28.03.2016 Views

Revija Svitanje - Poletje 2013

Letnik IX, številka 2

Letnik IX, številka 2

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

širimo<br />

res veliko koncentracije in predvsem je treba prepoznati<br />

dejstvo, da vse, kar je vihravo, strastno, polno afektov,<br />

deluje uničujoče na nakazano razpoloženje. S ponavljanjem<br />

vaj prvih mesecev ravnamo spet tako, kot smo že<br />

nakazali ob prejšnjih mesecih.<br />

V petem mesecu poskusimo v sebi gojiti občutek, biti<br />

do vsake izkušnje popolnoma nepristranski. Ko ljudje<br />

o nečem, kar so slišali in videli, rečejo: 'Kaj takega še nisem<br />

nikdar slišal, nikdar videl, to je slepilo,' in to pride<br />

do nas, mora ezoterični učenec popolnoma prenehati s<br />

takšnim mišljenjem. Pripravljen mora biti vsak trenutek<br />

sprejeti popolnoma novo izkušnjo. Kar je doslej spoznal<br />

kot zakonitost, kar se mu je pokazalo kot možno, se ne<br />

sme tako vkovati vanj, da ne bi mogel sprejeti neke nove<br />

resnice. Če nekdo pride k ezoteričnemu učencu in mu<br />

reče: 'Stolp te in te cerkve stoji od te noči dalje poševno,'<br />

je to sicer radikalen, vendar pravi primer, tedaj naj ezoterik<br />

pusti odprta zadnja vrata verjetnosti, da mu lahko<br />

takšno nezaslišano dejstvo razširi dosedanje znanje<br />

naravnih zakonov. Kdor v petem mesecu usmeri svojo<br />

pozornost na to, da tako misli, bo opazil, da se v njegovo<br />

dušo plazi občutek, kot da je v prostoru, o katerem<br />

smo govorili ob vaji četrtega meseca, nekaj oživelo in<br />

bi se v njem nekaj premikalo. Ta občutek je izredno nežen,<br />

subtilen. Poskusiti moramo to subtilno vibriranje v<br />

okolju pozorno dojeti in spustiti njegov tok skozi vseh<br />

pet čutov, namreč skozi oči in ušesa ter skozi kožo, kolikor<br />

ta vsebuje toplotni čut. Na tej stopnji posvečajmo<br />

manj pozornosti ezoteričnega razvoja vtisom premikov<br />

v nižjih čutih, v čutih okusa, vonja in tipa. Na tej stopnji<br />

še ni mogoče številne slabe vtise, ki se vmešavajo med<br />

obstoječe dobre, razlikovati od teh; zato prepusti učenec<br />

to stvar kasnejši stopnji.<br />

V šestem mesecu se poskušajmo sistematično v rednem<br />

menjavanju vedno znova lotevati vseh petih vaj. Tako se<br />

polagoma lepo oblikuje ravnotežje duše. Opazili bomo<br />

namreč, da nezadovoljstvo v zvezi s pojavi in bitji sveta<br />

popolnoma izgine. Duše se polasti spravno razpoloženje<br />

z vsemi doživetji, ki podeljuje sposobnost usmeriti<br />

delovanje v svet tako, da ga izboljšujemo in razvijamo k<br />

napredku. Odpre se mirno razumevanje stvari, ki so bile<br />

prej za dušo zaprte. Celo hoja in kretnje človeka se pod<br />

vplivom teh vaj spremenijo; in ko človek nekega dne<br />

opazi, da je njegova pisava dobila drugačen značaj, si<br />

lahko reče, da je dosegel prvo brstenje na poti navzgor.<br />

Še enkrat si položimo na srce dvoje.<br />

Prvo: teh šest vaj, o katerih govorimo, lahko paralizira<br />

škodljivi vpliv, ki ga lahko povzročajo druge okultne<br />

vaje, tako da ostane le tisto, kar je ugodno. In drugo: te<br />

vaje zagotavljajo pozitivni uspeh meditativnega dela in<br />

dela na koncentraciji. Celo še tako vestno izpolnjevanje<br />

običajne morale še ne zadošča ezoteriku, kajti ta morala<br />

22<br />

je lahko zelo egoistična, če si človek reče: 'Hočem biti<br />

dober, da bi drugi videli, da sem dober.' - Ezoterik ne<br />

dela dobro, da bi drugi videli v njem dobrega človeka,<br />

temveč ker spet in spet spoznava, da le dobro premika<br />

razvoj naprej, zlo in nespamet pa postavljata le ovire na<br />

pot.<br />

* * *<br />

V tem, za kar v pričujočem besedilu gre, je še nekaj drugega.<br />

Ravno odtenki finejše narave, ki jih besedilo razjasnjuje,<br />

lahko pri praktičnem izvajanju vaj usmerjajo<br />

pozornost k bistvenemu.<br />

Kontrola misli. Vzemimo si najmanj pet minut prostega<br />

časa na dan in razmišljajmo o neki nepomembni misli,<br />

ki nas že od začetka sploh ne zanima, tako da logično<br />

povežemo vse, kar je o tem mogoče misliti. Pomembno<br />

je, da je to nepomemben predmet mišljenja, kajti ravno<br />

prisila, s katero se lotimo tega, da dolgo vztrajamo pri<br />

tem predmetu, je to, kar prebuja sposobnosti, ki dremajo<br />

v duši. Po nekem času opazi duša občutek trdnosti in<br />

gotovosti. Ne smemo pa si predstavljati, da nas bo ta občutek<br />

silno prevzel. Ne, to je povsem nežen, subtilen občutek,<br />

ki mu je treba prisluhniti. Tisti, ki trdijo, da tega<br />

občutka v sebi absolutno ne zaznavajo, so v veliki meri<br />

podobni tistim, ki izhajajo iz tega, da med mnogimi drugimi<br />

predmeti iščejo neki prav majhen, nežen predmet.<br />

Sicer iščejo, vendar le površno, in tako ne morejo najti<br />

tega majhnega predmeta, temveč ga spregledajo. Treba<br />

je povsem v tišini prisluškovati in tedaj zaznamo ta občutek.<br />

Ta nastane predvsem v sprednjem delu glave. Ko<br />

to opazimo, ga v mislih izlijmo v možgane in v hrbtni<br />

mozeg. Nato se nam polagoma razkrije, da s sprednjega<br />

dela glave sevajo žarki prav do hrbtnega mozga.<br />

Pobuda za dejanje. Ob tem si moramo izbrati neko dejanje<br />

(opravilo), ki si ga sami izmislimo. Kdor si kot to<br />

dejavnost zastavi, da bo zalival neko rožo, kakor da mu<br />

je to kot primer zaukazano, počne to brez cilja. Kajti to<br />

dejanje mora izhajati iz lastne pobude, torej si ga moramo<br />

sami izmisliti. Pri tej vaji kmalu opazimo naslednje:<br />

Lahko nekaj storim, bolj si prizadevam kot prej, čutim,<br />

da moram nekaj storiti. To občutimo v vsem zgornjem<br />

delu telesa. Nato skušamo tok tega občutka spustiti k<br />

srcu.<br />

Vzvišenost nad radostjo in bolečino. Nekdo naenkrat<br />

izbruhne v jok. Tedaj je čas, da opravimo to vajo. Z vso<br />

močjo se prisilimo, da tokrat ne jokamo. Isto velja tudi<br />

za smeh. Poskusimo, ko nam je do smeha, da se ne smejemo,<br />

temveč ostanemo mirni. To naj ne pomeni, da se<br />

ne smemo več smejati, temveč se moramo obvladati in<br />

postati gospodar nad smehom in jokom. In ko smo se<br />

nekajkrat premagali, zaznamo kmalu tudi občutek miru<br />

in ravnodušnosti. Spustimo tok tega občutka po vsem

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!