfska vzgoja je prilagojena razvoju osebnosti.
Vprašati se moramo, kaj potrebuje štiriletnik, šestletnik
ali osemletnik. V določeni starosti imajo otroci določene
potrebe. Če jim ni zadoščeno, so frustrirani.'
Kakšne potrebe imajo otroci v vrtcu?
'Pri štiriletnikih gre večina energije za to, da stabilizirajo
ritmični sistem v telesu. Ko ti otroci spijo, ne dihajo
enakomerno. Srčni utrip in dihanje nista usklajena.
Zato imajo potrebo, da to harmonizirajo.'
Na kakšen način?
'Z glasbo. Z ritmičnimi gibi, pesmicami. Prav tako
mora dan potekati ritmično: obroki ob istem času,
enake, rutinske aktivnosti. To štiriletnikom prinaša
zdravje ter fizično in psihološko dobrobit. Največji problemi
z zdravjem odrasle populacije so danes povezani
z visokim ali nizkim krvnim pritiskom, z astmo, torej
neenakomernim dihanjem itd. Sistem ni v ravnovesju.
Torej je izpolnjevanje teh potreb v vrtcu dolgoročna
perspektiva tudi za bodočnost. Izobrazba je zdravje.'
Torej ni potrebe, da bi se otroci že v vrtcu
učili tuje jezike?
'Dogaja se, da jih že v vrtcih učijo matematike, češ
da jim bo šlo potem v šoli bolje. Ampak za to ni nobene
potrebe. Nasprotno, tako učenje je zelo stresno. Pri
otrocih hočemo rezultate, in to čim prej. To je nesmisel.
Rezultate vzgoje lahko vidimo šele v odrasli dobi.'
Starši se trudijo, da bi svoje otroke vključili
v čim več aktivnosti. Je to smiselno?
'Ker starši hočejo pomagati svojim otrokom, jih vključujejo
v mnoge različne dejavnosti. Ampak ljudje, ki so
8 Waldorfske novice zima 2012