Revija Svitanje - Jesen 2013

wsljubljana

Letnik IX, številka 3

Kolofon

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

01 549 01 55

revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Aci Urbajs, Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Franc Vehar, Elvira Devetak,

Brane Žilavec, Samo Simčič,

Maja Kolar, Monika Brinšek

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Monika Brinšek,

Maja Kolar, arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Maja Kolar

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da revijo naroči društvo

(za vse svoje člane), znaša letna

naročnina 12 € na člana

NAKLADA: 1000 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

This website is for those people who would like to free

themselves in regard to nutritional ‘you should’ and ‘you

should not’. For that purpose one needs to gain a truly

holistic understanding of the human being as a being of

body, soul and spirit and the effects various foods have on

these entities. To enable you to gain such an

understanding this website is divided into three main

parts:

HOLISTIC APPROACH TO NUTRITION

gives the initial descriptions of the most important

characteristics of the holistic approach to the research of

nutrition from the spiritual-scientific perspective which

will enable you to understand the nutritional principles

that follow.

FUNDAMENTAL PRINCIPLES OF NUTRITION

gives explanations of the basic laws of nutrition which

apply to all human beings. These principles will enable

you to gain insights into the bewildering complexity of the

human organism and its relationships to various foods.

This knowledge will also enable you to understand the

reasons for the often very confusing multitude of

nutritional facts, advice, and practices.

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

2

ISSN 1854-1739

GENERAL NUTRITIONAL GUIDELINES

gives some initial practical help in the process of finding

your own eating style suited to your unique personality.

Nutritional guidelines also offer practical advice on how to

create a balanced meal which can be used within any

community. These guidelines are suited for all who wish

to take part in the emerging food culture based on a

holistic image of man and the purpose of nutrition.


Kazalo

Posebna ponudba

za bralce naše revije

Spletna stran www.newfoodculture.info

(levo) je sicer delo slovenskega avtorja,

Braneta Žilavca, vendar je le-ta zaenkrat

na voljo samo v angleščini. Del spletne

strani je na voljo vsem, osrednji del pa le

tistim, ki se registrirajo in plačajo £15. Za

tiste bralce Svitanja in Waldorfskih novic,

ki jim angleški jezik ne predstavlja nobene

ovire, je na voljo poseben popust, ki velja

do vključno 31. oktobra 2013.

Uvodnik 4

Biodinamika v praksi 5

Pričelo se je čebelarsko leto 2014 5

Kjer rastejo sadeži večne mladosti 6

Pasta za drevesni debelni premaz 8

Glina v rogu 9

Mala učna kmetija na Gorenjskem 10

Vizija za kmetijstvo prihodnosti 11

Prehrana in zdravje 13

Koruza – sobota – planet Saturn – vranica 13

Širimo obzorja 14

Vaje ob strani življenja 14

O duhovnem poreklu in skritih namenih 16

Antropozofska medicina 21

Zdravljenja karcinoma z belo omelo 21

Utrinek 24

Postopek za tiste, ki želijo izkoristiti to posebno

ponudbo, je naslednji:

- na elektronski naslov

brane55z@gmail.com

pošljite vaše ime in priimek in geslo

SVIT-55-WANO;

- prejeli boste vaše uporabniško

ime, geslo in navodilo za dostop do

osrednjega dela spletne strani;

- za tem na isti elektronski naslov

nakažete 8 evrov preko PayPal-a.

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si

3


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Pozdravljeni, prijatelji revije

Svitanje/Waldorfske novice!

Za nami je zelo vroče poletje.

Za nekatere je bilo zelo ugodno,

spet drugi pa nad njim niso bili tako navdušeni.

Zase bi rekla, da se mi je zdelo kar precej vroče. Toda

v vsem lahko človek najde kaj dobrega. Poletna vročina

nas je vsaj dodobra ogrela in nas tako pripravila za

mraz, ki ga lahko pričakujemo to zimo, vsaj po napovedih

našega čebelarja, ki v svojem članku pripoveduje

o tegobah, ki so pestile njega in njegove čebelice.

In kaj še lahko preberete v tej številki?

Iz Ajde Goriška nam predstavljajo zanimiv par, biodinamika

Marjana in Marijo Mozetič, ki se na svoji

kmetiji ukvarjata s pridelavo kivija.

V tej številki najdete navodila za pripravo in uporabo

posebne paste za zaščito debelne skorje pri ostarelem

drevju.

Preberete lahko tudi o pripravi in uporabi gline iz rog.

Iz Ajde Gorenjska nam prinašajo vesti o mali učni

kmetiji pri Moniki in njeni družin.

Skupščina Demeter International je to leto potekala v

Centru Ruskin Mill Trust, v Veliki Britaniji. Poročilo o

srečanju nam je napisala Maja Kolar.

Koruza je žito za soboto, povezano s planetom Saturn,

če še ne veste. Prepričana sem, da bodo palačinke iz

koruznega zdroba, za katere recept vam ponujamo,

zelo slastne.

Vsem tem zanimivim vsebinam pa sledi prispevek

Vaje ob strani življenja II, v katerem so vaje, ki nam

lahko v teh vedno težjih socialnih razmerah, ki smo jim

priča, pomagajo pri duhovno duševnem razvoju.

Naš sodelavec Brane je za nas pripravil zanimivo razmišljanje

o duhovnem poreklu in skritih namenih fizičnega

sveta.

O zdravljenju karcinoma z belo omelo smo pred kratkim

pisali. Tokrat smo za vas pripravili poročilo inštituta

Hiscia iz Dornacha

Zaključujemo pa z razmišljanjem našega sodelavca

Acija o svoji dragi trti, in to v verzih.

Pa prijetno branje vam želim!

4

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

01.10. torek plod cel dan plodove za čaj

02.10. sreda plod cel dan plodove za čaj

03.10. četrtek plod od 16 plodove za čaj

04.10. petek korenina cel dan korenine za čaj

05.10. sobota korenina cel dan korenine za čaj

06.10. nedelja korenina cel dan korenine za čaj

11.10. petek plod od 13 plodove za čaj

12.10. sobota plod, korenina do 16 plodove za čaj

13.10. nedelja korenina cel dan korenine za čaj

14.10. ponedeljek korenina do 16 korenine za čaj

19.10. sobota plod cel dan plodove za čaj

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

20.10. nedelja plod cel dan plodove za čaj

21.10. ponedeljek korenina cel dan korenine za čaj

22.10. torek korenina cel dan korenine za čaj

23.10. sreda korenina cel dan korenine za čaj

28.10. ponedeljek plod cel dan plodove za čaj

29.10. torek plod cel dan plodove za čaj

30.10. sreda plod cel dan plodove za čaj

31.10. četrtek plod do 15 plodove za čaj

01.11. petek korenina cel dan korenine za čaj

18.11. ponedeljek korenina cel dan korenine za čaj

19.11 torek korenina cel dan korenine za čaj


BD v praksi

Pričelo se je čebelarsko

leto 2014

Franc Vehar

Dragi bralci mojih člankov, lepo vas pozdravljam in

upam, da ste poletje lepo preživeli. Napočil je čas, ko

čebelarji pripravljamo čebelice na novo čebelarsko

leto 2014.

Ko se ozrem v pomladanski in poletni čas, vidim, da

to leto ni bilo usmiljeno do čebelic. Uresničile so se

skoraj vse moje pomladne napovedi o vremenu in čebelarski

letini. Izjemo so imeli le prevaževalci, ker so

lahko čebelice prepeljali v kraje, kjer je medilo v naravi.

Pri meni je bilo izločanje medičine v naravi zelo

neenakomerno skozi spomladansko obdobje. Zima je

bila dolga in pomladi je narava poskrbela, da so rožice

dohitele običajni razvoj, čeprav ne v celoti. Letos je

narava pomladi zamujala, kot radi rečemo, za štirinajst

dni. Izločanje medičine koncem aprila in prve dni maja

je bilo izdatno, tako so se čebelje družine zadovoljivo

razvijale. Po 8. maju pa je narava zatajila. Čebelice ponekod

niso dobile niti za svoj obstoj. Prvič v 43 letih

sem doživel, da je roj izletel iz panja in ni s seboj ponesel

hrane za tri dni preživetja. Roji so od lakote ponekod

umirali že drugi dan. Kaj jih je prisililo v rojenje

brez popotnice, mi ni znano. Običajno družina, ki je

lačna, ne roji. Letos je bilo potrebno krmiti roje, da so

ostali živi, predvsem v prvi polovici maja. Brezpašno

obdobje je trajalo cel mesec. Čebelice so ta čas dobro

izkoristile za pomladitev. Rojile so vse povprek Sredi

junija je narava tako na hitro pričela izločati medičino,

da so čebele v desetih dneh napolnile medišče. Dobro

smo točili. Takoj po tem točenju so se v naravi razmnožile

uši, ki so povzročile medenje v gozdu. Medičina se

je trdila v satju že po treh dneh, tako mnogi čebelarji

niso mogli opraviti drugo točenje. Med je ostal v satju.

To je za čebelice slabo, ker je manin med neprimeren

za zimsko hrano čebelic. Posebno še v dolgih in mrzlih

zimah, kakršna bo verjetno letošnja.

Priporočam, da čebelarji namočijo nekaj medenih satov

iz vsake družine in med iztočijo. Prazne sate naj

potem pred začetkom krmljenja za zimo namestijo v

sredino gnezda. Tako bodo imele čebelice na razpolago

primerno prehrano za mrzle zimske dni. V nakladnih

panjih v taki situaciji, ko je v satju kristaliziran med,

preložimo naklade, tako da naklado z medom postavimo

pod gnezdo. Sate moramo predhodno odpreti pokrovcev.

Čebelja družina tako medičino počasi ponovno

predela, doda novo medičino iz narave ali hrano iz

pitalnika in ta hrana je boljša za prezimovanje.Letošnja

jesen bo verjetno topla do sredine oktobra, kar je slabo

za čebelje družine. Poraba hrane bo večja in varoa se

bo lažje prenašala iz čebelnjaka v čebelnjak zaradi ropanja

družin med seboj. Žal je to slaba lastnost čebelic.

Ko ni več dela v naravi, potem stikajo okrog sosednjih

panjev in čebelnjakov in poskušajo za svojo družino

nabrati še nekaj medu.Tu odigra svojo vlogo zopet selekcija.

Družine, ki niso sposobne braniti svoje zaloge,

so obsojene na smrt brez milosti. Narava dovoli preživetje

samo najmočnejšim. Čebelarji, ne pozabite na jesensko

zatiranje varoe. To je zelo pomembno za dobro

prezimovanje in dober začetek pomladi.

To leto smo čebelarji uspeli pridelati med od regrata

in divje češnje, lipov med, med smreke in hoje. Tudi

kostanja je bilo nekaj. Ajda je pri meni skoraj v celoti

zatajila zaradi vremenskih razmer, ki niso bile po volji

ajde, da bi medila.

V želji, da bi s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja

dobro ohranjali zdravje v prihajajoči zimi, vas

pozdravljam.

Naj medi!

5


iodinamika

6

Kjer rastejo sadeži večne

mladosti

Srce te boli, če zemlja ni obdelana

Breda Medvešček

Do domačije Marjana in Marije Mozetič v Prvačini

se dviga dokaj strma pot, saj hiša stoji na vzpetini,

obdana s soncem in nebom. Do vrha naju je s

Franko zvabil sadež, ki so ga kot vir zdravja in večne

mladosti Kitajci cenili že v davnini, danes pa ga

poznamo kot aktinidijo ali kivi.

Na cilju, prijazno urejenem dvorišču Mozetičevih,

sva deležni gostoljubnega sprejema s slastnim domačim

pecivom, sokom iz pristnih domačih breskev

in nepogrešljivo kavo ter nagrajeni z zavidanja vrednim

razgledom na sadovnjak in grede z vrtninami in

poljščinami. V ogromni kotanjasti skledi pod hišo se v

lesketajoči jutranji svežini blešči zeleno morje: terase

s številnimi vrstami aktinidij, posebej so tudi nasadi

jablan, hrušk, breskev, marelic, kakijev in leske. Gospodar

Marjan naju povabi na ogled in spustimo se v

zeleni hlad. Spotoma nama niza zanimivosti o domačiji,

o nastanku nasada in svojih izkušnjah z njim.

Zakonca Mozetič sta dobršen del delovne dobe dodelala

v Švici, v eni od strojnih tovarn. Iz njunih švicarskih

prihrankov je v Prvačini zrasla hiša in družina se

je v času, ko je bil najstarejši sin goden za prvi razred

osnovne šole, vrnila v Slovenijo. Z dedovanjem se jima

je kasneje parcela ob hiši povečala za še dodatno zemljišče,

ki že skoraj petdeset let ni bilo obdelano in je,

kot pravi Marjan, zemlja na njem dobro spočita: 'Ko

pa je pri hiši zemlja, in to še tako pri roki kot naša, te

boli srce, če ni obdelana. Čiščenje toliko časa neobdelanega

terena je bilo težavno. Kar sedemdeset kubičnih

metrov lesa za kurjavo sem posekal na tej parceli, tako

je bila zaraščena.' Mozetičevima se je zastavilo vpašanje,

kaj naj bi posadila. Tu bi dobro uspevala vinska

trta, vendar je Marjan ta namen opustil, saj je poznal

zasičenost trga z vinom in tudi kletarjenje ga ni najbolj

veselilo. Po temeljitem premisleku se je odločil za

gojenje aktinidije, ker je ugotovil, da je to sadež, ki ga

v Sloveniji takrat niso gojili veliko, povpraševanje po

njem pa je bilo precejšnje.

Najprej je moral poskrbeti za vodo, brez namakanja pri

aktinidijah namreč ne gre. Poiskal je potrebne informacije,

se posvetoval s strokovnjaki in sklenil, da bo dal

narediti vrtino. Radiestezist, ki je opravil radiestezijsko

preiskavo terena, je ugotovil, da je na parceli vodni

izvir; voda naj bi se nahajala v globini štirih metrov in

pol – vrtina torej ne bi bila potrebna. To se je dogajalo

leta 2003, v času tako imenovane stoletne suše. Ko

je buldožer začel kopati jamo, se je dogajanje odvijalo

kot v filmu, se spominja Marjan: 'Na globini dveh metrov

je bilo suho kot poper, pri treh metrih suho kot

poper, pri štirih še vedno suho kot poper. Ti in tvoja

bajalica, sem si mislil o radiestezistovem delu in se v

mislih že pripravljal na vrtanje. Potem pa je na globini

štirih metrov in pol iz jame brizgnila voda!' Temu odkritju

so sledile številne ure trdega dela ob snovanju in

izvedbi namakalnega sistema, nato pa izdelava teras

na strmem pobočju, zasnove zasaditve in odločitev o

obliki vzgoje trsov in sama zasaditev, toda Marjanu je

z natančnostjo, redoljubnostjo in vztrajnostjo uspelo.

'Deset let bo, odkar sem začel pridelovati aktinidije,

skoraj štiri leta pa jih pridelujem na sonaraven način.

Zdaj je pridelava na mojem posestvu v obdobju prehoda

na biološko-dinamično metodo, letos sem dobil

certifikat za biološko pridelavo, drugo leto pa pričakujem

certifikat DEMETER za biološko-dinamično. Papir


v praksi

ne pomeni nič, bi si kdo mislil, jaz pa te reči jemljem

zelo resno. Certifikat je zame še dodatna potrditev, da

delam prav in pošteno, po zakonitostih naravi doslej

najprijaznejše, najučinkovitejše ter najbolj cenjene metode

pridelovanja. Tudi pošten odnos do kupca je nujen.

Pri sortiranju pridelka za prodajo, pri čemer igra

enotna velikost plodov pomembno vlogo, sem zelo

natančen, ker visoko cenim zaupanje. Ne moreš na

primer na vrhu zložiti kvalitetnih plodov, spodaj pa

podtakniti slabše. Za dosleden način sortiranja porabiva

s soprogo vsako sezono kar ves teden, vendar ta

trud ni odveč, saj tudi odjemalci cenijo odnos, ki ga

imam do njih, kupci, ki se zanimajo za pridelek, me

kličejo od vsepovsod. Reklama pa ni potrebna, ker je

pridelek prodan že vnaprej.'

Prehod na biodinamično pridelavo za Marjana ni bil

prehud, ker se je že na začetku pridelovalske poti

držal nasveta (dobil ga je od izkušenih italijanskih pridelovalcev),

da aktinidija potrebuje predvsem gnoj in

vodo. Ostalih sredstev, ki so značilna za konvencionalno

pridelovanje, Marjan skorajda ni uporabljal ali pa le

v minimalnih količinah. Ko mu je eden od odjemalcev

njegovega pridelka svetoval, naj se odloči za biodinamično

pridelavo, saj tako pridelanih kivijev v Sloveniji

za tržišče ne ponuja še noben pridelovalec, se je Marjan

včlanil v Ajdo Goriška. Po vzpodbudah in nasvetih

svetovalke za biodinamiko Franke Ozbič ter na soprogino

prigovarjanje se je lotil biodinamične pridelave

in hitro ugotovil, da je z rastlinami mogoče delati tudi

drugače, kot je delal prej; začel je, pravi, nekako živeti

z nasadom. Ne le z aktinidijami, ampak tudi z ostalim

sadnim drevjem, ki ga ima za popestritev osnovnega

nasada in predvsem za zagotovitev zdrave in raznovrstne

hrane družini. Pravi, da je za uspešno pridelavo

potreben pravilno pripravljen kompost, kar je osnova,

NASVET IZ PRAKSE

Najpogostejša napaka pri

obrezovanju aktinidij,

na katero opozarja Marjan Mozetič

Najhujša in najpogostejša napaka je, če poleti na aktinidiji

porežemo mlade kvalitetne rodne šibe zaradi

zmotnega mnenja, da so to tako imenovani 'divjaki' oz.

bohotivke. Rodne šibe bi naslednjo jesen bogato obrodile.

Tako smo zaradi napake oz. pomanjkljivega znanja

po nepotrebnem ob pridelek.

vendar še ni vse. Nujna je tudi uporaba vseh biodinamičnih

pripravkov in rastlinskih čajev, obvezno pa je

tudi listno gnojenje. Ogromno časa in truda je treba

za pripravo različnih škropiv in njihovo škropljenje.

Sprotno opazovanje barve in oblike plodov, preverjanje

izgleda celotne rastline, vse to spada med dnevna

opravila v sadovnjaku. Dva ogromna kompostna kupa

ob nasadih in velik vkopan sod preparata MT ter koprivna

jama pa tudi skrbno shranjena velikonočna studenčnica

in zelišča za čaje so potrdilo za Marjanovo

skrbnost in natančno izpolnjevanje zahtev biodinamične

pridelave. 'Če ne bi bil upokojen, bi poleg drugih

obveznosti takega načina pridelave ne zmogel.' Ob

nekaterih opravilih v nasadu Marjanu priskočijo na

pomoč njegovi – soproga Marija ter sinova David in

Valter z družinama, vsak po svojih zmožnostih.

'Ne gre mi za denar, čeprav je seštevek vseh stroškov,

ki sem jih imel z nasadom, precej visok; v veselje mi je,

da delam in dosegam pri tem pričakovane rezultate.

Zadovoljen sem s tem, kar imam, in trdno sem prepričan,

da je bila moja odločitev o pridelavi sadja pred

leti pravilna. Čutim hvaležnost do vseh, ki so me pri

tej moji odločitvi podpirali in mi tudi zdaj stojijo ob

strani.'

Marjanu želimo bogatih letin in ustvarjalnega iskanja

pri postopkih biodinamične pridelave pa tudi uspešnega

vodenja delavnic obrezovanja v Društvu za

biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriška. Privoščimo

mu veliko veselja tudi pri njegovem konjičku

- zbiranju starin, predvsem pripomočkov za vsakdanjo

hišno rabo ter skoraj že pozabljenih predmetov z

drugih področij človekovega udejstvovanja v času in

prostoru.

7


iodinamika

Pasta za drevesni

debelni premaz

Elvira Devetak

Veliko vrtnarjev pozna pasto za drevesni premaz

debelne skorje. To je tehnika, ki je najbolj uporabna

predvsem pri sadnem drevju, ki že kaže znake staranja.

Običajno se debla premaže s pasto takrat, ko je listje

že odpadlo, torej pozno jeseni in čez celo zimo. Pasta

je kremasta zmes v obliki blata, s katero namažemo

debla dreves vse do prvih vej.

Poznamo več oblik premazov, tudi v obliki tekočine. Te

škropimo z atomizerjem in bioškropilnicami, ta postopek

imenujemo 'PAD' (prevedeno:' DZA', 'dinamična

zaščita dreves'). Novost je v tem, da je bilo opaziti boljšo

regeneracijo, če so se drevesa premazala med vegetacijo,

kot če bi jih premazali v času počitka, in to v čisto

drugačni obliki od klasične.

Priprava paste

Priskrbimo si samokolnico ali mešalec za mešanje betona

ali preprosto posodo, v kateri bomo z lahkoto

homogeno zmešali sestavine (za mešanje običajno uporabimo

gradbeni električni vrtalnik - sveder).

Sestavine:

- 20 kg zelene gline ali bentonita

- 1 l jogurta, ki vsebuje Lactobacillus acidofilus,

Biofidobacterium, Lactobacillus casei in Lacotbacillus

bulgaricus (ki jih vsebuje vsak kvaliteten

jogurt)

- 2 l polnomastnega mleka

- 0,5 kg sladkorja

- Raztopina: 50 g 500 k (gnoj iz roga z biodinamičnimi

preparati) dinamiziramo v 10 l čiste

vode vsaj 20 minut.

Vse sestavine do raztopine dobro zmešamo. Raztopino

nato postopoma dodajamo dinamizirano, da dobimo

kremasto zmes. V primeru, da je zmes pregosta, dodamo

malo mlačne vode. Tako pripravljeno pasto lahko

hranimo še 3 dni v kletnih prostorih, čeprav je priporočljivo,

da drevesa takoj premažemo. Deblo in večje

veje lahko premažemo kar z rokami (seveda si predhodno

nadenemo zaščitne rokavice) ali pa z večjim

pleskarskim čopičem ali s staro metlo. Pasto namažemo

homogeno 3,5 cm debelo, tako da prekrijemo vse

razpoke. Pripravljena količina zadostuje za premaz 15

– 20 debel s premerom debla 30 - 40 cm. Pri strojnem

škropljenju pa lahko premažemo več debel, vendar moramo

vedeti, da se pasta hitreje posuši, zato je potrebno

škropljenje še enkrat ponoviti. V tem primeru je priporočljivo

škropiti le debla in veje, ne pa liste.

Kdaj izvesti premaz

Takrat, ko na drevesih opazimo znake staranja, pomanjkljivo

vegetacijo, šibke liste in držo, nutricijsko

pomanjkanje ... Drevesa premažemo čez poletje ali v

jeseni tudi v fazi vegetacije.

Delo opravimo na dan, ki je v biodinamičnem koledarju

primeren za takšna opravila.

Prednosti izvedbe premaza

Pasta ščiti drevesna debla pred pretiranimi sončnimi

žarki, deblo razkuži na naraven način, uniči veliko škodljivih

insektov, ki se ugnezdijo pod debelno skorjo.

Premaz predvsem hrani drevo in pospešuje regeneracijo

tkiv (zamenjavo) in večjo fluidnost limfe.

Tako bodo lahko drevesa v jesenskem času kopičila več

substanc v korenine in deblo. S pomočjo premaza bodo

drevesa spomladi proizvedla odlično vegetacijo.

8


Glina v rogu

Elvira Devetak

v praksi

Za radikalne procese rastlin preparat zakopljemo za

dva meseca, in sicer v novembru in decembru. Če želimo

vplivati na procese rasti, preparat zakopljemo januarja

in februarja. Za splošno uravnoteženost rastline

pa je najbolje, da je preparat zakopan za eno leto (tako

kot storimo s preparatom iz koprive 504).

Vsebina srednjega govejega roga zadostuje za približno

10 ha.

Glina je v biodinamiki temeljni element za prepariranje

tal. Uporaba gline je bila še posebej poudarjena s strani

dr. R. Steinerja kot tudi raziskovalcev. Glino se uporablja

tako na medicinskem kot zdravstvenem področju in

seveda tudi na kmetijskem področju.

Na področju kmetijstva je medijska snov med zemeljskimi

silami (apnenec) in kozmičnimi silami (silicij). Tlom

dovoli katalizacijo različnih procesov pri rasti rastline

in vzpostavljanje ravnovesja med koreninskim polom in

zračnim polom. V sintezi ravnovesja dvigajočih sokov s

padajočimi sokovi vzpostavi vzajemno harmonijo rastline,

korenina z listi, cvet in plod.

V biodinamiki se glina uporablja na različnih področjih: v

pripravi paste za premaz drevesnih debel, gnoj po Mariji

Thun, fitosanitarni obdelavi, kompostu ...

Glina vsebuje 50 % silikata in približno 50 % apnenčastih

spojin ter neskončno število prisotnih elementov v sledeh,

med katerimi vsebuje tudi zlato in srebro. Zaradi vseh teh

lastnosti je spekter uporabe gline zelo širok. Obstajajo različne

vrste gline. V našem primeru je najbolje uporabiti

bentonit ali še bolje zeleno glino.

Izdelava pripravka:

- 500 g zelene gline (glini dodamo deževnico in

dinamiziramo v emajlirani ali keramični posodi,

da dobimo gladko zmes-kremo,

- rogove napolnimo z maso in pustimo počivati

približno eno uro,

- rog zakopljemo v rodovitna tla 30-40 cm globoko,

- poskrbimo, da se zemlja, ki prekriva preparat, ne

izsuši, in da se v jamo ne steka odvečna voda,

- zakopano pustimo 1 leto.

Uporaba

Pripravek uporabljamo na enak način kot kremen iz

roga 501, močno škropimo tako zemljo kot rastlino 3

krat zaporedoma. Glina iz roga ne more nadomestiti

uporabe pripravka gnoja iz roga 500 in kremen iz roga

501, kvečjemu je preparat mediator ali pripomoček

med njima. Glina iz roga je zelo učinkovita pri negi

krompirja, korenja, žit, trte, sadnega drevja in pri številnih

drugih kulturah.

Glede na to, da pripravek glina iz roga še ni tako poznan

in v uporabi in je morda za nekatere čisto nekaj novega,

je priporočljivo, da si pripravimo manjše gredice,

na katerih bomo pripravek preizkusili. Le tako bomo

lahko videli in ugotavljali, kakšne so razlike na rastlinah,

kjer smo uporabili glino iz roga. Tako si bomo pridobili

nove izkušnje, zaupanje in prakso.

Praktični učinki gline iz roga:

- na rastlinah bomo lahko opazili večjo vertikalo,

vitalnost in pokončnost tudi v primeru suše;

- večja konzervacija pridelka;

- povečanje organoleptične kvalitete pridelka;

- manj bolezni, ki jih povzročajo insekti.

9

d Paolo Pisti,La cura dell'orto

e del giardino biodinamico


iodinamika

Mala učna kmetija na

Gorenjskem

Monika Brinšek

Poleg kmetovanja že kar nekaj let izvajamo tudi študijske

krožke. To je projekt , ki teče že 18. leto v okviru

Društva za zdrav osebnostni razvoj Radovljica. Kot

mentorica sem izpeljala nekaj projektov na naši kmetiji,

ki so zanimivi za širši krog ljudi. Pa smo spet pri naši

viziji – širiti in pridobivati znanje in spretnosti.

Letos izvedeni krožki: Pridelajmo si svoje seme, Kompost

- naše najboljše gnojilo, Pripravimo si ozimnico

ter Kruha - ali ga še znamo speči.

In nekaj izsekov iz naših delavnic

Sušenje zelenjave je bolj zdravo in ekonomično kot zamrzovanje.

Ohranijo se okusi in vitamini. Tako lahko

sušimo vsa zelišča, bučke, paradižnike, brokoli, cvetačo,

sadje ... Zelenjavo shranimo v steklenih kozarcih,

kjer je uporabna do dve leti.

Marmelado ni treba mešati, pa tudi prismoditi ne.

Lahko je mirno pustimo v pečici na 100 do 150 °C (kolikor

pač hočemo, da je razkuhana). Šteje le to, da jo

natočimo v kozarčke, toplejšo od 75°C. Sadje je v pečici

toliko časa, da se razpusti. Kot gostilo dodamo čežano

10

Z možem sva začela vrtnariti pred 25 leti. Imela

sva jasno vizijo. Nič strupov ne bo na najini zemlji.

Pred 11 leti sva prevzela manjšo družinsko kmetijo.

Tudi z jasno vizijo. Ne bova kupovala tujega znanja

na trgovskih policah, ampak bova razvijala svoje

znanje, seveda na osnovah spoznanj naših prednikov

in vizionarjev. Pred leti so naju imeli za čudaka,

sedaj bi pa vsi hodili po teh stopinjah. Pri delu in

ustvarjanju so se nama pridružili tudi otroci. Letos

smo že pridobili ekološki certifikat, tretje leto smo

v preusmeritvi v Demeter. Pa ne zaradi prodaje in

zaslužka. Bistveno je znanje, druženje in izmenjava

izkušenj.


v praksi

iz zelenih jabolk. Lahko pa del sadja napol posušimo

in s tem zgostimo marmelado. Tudi najsladkejši ne

bodo potrebovali v marmeladi več kot 10% sladkorja,

saj sadje poberemo v polni zrelosti na dan za cvet ali

plod, ko je vsebnost sladkorja največja.

Na delavnici peka kruha smo spekli različne vrste kruha.

Kruh sploh ni nujno gnesti. Spekli smo dvodnevni

kruh. Kruh smo prvi dan zamesili iz pirine moke

v gladko maso, nato je kruh počival na hladnem do

naslednjega dne. Tekočo maso smo zlili v vroč pekač,

ga pokrili in spekli v pečici. Preizkusili smo še več postopkov

za pečenje dobrega kruha. Okusen je bil kruh

s sekovo in kruh z drožmi.

Semena so naša prihodnost in neodvisnost. Naučili

smo se pridelovati, selekcionirati in shranjevati večino

semen, ki jih potrebujemo za svoj vrt.

Naš kompost po pol leta diši po gozdni zemlji.

Skrivnost je v sestavinah in uporabi biodinamičnih

pripravkih.

Pa veselo novim izzivom nasproti.

Vizija za kmetijstvo

prihodnosti

Mednarodna konferenca Demeter

International Anglija 2013

dr. Maja Kolar

Skupščina Demeter International poteka vsako

leto v mesecu juniju z namenom usklajevanja

biodinamične aktivnosti po celem svetu. Lansko leto

je srečanje potekalo v Biotehniškem centru Naklo v

Sloveniji, letošnje leto je bila država gostiteljica Velika

Britanija, Center Ruskin Mill Trust, Nailsworth.

Ruskin Mill College je eden od treh samostojnih izobraževalnih

ustanov, ki omogoča praktično terapevtsko

izobraževanje s področja umetnosti, tradicionalne

domače obrti, kmetijstva in naravoslovnih znanosti za

mladostnike med 16 in 25 letom starosti, ki imajo različne

učne probleme, motnje v razvoju ali prihajajo iz

socialno ogroženih okolij. Njihovo delo temelji na tem,

da poskušajo vse izsledke znanosti preizkusiti v praksi

in jih na ta način razširjati med ljudi. Na posestvu, velikem

približno 40 hektarov, se nahajajo biološko-dinamična

kmetija in dva vrtova, kjer pridelujejo zelenjavo

in jagodičevje za trg. Gojijo postrvi na ekološki način.

Velike površine gozda, ki ga urejajo na trajnostni način,

pa jim ponujajo številne možnosti za učenje praktičnih

veščin.

Skupščina je potekala v še nedokončani stavbi, imenovani

Field Centre. Popolnoma novo prizorišče,

center za praktično in akademsko usposabljanje,

11


iodinamika

izobraževanje in raziskovanje, ki temelji na delu Rudolfa

Steinerja. Način, po katerem je bil grajen Field Centre,

upošteva njegovo umeščenost v prostor, gradbeni material

je pridobljen iz lokalnih surovin, navdih za njegov

obstoj so našli v prepletanju plodne preteklosti in prihodnosti,

ko se bodo v njem odvijale določene aktivnosti.

Preko posebne arhitekture stavbe so udeleženci lahko

začutili povezanost človeka z naravo, kozmosom, zemljo,

časom in dimenzijo človeškega dela, ki se odraža v

geometriji arhitekture.

Rdeča nit letošnjega srečanja je bilo vprašanje, kako, na

kakšen način naj bo definirana vizija biodinamičnega

kmetijstva v prihodnosti, ki bo omogočala razširjanje biodinamike

in njenih temeljev po celem svetu.

Na to vprašanje je intenzivno iskalo odgovore 39 delegatov

iz 20 držav, ki so se srečali na letni konferenci Demeter

International v Angliji med 17. in 22. junijem 2013.

Vsakodnevni jutranji nagovor o družbenih in filozofskih

vidikih, ki naj bi zagotavljali povezave med svetom idej

in praktičnim svetom, je bil odličen uvod v popoldanske

delavnice in razprave.

Razprava o viziji, poslanstvu, načelih biodinamičnega

kmetovanja se zdi bistvenega pomena za koordinacijo

biodinamičnega gibanja pri svojem notranjem odločanju

in kako, na kakšen način se hkrati predstaviti širši skupnosti.

Delegati so intenzivno razpravljali o osnovnih idejah

in nekaj zaključkov lahko pričakujemo v prihodnjem

letu.

Poleg številnih drugih tem dnevnega reda, ki se nanašajo

na standarde in na področje blagovne znamke in

njene prepoznavnosti, je bila Asociación de Agricultura

Biodinámica de España (AABE – Demeter Španija) po

uspešno zaključeni akreditaciji izvoljena za polnopravnega

člana Demeter International. Naj spomnimo, da je

takšna čast v lanskem letu doletela Slovenijo, ki je bila,

odkar je ustanovljena skupina Demeter International,

prva država, ki je dobila polnopravno članstvo.

V sklopu skupščine smo si ogledali številne primere

dobrih praks, da bi iz prve roke dobili vtis o biodinamični

pridelavi in predelavi. Shipton Mill je mlin z dolgoletno

tradicijo, kjer izdelujejo moko iz starih žit na tradicionalen

način. Shipton Mill aktivno vzpodbuja pridelavo

redkih in starih sort žit, da bi vzpodbudili genetsko in

vizualno pestrost, ki jih take poljščine in biološko-dinamičen

način pridelave omogočajo.

Ogledali smo si biodinamično kmetijo v Stroudu, kjer

pridelujejo žita ter različno zelenjavo. Razkazali so nam

polja, rastlinjake in pašnike z avtohtonimi pasmami angleških

ovc. Na kmetiji imajo trgovino, potekajo pa tudi

različna izobraževanja in seminarji s področja biodinamičnega

kmetovanja.

Med drugim smo se sprehodili tudi po biodinamičnih

vrtovih princa Charlesa, ki je velik zagovornik tovrstno

pridelane hrane.

Demeter Inernational optimistično zre v prihodnost, saj

število površin, obdelanih po biodinamiki, narašča, trenutno

je Demeter certificiranih 153,205 ha po celem svetu.

Vsekakor so pozitivne posledice za zemljo, za globalne

spremembe podnebja in za prehrano človeštva na ta

način zelo pomembne in omogočajo spodbuden pogled

v prihodnost.

12


Prehrana

Koruza – sobota –

planet Saturn – vranica

Elvira Devetak

Teden se zaključi v strogem ozračju Saturna (angl.

Satur-day, Saturnov dan). Dan je namenjen tednu,

da se ozremo in preučimo, kaj nam je prinesel minuli

teden.

V Evropo so jo prinesli iz južne Mehike. Njena ožja domovina

sta Mehika in Peru, kjer so jo

gojili že 4500 let pred našim štetjem. V Evropo jo je prinesel

Krištof Kolumb.

Koruza je pred pšenico in rižem najpomembnejša

poljščina v svetovnem merilu. V Evropi koruzo še vedno

v največji meri pridelujejo predvsem za krmo. Prehrani

človeštva pa so namenjene sladke sorte.

Koruzno zrno se od ostalih vrst žit zelo razlikuje tako

po obliki kot velikosti. Glavni sestavni deli koruznega

zrna so meljak (endosperm), kalček in luska. Koruzo

ločimo po barvi, in sicer na belo, rdečo in rumeno koruzo.

Pri koruzi je kalček precej večji kot je pri drugih žitih

in ga pri procesu predelave koruze izdvajajo. Koruza

vsebuje nekoliko več maščob, beljakovin, sladkorjev

in pepela. Po zgradbi zrna ločimo koruzo na: zobanko,

poltrdinko, trdinko in pokovko. Od tega je odvisna

njena uporaba. Poltrdinka in trdinka sta najprimernejši

za predelavo v zdrob in moko in koruzne kosmiče.

Zobanke so primernejše za pridobivanje koruznega

škroba, dekstroze, koruznega sirupa ali glukoze. Uporabljamo

ga tudi kot sredstvo za zgoščevanje.

Učinkovine

Koruza vsebuje tudi veliko vitaminov in encimov.

Največ vsebuje vitamina B1, ki je pri presnovi zelo pomemben,

saj pomaga razgraditi molekule ogljikovih

hidratov v molekule glukoze. Glukoza pa je vir energije

za možganske in živčne celice. Koruza vsebuje tudi

mangan, ki skrbi za mentalno vitalnost, izboljšuje spomin

in koncentracijo. Poleg tega v koruzi najdemo še:

biotin, niacin, pantotensko kislino, folno kislino, železo,

magnezij, cink, selen.

Beljakovine v koruzi ne vsebujejo glutena, zato ima koruza

pomembno vlogo v dietetiki, predvsem kot hrana

v boju proti redkim alergijam, ki jih povzročajo beljakovine

žit. Tudi riž in proso imata zdravilne dietetične

sposobnosti. Uporabljata se v klinične namene pri

zdravljenju alergij, ki jih povzročajo žita in pri odpravi

črevesnih vnetij. Raziskave so pokazale, da dieta na

osnovi koruze ugodno vpliva na otroke, ki bolehajo za

redkimi alergijami.

Koruza vsebuje veliko sladkorja in škroba, zato spodbudno

učinkuje na mišično maso.

Dieta na osnovi koruze ugodno vpliva na otroke, ki

bolehajo za redkimi alergijami. Pomaga pri izločanju

ledvičnih kamnov in blaži sečno kislino. Ker vsebuje

veliko vitamina E, jo priporočam pri bolnih žilah, sečnih

poteh, pri ščitnici, sladkorni bolezni, astmi in rahitičnosti.

Več koruzne hrane svetujem tudi tistim, ki

imajo zvišan krvni pritisk.

Koruza v kulinariki

Ko kuhamo polento, dodamo v vrelo vodo ščepec soli

in košček masla, saj bo tako polenta okusnejša. Po želji

lahko dodamo tudi na drobno sesekljano čebulo in s

tem dobi bolj intenzivno aromo. Dobri so tudi kuhani

koruzni storži. Vodi dodamo ščepec sladkorja in malo

masla. Čas kuhanja je odvisen od debeline storža. Koruza

je kuhana, ko lahko zrnca ločimo od storža. Lahko

jo tudi pečemo ali pražimo.

Palačinke iz koruznega zdroba

Sestavine:

250 g koruznega zdroba

½ l vode

1 čajna žlička soli

2 južni žlici olja

50 g ajdove moke

Priprava: Iz sestavin pripravi maso, ki naj počiva. Speci

palačinke. Palačinke lahko pripraviš tudi iz srednje

mletega riža ali rži; tedaj potrebuješ 5 žlic olja in 2 čajni

žlici soli. Zelo okusne so z ribanim sirom, paradižnikovo

omako ali s peperonato (glej recept spodaj).

Peperonata

Sestavine:

2 jušni žlici olja

1 debela čebula

2 papriki

500 g paradižnika ali 250 g paradižnika v pločevinki

½ žlice jušne osnove

poper, zeliščna sol

Priprava: Na olju praženi čebuli dodaj zrezano zelenjavo

in kuhaj približno 15 minut.

13


Širimo obzor

Vaje ob strani življenja

Samo Simčič

določena vaja naj pride na vrsto vsakokrat na isti dan.

Torej v soboto vaja iz mišljenja, v nedeljo iz odločitve,

v ponedeljek iz govora, v torek iz ravnanja, v sredo iz

dejanja itd.

Sobota

Biti pozoren do svojih predstav (misli). Misliti le pomembne

misli. Spet in spet se učiti razlikovati bistveno

od nebistvenega, večno od prehodnega, resnico od

zgolj mnenja.

Pri poslušanju govorjenja soljudi poskušajmo povsem

umolkniti v svoji notranjosti in se odpovedati vsakemu

nestrinjanju, namreč vsaki neprijazni sodbi (kritiziranju,

odklanjanju), tudi samo v mislih in občutkih.

To je tako imenovano

'pravilno mišljenje'.

14

Odlomki iz del Rudolfa Steinerja: 'Navodila za ezoterično

šolanje' GA 42, 'Kako doseči spoznanja višjih

svetov' GA 10, 'Tajna znanost v osnovi' GA 13

II.

Nadaljnjo vrsto vaj prikazujejo 'Navodila za ezoterično

šolanje' (R.Steiner: Anweisungen für eine esoterische

Schulung). Opravljamo jih z opazovanjem in vedno

bolj zavestnim urejanjem duševnih procesov. V vsakem

človeku se dogajajo bolj ali manj zavedno.

Prav zdaj in v vedno težjih zahtevah socialnega življenja

do človekove individualnosti se zdi zavestno oblikovanje

osebnosti vedno nujnejše.

Te vaje vodijo k utrjevanju in nadaljnjemu duhovno

duševnemu razvoju notranjega človeka in preko tega

v izoblikovanje duševnih organov zaznavanja.

Človek mora biti skrben in pozoren do določenih duševnih

procesov, ki običajno potekajo brez njegove

skrbnosti in pozornosti. Je osem takšnih procesov.

Seveda se je najbolje lotiti naenkrat le ene vaje, na primer

osem ali štirinajst dni, nato druge itd., nato pa

spet od začetka. Osmo vajo je nato najbolje opravljati

vsak dan. Bolj in bolj dosegamo pravilno spoznanje

samega sebe in tudi vidimo, kako napredujemo. Kasneje

se morda – recimo v soboto – dnevno lotimo ene

vaje poleg osme, tako da to vadimo okrog pet minut;

Nedelja

Odločati se le iz utemeljenega razmisleka prav do najnepomembnejših

zadev. Oddaljimo se od vsakršnega

ravnanja brez misli, od nepomembnega početja. Za

vse naj imamo stalno pretehtane vzroke. Brezpogojno

opuščamo vse, k čemur nas ne sili kak pomembnejši

razlog.

Če smo prepričani v neke izvršene odločitve, se moramo

tega držati v svoji notranji stalnosti.

To je tako imenovano

'pravilno presojanje',

ki ni odvisno od simpatije ali antipatije.

Ponedeljek

Govorjenje: le to, kar je smiselno in ima pomen, naj

pride iz ust onega, ki teži k višjemu razvoju. Vsako govorjenje

zaradi govorjenja – na primer, da preganjamo

čas – je v tem primeru škodljivo.

Običajnemu načinu zabavnega preganjanja časa, ko

se govori vsevprek o vsem, se je treba izogibati; pri

tem se ne smemo izključevati iz občevanja s soljudmi.

Ravno v odnosu z drugimi razvijajmo svoje govorjenje

bolj in bolj k pomembnosti. Vsako svoje govorjenje

in vsak svoj odgovor premislimo v vse smeri. Nikdar

ne govorimo brez razloga! Raje molčimo. Poskušajmo

uporabljati ne preveč ne premalo besed. Najprej mirno

poslušajmo, nato to predelajmo.

Ta vaja se tudi imenuje

'pravilna beseda'.


ja

Torek

Zunanje ravnanje z dejanji. Naše ravnanje naj ne moti

naših soljudi. Če smo po notranjem nagibu (po vesti)

naravnani k temu, da nekaj storimo, pretehtajmo skrbno,

kako naj to najbolje ustreza vzroku za blagor celote,

za trajno srečo ljudi, za večnost.

Ko delujemo iz sebe – iz lastne iniciative – pretehtajmo

najprej v temelju učinke svojega načina ravnanja.

To se imenuje tudi

'pravilno dejanje'.

Sreda

Urejenost življenja. Naravno in duhu primerno življenje,

ne se predajati zunanjemu hrušču življenja. Izogibati

se vsemu, kar prinaša nemir in hlastanje.

Ne se prenagliti, vendar tudi ne biti len. Življenje razumeti

kot sredstvo za delo, za višji razvoj in temu primerno

ravnati.

V tem pogledu govorimo tudi o

'pravilnem stališču'

Četrtek

Človeško teženje. Pazimo, da ne storimo nič, kar presega

naše moči, vendar tudi, da ne opuščamo ničesar,

kar je znotraj njih.

Gledati v svet preko vsakdana in trenutka ter si zastavljati

cilje (ideale), ki so povezani z najvišjimi dolžnostmi

človeka, na primer hoteti se razvijati v smislu

nakazanih vaj, da bi lahko ljudem toliko bolj pomagali

in jim svetovali, četudi morda ne ravno v najbližji

prihodnosti.

Kar smo tu povedali, lahko povežemo v naslednjo

celoto:

'vse dosedanje vaje vadimo,

da postanejo navada'.

Petek

Težimo k temu, da se čim več naučimo od življenja. Nič

ne gre mimo nas, ne da bi bilo priložnost za zbiranje

izkušenj, ki so potrebne za življenje. Če pa naredimo

nekaj nepravilnega ali nepopolnega, naj bo to priložnost,

da to kasneje opravimo pravilno ali popolno.

Ko vidimo, kako ravnajo drugi, jih opazujmo s težnjo

k podobnemu cilju (vendar ne s pogledom brez ljubezni).

In ne storimo ničesar, ne da bi se ozirali nazaj na

doživetja, ki so lahko nekomu pri njegovih odločitvah

in njegovemu delu v pomoč.

Če smo dovolj pazljivi, se lahko od vsakega človeka,

tudi od otrok, veliko naučimo.

Ta vaja se imenuje tudi

'pravilno spominjanje'.

To pomeni, da se pri tem, kar izkusimo, spomnimo

tega, česar smo se naučili.

Povzetek

Od časa do časa obrnemo pogled v svoja dejanja, četudi

vsak dan le pet minut ob istem času. Pri tem se potopimo

vase, se posvetujemo sami s sabo, preverjamo

svoja življenjska načela in jih oblikujemo, svoja spoznanja

– ali tudi nasprotja – naj stečejo skozi naše misli,

pretehtajmo svoje dolžnosti, premišljajmo o vsebini

in resničnemu smislu življenja, naj nam lastne napake

ne bodo všeč, z eno besedo: prizadevajmo si od tega,

kar tako ostane, poiskati bistveno ter si resno zastaviti

ustrezne cilje, na primer vrline, ki naj si jih pridobimo.

(Ne prepuščajmo se napakam in ne mislimo, da smo s

tem naredili nekaj dobrega, temveč vedno težimo naprej

k višjim zgledom.) Ta vaja se tudi imenuje

'pravilna premišljenost'.

* * *

Kot primerjavo k temu vzemimo drugo ustrezno besedilo

iz knjige 'Kako doseči spoznanja višjih svetov?'

Rudolfa Steinerja. Tudi tu nam bodo rahli pomenski

odtenki zaostrili pogled.

Človek mora biti skrben in pozoren do duševnih procesov,

do katerih je običajno neskrben in nepozoren.

Obstaja osem takšnih procesov.

Prvi je način, kako si ustvarjamo predstave. Običajno

se človek v tem pogledu povsem zanaša na slučaj. Sliši

to ali ono, vidi eno ali drugo in si glede na to ustvarja

pojme. Dokler ravna tako, ostane njegov lotusov cvet

s šestnajstimi listi popolnoma neučinkovit. Šele ko se

loti vzgoje samega sebe v tej smeri, začenja ta učinkovati.

V ta namen mora paziti na svoje predstave. Vsaka

predstava mora zanj dobiti pomen. V njej mora videti

določeno poslanstvo, sporočilo o stvareh v zunanjem

svetu. In naj ga ne zadovoljujejo predstave, ki tega

pomena nimajo. Tako naj vodi vse svoje pojmovno

življenje, da to postane zvesto zrcalo zunanjega sveta.

Težiti mora k temu, da nepravilne predstave izloča iz

svoje duše. – Drugi duševni proces zadeva človekove

odločitve. Človek naj se odloča le iz utemeljenega razmišljanja

v polnem smislu tudi o najnepomembnejših

stvareh. Vsako ravnanje brez misli, vsako dejanje brez

misli je treba odstraniti iz duše. Za vse je treba imeti

pretehtane vzroke. Opusti naj, k čemur ga ne vodi kak

pomemben razlog. – Tretji proces se nanaša na govor.

15


širimo

Le kar ima smisel in pomen, naj kane iz ust tajnega

učenca. Vsako govorjenje zaradi govorjenja samega

ga odvede z njegove poti. Običajnemu načinu

občevanja, kjer se govori vsevprek, se tajni učenec

izogiba. Pri tem naj se ne izobči iz družbe soljudi.

Ravno v družbi naj se njegovo govorjenje razvije k

pomembnosti. Govori z vsakomer in mu daje odgovor,

vendar to počne z mislijo o tem, kam naj usmeri

razmišljanje. Nikoli ne govori neutemeljeno. Poskuša

uporabljati ne preveč ne premalo besed. – Četrti proces

je urejanje zunanjega ravnanja. Tajni učenec skuša

voditi svoje ravnanje tako, da je v skladu z ravnanjem

njegovih soljudi in z dogajanjem v njegovem okolju.

Opušča ravnanje, ki druge moti ali je v nasprotju s

tem, kar se godi okrog njega. Skuša tako urediti svoje

ravnanje, da postaja harmoničen člen v njegovi okolici,

v njegovem življenjskem položaju itd. Kjer obstaja

nujnost, da ravna drugače, skrbno opazuje, kako lahko

najbolje ustreže tej nujnosti. Kjer ravna iz samega

sebe, pretehta učinke svojega načina ravnanja do največje

jasnosti. – Bistvo petega, kar naj tukaj upoštevamo,

je urejanje celotnega življenja.

Tajni učenec skuša živeti po naravi in po duhu. Ne

prenagli se in ni len. Prezaposlenost in nemarnost

sta mu enako tuja. Življenje vidi kot sredstvo dela in

temu ustrezno ravna. Zdravje, navade in tako dalje

ureja zase tako, da je posledica tega harmonično življenje.

– Šesti proces zadeva človekovo teženje. Tajni

učenec preverja svoje sposobnosti, to, kar zmore, in

ravna v smislu takšnega spoznavanja samega sebe.

Ne skuša storiti nič, kar je zunaj njegovih moči; toda

tudi ne opušča, kar je znotraj njih. Sicer pa si zastavlja

cilje, ki so povezani z ideali, z velikimi dolžnostmi

človeka. Ne naveže se zgolj brez misli na kolo v pogonu

človeštva, temveč skuša doumeti svoje naloge

in gledati preko vsakdanjosti. – Sedmi proces v njegovem

duševnem življenju zadeva težnjo, kar največ

naučiti se od življenja. Nič ne gre mimo tajnega učenca,

kar mu ne nudi priložnosti, zbirati izkušnje, ki so

koristne za življenje. Če je storil nekaj nepravilnega in

nepopolnega, bo to zanj vzrok, da bo kasneje to opravil

pravilno in popolno. Ko vidi, kako ravnajo drugi,

jih opazuje s težnjo k podobnemu cilju. Skuša zbrati

bogat zaklad izkušenj in se stalno posvetovati z njimi.

In ne stori nič, ne da bi se oziral nazaj k doživetjem,

ki so mu lahko pri njegovih odločitvah in njegovemu

delu v pomoč. – Končno smo pri osmem procesu. Tajni

učenec mora od časa do časa obračati pogled v svojo

notranjost; mora se potopiti vase, se skrbno posvetovati

sam s sabo, oblikovati svoja življenjska načela

in jih preverjati, svoja spoznanja popeljati skozi misli,

pretehtati svoje dolžnosti, razmišljati o vsebini in cilju

življenja itd.

16

Osnove antropozofije

O duhovnem poreklu

in skritih namenih

fizičnega sveta

Brane Žilavec

Med člani duhovnega gibanja, ki temelji na

individualnem iskanju in prizadevanju za dosego

spoznanj duhovnega sveta, lahko kar pogosto

naletimo na podcenjevalni oziroma celo negativni

odnos do fizičnega sveta. V njih prevladuje tako

močna želja po spoznanjih duhovnega sveta, da je

vse, kar ima opravka s fizičnim svetom, doživljano

kot motnjo ali celo kot prepreko pri njihovih

prizadevanjih za dosego višjih svetov.

Z določenega vidika je to povsem razumljivo, kajti

‘fizično življenje se lahko preseže le s spodbujanjem

takšnih intimnih občutij, ki so sama po sebi v skladu

z duhovnim svetom. Samo takrat, ko okrepimo takšna

občutja in jih napravimo dejavne, bomo imeli okoli

sebe ne le čutni svet, temveč tudi duhovni svet, ki je

dejanski, resnično pravi svet. Kajti ta svet, ki se običajno

imenuje resnični svet, je samo odsev, podoba

dejanskega stvarnega sveta. Resnični svet je duhovni

svet.' 1

Če se ustavimo pri tem dejstvu, potem je seveda logičen

zaključek, da ‘obstaja nekaj duhovnega v ozadju

vseh fizičnih pojavov v našem vesolju. Kar se zaznava

kot zunanje fizično, je v resnici samo privid, maja 2 . Le

v primeru, ko smo napredovali od iluzije do duhovne

resničnosti, bomo imeli pravilno idejo.' 3 Seveda zadeva

ni tako enostavna. Če vzamemo za primer slikarjevo

sliko, ne moremo reči, da je slika iluzija samo zato

ker je bila ustvarjena s strani slikarja. Prava umetniška

stvaritev ima v sebi nekaj neodvisnega, nekaj, kar

lahko zaznavamo tudi še stoletja po slikarjevi smrti,

ko opazujemo njegovo stvaritev. ‘Vsaka slika govori

preko svojega videza, ne samo skozi njeno podobnost

originalu. Seveda, najprej moramo razviti v nas

pravilno sposobnost razumevanja realnosti. Potem se

lahko fizično vidi kot neposreden izraz duhovnega.

Fizični svet razloži samega sebe in vključi v to razlago

duhovni svet. Vendar moramo najprej vedeti, da

so naravni pojavi samo polovica zgodbe, tako dolgo


obzorja

dokler poročamo o njih, kot da bi bili zgolj čutni pojavi.

Najprej se moramo zavedati tega dejstva.' 4 To seveda

pomeni, da ima fizični svet – kljub temu da je samo

odsev duhovnega – v sebi nekaj realnega.

Med tistimi, ki zavračajo materialni svet kot nekaj negativnega,

so pripadniki raznovrstnih mističnih skupin,

ki se s poglabljanjem v svojo notranjost želijo približati

duhovnemu svetu. Pristop duhovne znanosti je

drugačen. ‘Pot k duhovni znanosti zahteva prepoznanje

dejstva, da si je nemogoče predstavljati, da se lahko

najde fizično snov v zunanjem svetu našega človeškega

okolja. Naše oči gledajo zunanji svet, naša ušesa slišijo

zunanji svet in mi razumemo naravo tako, da uporabljamo

intelekt, s pomočjo katerega kombiniramo stvari,

ki jih vidimo, slišimo in zaznavamo z drugimi čutili.

Potem mislimo, da vemo nekaj o zunanji naravi. Kljub

temu smo v zmoti, če mislimo in verjamemo, da bomo

s pomočjo znanosti odkrili fizično snov in zakone, ki

ji pripadajo, v zunanji naravi. Materializem je v zmoti

ne zato, ker govori o fizični snovi, temveč zato ker materialisti

mislijo, da bodo našli fizično snov in zakone

fizične materije, njeno infrastrukturo in pravo naravo,

v zunanjem svetu. Ljudje, ki ne želijo spoznavati zunanjega

sveta zaradi tega, ker je le-ta materialni svet in

zaradi tega želijo slediti notranji mistični poti, ki vodi v

duhovni svet, so potemtakem materialisti v enaki meri

kot ljudje, ki tolmačijo zunanji svet enostavno v materialistični

maniri. Njihova izbira mistične poti kaže,

da se tudi po njihovem mnenju nahaja fizična snov v

zunanjem svetu. Če želimo videti stvari v resnični luči,

potem ne smemo več iskati narave materije v zunanjem

svetu. V našem razumevanju sveta nam mora biti

jasno, da kolikor daleč razširimo naše čutne zaznave,

ne bomo nikoli odkrili bistvo fizične snovi, njeno infrastrukturo

in njene zakone. Potrebno je razumeti, da

je vse, kar obstaja v zunanjem svetu, maja. To je svet

pojavnosti.' 5

Če želimo prodreti skozi svet pojavnosti v njegovo

resnično bistvo, moramo v ta namen najprej razviti v

sebi ‘posebno osnovno občutje, ki ga mnogi ljudje v

današnjem času in še posebno akademiki sedanje dobe

ne posedujejo. To je občutje, da vse, kar je neposredno

okoli nas v svetu, ki ga zaznavamo s čutili – vse, kar

vidijo naše oči, kar slišijo naša ušesa in tako dalje – ni

resnično in da ne smemo iskati resničnosti v tej smeri.

Razviti moramo občutje, da je popolnoma zgrešeno

iskanje atomov in molekul v svetu, ki ga zaznavamo

okoli sebe. Takoj ko kdorkoli prevzame atomistične

ideje, se bo le-ta znašel v materializmu, ki vodi v propad.

Svet, ki ga zaznavamo s čutili, lahko razumemo

pravilno le v primeru, če ga smatramo za pojav, kot

obliko manifestacije. Snov ni prisotna v stvareh, ki jih

zaznavamo s čutili. Ko uporabljamo naše oči in opazujemo

celoten zvezdni obok, oblike oblakov, vsebino

štirih kraljestev – mineralnega, rastlinskega, živalskega

in človeškega – ne smemo iskati ničesar materialnega v

stvareh, ki prihajajo k nam skozi čutne zaznave. Materija

ni v nobeni od njih! Vse, kar zaznavamo, so pojavi,

podobno kot na primer pojav mavrice, čeprav se zdijo

bolj trdni kot mavrica. Nihče si ne bi smel predstavljati,

da ima mavrica nekakšno obliko zunanje pojavnosti

– podobno mostu z obodom v sedmih barvah – temveč

jo mora videti kot pojav.

Na enak način bi morali smatrati za pojave vse stvari,

ki jih srečamo preko naših čutil, ne glede na to, kako

trdni se nam zdijo. Kristal se seveda lahko prime, medtem

ko v primeru mavrice ne moremo prijeti ničesar.

Čeprav ima kristal učinek na naše čutilo tipa, se mora

še vedno smatrati kot pojav. Tako imenovani fizični

pojavi, ki jih srečujemo, potemtakem vsekakor niso

materialni pojavi, temveč so zgolj pojavi, ki prihajajo

in odhajajo iz druge realnosti, ki je ne moremo doumeti,

dokler je nismo sposobni razumeti v duhu. Resnični

cilj antropozofskega razvoja zgrešijo predvsem

tisti ljudje, ki prezirajo zunanjo materialnost in zato

izjavijo: Stvari, ki jih zaznavamo na zunanji način, so le

materija in zato se moramo dvigniti nad te stvari. Takšen

pristop je docela napačen. Stvari, ki jih zaznavamo

v zunanjem svetu, niso materialne' 6 , temveč so odsev

dejavnosti duhovnega sveta.

Če stvari zunanjega sveta niso materialne, potem se seveda

pojavi upravičeno vprašanje: Kaj pa potem sestavlja

materijo? Če želimo najti odgovor na to vprašanje,

moramo najprej razumeti, da ‘duhovna znanost vzame

za svoje izhodišče dejstvo, da ima ves obstoj svoje

17


širimo

18

poreklo v duhovnem svetu. V jedru vseh stvari zaznavamo

zavesten duh. Za duhovnega raziskovalca ima

materija svoj izvor v duhu – snov ni ničesar drugega

kot zgoščen duh. Za primerjavo si predstavljajte posodo,

napolnjeno z vodo. Zamislite si, da je en del vode

ohlajen do te mere, da se spremeni v led. Torej, kaj je

led? Led je voda v drugi obliki, voda v trdnem stanju.

Na takšen način duhovni raziskovalec gleda na snov.

Tako kot je voda povezana z ledom, tako je duh povezan

s snovjo. Tako kot ni led nič drugega kot rezultat

vode, tako ni materija ničesar drugega kot rezultat

duha. V vsem, kar nas danes obdaja kot snov. je nekaj,

v kar se je vliv duh in postal trden. V vsakem materialnem

bitju se vidi nepremičen, tog duh.' 7

V današnjih časih je materialističen pristop moderne

znanosti prežel vsa znanstvena področja, vključno s

tistimi, kjer imamo opravka z živimi bitji. Vendar lahko

opazimo, da so znanstveniki zelo dobri pri opisovanju

pojavov in odkrivanju določenih zakonitosti fizičnega

sveta, medtem ko bolj ali manj odpovedo, kadar

pridejo do vprašanja bistva stvari, bitij in pojavov. To

ni presenetljivo, kajti ‘nič, kar obstaja v tem svetu, ni

razumljivo, če se ne razume njegove kozmične osnove.

Človek se bo čutil kot resnični človek samo takrat,

ko smo mu s pomočjo pristnega znanja o duhovnem

sposobni razložiti o njegovi povezavi s tem, kar je v

ozadju fizičnega obstoja. Tragedija materializma je, da

v bistvu nima pravega razumevanja oziroma znanja o

sami materiji. Človeško telo se položi na razteleševalno

mizo, kjer se natanko in podrobno raziskuje njegova

tkiva in fizične sestavine. To se počne zaradi človekove

želje po razumevanju materije. Vendar se na ta

način ne more doseči resničnega poznavanja materije,

ker je le-ta proizvod duha. Pravo razumevanje materije

je možno samo, če ji sledimo do tistih stanj, ko je

bila ustvarjena iz duha. Materialni obstoj postane prvič

razumljiv človeku takrat, ko se njegova duša spozna s

kozmičnim življenjem duše in duha. Če se prežamemo

z zavestjo, da si moramo postopoma pridobivati znanje

o naši povezavi s kozmično dušo in duhom, potem

postanemo pravi antropozofi.' 8

Pravi antropozofi izhajajo iz dejstva, da ‘duhovna znanost

ne izključuje tega, kar je fizično; prav nasprotno,

spoznanje o tem, kako duša obvladuje snovi na koncu

koncev omogoči razumevanje snovi. Navsezadnje

ne bomo prepoznali, da je nekdo pek zaradi dejstva,

da le-ta izvaja določene gibe, temveč le če bomo vedeli,

da njegovi gibi oblikujejo kruhke in rogljiče. Prav

tako ne bomo spoznali duše z abstraktnim premišljevanjem,

marveč tako, da bomo uvideli, da se odsev

duševnih aktivnosti nahaja v fizičnem organizmu. To

je vprašanje pravilnega razumevanja organizma in

uvida, da je organizem podoba duše. Imeti moramo

dobro voljo, da uvidimo, kako človeška narava pride

do izraza skozi fizično. Kar se običajno govori o duši

s strani tistih, ki ne pristopijo k fizičnemu z duhovnim

razumevanjem, je nekaj popolnoma neresničnega. To

je tako neresnično, kot če bi imel pred seboj okusen

obed in namesto, da bi ga pojedel, bi poskušal jesti

njegov odsev v ogledalu, ki stoji poleg njega. Nekdo

si lahko pridobi znanje o duši samo tako, da opazuje

njeno ustvarjalno dejavnost in prav gotovo ne tako, da

prevzame stališče, da mora z namenom, da bi bil vesten

duhovni raziskovalec, prezirati materialno. Raje

se mora materialno razumeti na duhoven način, ki bo

obelodanil, da je materialno pravzaprav v celoti sestavljeno

iz duhovnega.' 9

Na ta način lahko uvidimo, da ‘ne dosežemo dejanske

osnove obstoja – v takšni meri, kot jo lahko dosežemo

– dokler ne prodremo onstran zunanjih področij

obstoja do globljih virov življenja. Na to se moramo

vedno znova opominjati tako, da ne ostane zgolj teorija.

Prepričanje, da se z oprijemanjem zunanje eksistence

predajamo iluziji, mora preiti naravnost v naše

meso in kri. Po drugi strani pa je ignoriranje in podcenjevanje

zunanje eksistence tudi ena od velikih iluzij,

katerim lahko ljudje podležejo.

Oglejmo si področje elementov – to, kar obstaja v ozadju

pojavov lastnosti zemlje, vode, zraka ognja oziroma

toplote, in bolj eterične pojave lastnosti svetlobe, zvoka

in življenja. Dobro si oglejmo to elementarno področje.

Ničesar ne bomo dosegli, če prevzamemo odnos intelektualne

superiornosti in preprosto izjavimo: To vse

je seveda zgolj maja! Kajti resnična bitja se razodevajo

skozi to majo. In če se branimo, da bi se posvetili tem

njihovim manifestacijam, če zavračamo možnost, da bi

karkoli vedeli o orodjih in instrumentih, preko katerih


obzorja

se nam razodevajo, potem nimamo sredstev, da bi razumeli

to, kar obstaja. Moramo doumeti, da kadar rečemo

voda, zrak in tako dalje, potem se naše besede

nanašajo na izražanja oziroma manifestacije resnične

duhovnosti. Če zavračamo, da bi imeli kakršnokoli povezavo

s to majo, potem ne bomo imeli nobene ideje o

tem, kaj je v njenem ozadju. Zatorej je bistveno, da resnično

spoznamo, da so elementi zemlje, vode, zraka,

toplote, svetlobe, zvoka in življenja izrazi, manifestacije

in objave duhovnih bitij.' 10

Na kakšen način so torej nastala različna stanja fizičnega

sveta, ki jih lahko zaznavamo z našimi čutili? ‘Duhovna

znanost vidi v vseh fizično zaznavnih stvareh

element, ki se je razvil iz prvotnega stanja ognja oziroma

toplote. Najprej je nastal zrak, dim ali plinasto

stanje, ko se je toplota zgostila v plin; potem je plin

postal tekočina in nato se je tekočina zgostila v trdno

stanje. Poglejte v katerokoli trdno snov – nekoč je bila

tekoča. Trdna je postala samo v teku evolucije. Tekoče

je bilo nekoč plinasto in plinasto stanje je nastalo iz

dima, ki je izšel iz ognja. Vendar je z vsakim stanjem

zgoščevanja povezan proces začaranja duhovnih bitij.

Kako so bila božanska duhovna bitja, ki nas obdajajo,

sposobna ustvariti trdno snov, ki obstaja na našem

planetu? Kako proizvajajo tekoče in zračne snovi?

Božanska bitja pošiljajo navzdol elementarna bitja, ki

prebivajo v ognju in jih nato vklenejo v zraku, vodi

in zemlji. Elementarna bitja so poslanci, elementarni

glasniki duhovnih kreativno-oblikovalnih bitij. Torej,

ko gledamo okoli nas, lahko rečemo: Bitja, katerim se

lahko zahvalimo za vse, kar nas obdaja, so se morala

spustiti iz ognjenega elementa in so sedaj začarana v

stvareh tega sveta.' 11

Lahko si predstavljamo veliko razliko med nekom, ki

si v ozadju fizičnega sveta zamišlja brezčutne atome in

fizične sile, in med nekom, ki v njem prepozna delovanje

duhovnih bitij. ‘Ne more biti preveč poudarjeno,

kako nujno je za človeštvo, da se ponovno nauči občutiti,

da je duhovno prav tako aktivno v vsakdanjih dogajanjih

kot v posebnih dogodkih. Del poslanstva duhovne

znanosti je, da razreši to nasprotje med duhom

in naravo. V ta namen moramo delovati na temelju novih

duhovno-znanstvenih uvidov; pripraviti se moramo,

da bomo znova videli v vsem, kar je okoli nas, več

kot sreča oko fizika ali kemika ali anatoma … Recimo,

da danes vidimo mavrico. Tako dolgo, dokler zanjo ne

obstaja razlage, je to čudovito delo narave čudo sveta,

čudež kot marsikaj drugega. Med vsem, kar nam

je poznano v vsakdanjem življenju, stoji pred našimi

očmi ta neverjeten obok s svojimi sedmimi barvami.

Zaenkrat lahko zanemarimo vse razlage fizikov, kajti

fizika prihodnosti bo imela precej drugačne razlage o

naravi mavrice. Potem lahko rečemo: Naš pogled se

zazre v mavrico, ki se pojavi kot iz neder vesolja, ki

jo obkroža; ko jo opazujemo, gledamo v makrokozmos,

v veliki svet okoli nas; mavrica se je porodila iz

makrokozmosa.' 12

Takšen poglobljen odnos do stvari okoli nas ni edini

pomemben rezultat duhovno znanstvenega razumevanja

narave snovi. Kajti ‘ko opazujemo svet zunaj nas,

množica elementarnih bitij, ki so bila ali so stalno začarana

v procesu zgoščevanja, nenehoma vstopajo v nas

iz našega okolja. Predpostavimo, da med tem ko gledamo

predmete nimamo niti najmanjšega nagnjenja

do premišljevanja o tem, kar vidimo ali da bi dovolili,

da duh stvari živi v naši duši. Izberemo si lahko pot;

gremo skozi svet, vendar ne prebavimo naših doživetij

duhovno s pomočjo misli in občutij. Ostanemo zgolj

opazovalci fizičnega, materialnega sveta. V takem primeru

elementarna bitja vstopijo v nas in ostanejo tam.

Tako niso pridobila ničesar, temveč so samo prestavila

svoj položaj iz zunanjega sveta znotraj nas. Ampak

sedaj predpostavimo, da mi duhovno prebavimo naše

vtise s tem, da razmišljamo o njih in tako oblikujemo

ideje o primarni duhovni osnovi sveta. V tem primeru

ne le strmimo v stvari okoli nas, temveč razglabljamo

o njihovi naravi; občutimo lepoto stvari in oplemenitimo

naše vtise. Kaj počnemo, če delujemo na ta način?

Rezultat naše duhovne aktivnosti je osvoboditev

19


širimo

elementarnih bitij, ki se pretakajo k nam iz zunanjega

sveta in na ta način jih dvigamo na njihov prejšnji nivo

– mi osvobajamo elementarna bitja iz njihove začaranosti.

Na ta način lahko skozi našo duhovno aktivnost

osvobajamo bitja, ki so začarana v zraku, vodi in zemlji

in jih vodimo nazaj v njihovo prejšnjo stanje ali pa

jih ponovno priklenemo v našem notranjem bitju, ne

da bi se zgodila preobrazba v njih. Vseskozi zemeljsko

življenje se elementarna bitja pretakajo v človeška bitja.

V enaki meri, kolikor oseba zgolj gleda v stvari, ki

vsebujejo elementarna bitja, le-ta vstopajo v človeka

nespremenjena. In v enaki meri, kolikor oseba poskuša

delovati na stvari zunanjega sveta s pomočjo idej,

konceptov in občutij lepote, le-ta oseba osvobaja ta duhovna

elementarna bitja.' 13

To pomeni, da s pomočjo antropozofije ne prodremo

samo do pravega razumevanja ozadja fizičnega sveta

– in še do mnogih drugih skrivnosti obstoja – temveč

obenem s tem izvajajmo konkretne pozitivne učinke

na svet elementarnih bitij, ki so se v običajni človeški

zavesti morala umakniti v svet fantazije. Številni

biodinamični kmetovalci in vrtnarji se zavedajo velikega

pomena in vloge elementarnih bitij, o katerih je

v mnogih predavanjih govoril tudi Steiner. Med drugim

je dejal, da človeštvo ne bo sposobno vzpostaviti

ponovne povezave z duhovnim svetom, če ne bomo

sposobni razviti novega odnosa do elementarnih bitij.

‘Antropozofska duhovna znanost si prizadeva, da

vzpostavi pravo povezavo z duhovnim svetom, kajti

človekovo zemeljsko življenje se bo odvijalo v pravilno

smer samo v primeru, če bo vzpostavljen resničen

odnos do duhovnega sveta. Če je duhovna znanost naš

vodič k poznavanju in razumevanju duhovnega sveta,

potem bomo korak za korakom našli pravilno smer.

In če v struji duhovne znanosti ni odklona od iskrenosti

in čistosti nagiba, bo duhovna znanost vodila do

vzpostavitve pravilnega odnosa med fizičnim in duhovnim

svetom.' 14

To je potrebno, ker ‘sedaj živimo v dobi, ko bo zemeljska

civilizacija obsojena na propad, če se določene

skrivnosti ne povrnejo človeštvu. To so tiste resnice,

ki so bile doslej varovane kot skrivnosti, in ki so bile

nekoč na voljo ljudem s pomočjo instinktivne jasnovidnosti.

Vendar se morajo te resnice ponovno pridobiti

s pomočjo popolnoma zavestnega videnja – in to

ne samo fizičnega sveta, temveč tudi duhovnega, ki je

znotraj fizičnega.' 15 Potem bomo razumeli, da ‘obstaja

mnogo stvari, ki jih lahko izkusimo in se naučimo

samo na Zemlji,' 16 in da so zatorej tudi zemeljske izkušnje

sestavni del našega duhovnega razvoja.

Opombe:

1 Steiner, The Human Soul and the Universe, Berlin, 20.02.1917

2 Izraz maja izvira iz sanskrta, starodavnega indijskega jezika. V starih

časih je imela različne pomene (npr. modrost, izjemno moč, itd.),

vendar dandanes v glavnem pomeni iluzijo, prevaro oz. zmoto.

3 Steiner, The Spiritual Hierarchies and the Physical World, Berlin,

14.11.1911

4 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 25.04.1920

5 Steiner, Polarities in the Evolution of Mankind, Stuttgart, 30.07.1920

6 Steiner, Polarities in the Evolution of Mankind, Stuttgart, 25.07.1920

7 Steiner, The Origin of Suffering, Berlin, 8.11.1906

8 Steiner, Hidden Sides of Man's Existence and the Christ Impulse, The

Hague, 5.11.1922

9 Steiner, The Human Soul in Relation to World Evolution, Dornach,

5.05.1922

10 Steiner, Genesis – Secrets of Creation, Munich, 22.08.1910

11, 13 Steiner, Nature Spirits, Düsseldorf, 12.04.1909

12 Steiner, Wonders of the World, Munich, 20.08.1911

14 Steiner, The Archangel Michael, Zürich, 13.11.1917

15 Steiner, The Moral as the Source of World-Creative Power, Dornach,

18.12.1920

16 Steiner, The True Nature of the Second coming, Karlsruhe, 25.01.1910

On the Spiritual Origins and Hidden Purposes of the Physical World

What is perceived as outwardly physical is really only an illusion, Maya. It is the world of phenomena.

All existence has its origin in the spirit.

20

The conviction must get right into our flesh and blood

that in clinging to external existence we are surrendering

to illusion. On the other hand to ignore outer existence is

also one of the great illusions to which human beings can

succumb. So it is essential for us to realize that matter is

nothing but densified spirit. The divine beings send down

the elemental beings that dwell in the fire and imprison

them in the air, water and earth. They are emissaries,

elemental messengers of the spiritual, creative, formative

beings. The beings whom we have to thank for everything

that surrounds us had to descend from the fire element

and are bewitched in the things of this world.


Medicina

Poročilo inštituta Hiscia

Zdravljenja karcinoma z

belo omelo in Steinerjev

opis karcinoma

Dr. Henning Schramm

Raziskovalni projekt Hiscie: Karcinom kot

napačno umeščen, narobe razvit čutni organ.

Ali nam lahko ta Steinerjev opis pomaga k boljšemu znanstvenemu

razumevanju tega, kako se karcinom razvija?

Ta članek je bil objavljen v okrožnici mednarodnih

raziskav na področju antropozofske medicine.

Rudolf Steiner je v svojih predavanjih na devetih mestih

vedno znova navajal, da je mogoče iz določenega

vidika, oko in uho primerjati z lego karcinoma. Vendar

v obeh teh čutilih razvoj raka poteka tako, da ima organizem

še vedno lahko nadzor nad njim. To Steinerjevo

stališče smo vzeli za predpostavko, s katero smo

podprli naše raziskovalne projekte, kjer smo poskušali

bolj fundamentalno razumeti problem raka ter morda

iz njega razviti obete zdravljenja, hkrati pa po možnosti

dobiti dokaze in boljše znanstveno razumevanje za

način delovanja Iscadorja.

Način delovanja Iscadorja

Že leta 1950 je bilo ugotovljeno, da oko znotraj organa

imunikološko reagira na tujke, kot je bakterijska

infekcija ali transplant roženice, natanko tako kot karcinom

v bolnikovem telesu 1 . Čeprav organizem tujek

(na primer transplant roženice) prepozna kot vsiljivca,

ne sproži imunske reakcije, ampak imunsko reagira

močno protivnetno. Torej organizem tujo roženico tolerira

in zdravnikom običajno ni treba uvesti zdravil za

zatrtje avtoimune reakcije. Podobno bi se tudi rakaste

celice, ki bi jih vsadili v kožo zdravega organizma, zavržene,

nasprotno, brez težav obdržale in se razmnoževale

v očesu iste živali ali človeka.

V znanstveni terminologiji se takšno protivnetno obnašanje

očesa napram tujim proteinom imenuje 'imunološka

posebnost'. Očesni imunologi so nadrobno

proučevali ta specifični imunološki proces. Organizem

najprej zavre celično imunsko reakcijo v očesu.

Dejavnost limfocitnih pomožnih celic je na primer zavrta,

namesto tega nastane večje število regulatornih/

tolerantnih limfocitov. Kadar pridejo v oko patogeni

povzročitelji, kot so mikrobi, je prva reakcija nastanek

nevtralizirajočih protiteles in kot obrambna reakcija ni

nikakršnega vnetja. V primeru ekstremno močnega in

agresivnega bakterijskega vnetja pa se izjemoma pojavijo

protitelesa in sprožijo vnetje. Ta protitelesa pa po

krajšem času nadomestijo nevtralizirajoča protitelesa,

ki zmanjšajo ali zavrejo vnetje.

Celularni imunski odziv z zamudo, ki je značilen pri

tuberkulinski reakciji, je v očesu običajno zavrt. Na

osnovi teh ugotovitev so očesni imunologi prvotno

predvidevali, da bodo odkrili temeljno polarnost med

vnetjem in imunološko posebnostjo. Mislili so, da bo

močno vnetje v očesu nevtraliziralo imunološko izvzete,

tj. njene protivnetne mehanizme. Bili so osupli, ko

so njihovi eksperimenti pokazali, da temu ni tako.

Imunološka posebnost in vnetje očesa lahko obstajata

eno ob drugem. Očesno vnetje, ki ga povzroči močna

bakterijska infekcija, ni delovalo na imunološko izjemo

in tuji proteini so bili kljub vnetju še naprej tolerirani.

S pomočjo tega posebnega načina delovanja imunske

reakcije oko vedno obdrži svojo funkcionalno zmožnost,

tudi v primeru bakterijskega ali virusnega vnetja

ali kakšne druge izpostavitve antigenov. Če se tukaj

pojavijo vnetja, predvsem celična, kot v primeru z določenimi

vnetji drugod v telesu, lahko to pusti brazgotino

na očesni leči in resno oslabi vid, morda celo

povzroči slepoto. Zmožnost funkcioniranja pri očesu

ima torej prednost pred protivnetno obrambno reakcijo

proti tujim proteinom.

Pri karcinomu se pojavi ista imunološka reakcija kot

pri očesu. Tolerantni procesi, ki se odvijajo v očesu,

da na zatiralen način pozdravijo učinek vdora tujka,

so značilni tudi za potek karcinoma. Podobno je tudi

21


antropozofska

22

tukaj celularni imunski odziv, ko karcinom napreduje,

vedno bolj zavrt. Tudi tukaj se torej zdi, da funkcionalna

zmožnost tumorja, njegova nedotaknjena patološka

narava v delovanju, prevzame prednost nad njegovim

imunskim odvračanjem zaradi tega, ker je v obliki tuj

organizmu. Torej tisto, kar vodi k čim hitrejšemu celjenju

v očesu, pri tumorju povzroči, da lahko raste brez

omejitev? Resnično normalen proces zdravljenja v očesu

se pri tumorju preobrazi v eno najresnejših bolezni,

kar jih poznamo. Vendar cilj terapije ne more biti, da

to zmožnost imunološkega privilegija odpravi, saj bi

to imelo pogubne posledice za funkcijo vida in drugih

funkcij očesa. Namesto tega moramo poskušati vrniti

te napačno nameščene procese nazaj na njihovo pravo

mesto oko ter jih tam omejiti.

Zdaj pa si poglejmo uho. Medtem ko patološki procesi

v očesu vodijo k imunski reakciji na tuje proteine, ki

so imunološko primerljivi s procesi pri tumorju, pa je,

po Steinerju, uho v svojem zdravem stanju, z drugimi

besedami, ko normalno slišimo, odkriva vidike rakastega

procesa, toda le-te takoj zapelje na fiziološke poti

in torej k zdravju. Da bi to predpostavko preverili, da

bi bila znanstveno veljavna, smo se najprej vprašali, ali

se rak v ušesu sploh pojavi. Po pregledu vse literature

širom po svetu smo odkrili, da rak dejansko nikoli ni

bil odkrit v notranjem ušesu, tj v ušesnem polžu.

V celotnem obsegu svetovne znanstvene literature na

to temo je opisanih 5000 primerov tumorja v notranjem

ušesu. Toda za nobenega od teh ni bilo dokazano, da

je rakast. To je presenetljivo, kajti po trenutnem videnju

malignosti so prisotni vsi pogoji za možnost raka

v epitelnem tkivu notranjega ušesa. Epitelno tkivo notranjega

ušesa se lahko vname in se poveča tako kot v

ostalem organizmu. Ker so gluhi ljudje ali ljudje s slabšim

sluhom vedno večkrat dobili polžaste implantate,

se je povečalo tudi število s tem povezanih kroničnih

vnetij v notranjem ušesu. Pa vendar se, kljub povečanju

števila kroničnih vnetij, do sedaj ni pokazala malignost

v epitelnem tkivu notranjega ušesa.

Kot razloge za to smo lahko potrdili dve posebnosti notranjega

ušesa. Prvič, epitelne celice notranjega ušesa

kažejo neverjetno velik potencial membrane. Razlika

v električni napetosti med zunanjostjo in notranjostjo

epitelnih celic je tukaj večja (150 mV) kot kjerkoli drugje

v organizmu. Ta visok membranski potencial očitno

nasprotuje nezadrževani bujni rasti celic, saj rastoča

celica potrebuje le nizek membranski potencial 2 . Celice

karcinoma na primer, kažejo dosti nižji membranski

potencial kot sosednje zdravo tkivo. Ker pa vnetja vedno

vodijo v nižanje membranksega potenciala, je tako

tudi v notranjem ušesu, mora biti še nek drugi vzrok

za njegove protinovotvorne zmožnosti. Pri vnetjih

notranjega ušesa primanjkuje podskupina monocitov.

Ta podskupina sodeluje pri ločevanju vlaknatega

izločka informacije. Vsako vnetje notranjega ušesa torej

vodi v dolgotrajno vlaknenje in poapnitev. Pri tem

prizadete lasne celice, ki transformirajo slišano v živčne

impulze, odmrejo in se niso sposobne regenerirati.

Vnetje v notranjem ušesu torej teče povsem nasprotno

tistemu, kar je značilno za očesno vnetje. V očesu se vizualne

funkcije, ko se pojavi vnetje, ohranijo, medtem

ko je sluh zaradi vnetnih procesov v ušesu vedno poslabšan

ali izgubljen; toda v ušesu se ne more sprožiti

nikakršna malignost, kot se to lahko zgodi pri očesu.

Monociti, ki v času zdravljenja vnetja običajno raztopijo

vlaknast izloček, pa imajo še druge nenavadne

funkcije. Potem ko so odigrali svojo vlogo pri čistilni

dejavnosti, se preselijo nazaj v kost ter se tukaj med

seboj prižgejo, da tako oblikujejo osteoklaste. V notranjem

ušesu pa zaradi povečanega izločanja predvsem

osteoprotegerina, razvoj teh posebnih monocitov ni

mogoče 3 . Posledično se osteoklasti pojavijo na kosti

okoli notranjega ušesa, na tako imenovani kosti mešička

notranjega ušesa ali skalnični kosti. Tukaj je ovirano

stalno rekonstruiranje kosti mešička notranjega ušesa,

ki se dogaja drugod po kosteh organizma. Zato se oblikuje

v najtršo kost v organizmu, ki jo zaradi tega imenujemo

'petrous' (=skala).

Posebnost notranjega ušesa, ki smo jo tukaj opisali,

nakazuje, da je pomanjkanje monocitov lahko odločilni

faktor za antitumorne lastnosti notranjega ušesa.

Potemtakem naj bi bili ti monociti ali njihovi znanilci

pogoj za malignost v epitelnih celicah. Na osnovi te

hipoteze smo primerjali razvoj rakastih celic s tistim

pred-osteoklastov. Kmalu je postalo jasno, da rakaste

celice kažejo več lastnosti pred-osteoklastov kot petielnih

celic. Mnoge znanstvene raziskave, ki kažejo ostemimetske

lastnosti rakastih celic, z drugimi besedami

lastnosti, ki se pojavijo tudi v celicah, odgovornih za

obnavljanje kosti v organizmu, dopuščajo naslednji zaključek:

Rakasta celica je dejansko pred-osteoklast, ki

se pojavi na napačnem mestu in se obnaša nasprotno.

Monociti, kot pred-osteoklasti bi se morali normalno

seliti v kost ter tu spremeniti obliko tako, da drug

drugega pretopijo v osteoklaste. Na mestu rakastega

obolenja monociti prezgodaj spreminjajo obliko v smeri

osteoklastov; toda namesto da bi se zlili med seboj,

se začnejo množiti. Očitno tumor omogoči okolje, ki

še vedno usmerja monocite in njihove predhodnike z

razvojno zmožnostjo v smeri oblikovanja pred-osteoklastov,

ki se na tem mestu lahko potem nekontrolirano

množijo 4 . Te ugotovitve nam osmislijo naslednjo izjavo

Rudolfa Steinerja. V nagnjenju k raku in tvorbi karcinoma

je videl 'prehod okostenitve na sestav drugega

organa'


medicina

Ta spoznanja o procesu karcinoma nam lahko tudi

pomagajo razumeti, zakaj tako veliko različnih zdravil

zanj vpliva tudi na kostni metabolizem in se prav

tako pokažejo kot učinkovita pri zdravljenju revmatičnih

sklepnih obolenj. To velja za belo omelo, ki je ne

uporabljamo zgolj za zdravljenje raka, ampak tudi pri

artritisu. Poleg tega substance, ki smo jih prvotno uporabljali

terapevtsko za metastaze na kosteh, za preprečevanje

propadanja kosti, prav tako delujejo protitumorno

na začetne tumorje, brez prisotnih metastaz na

kosteh. Nadalje postane razumljivo, zakaj lahko imata

fizična aktivnost in dieta, ki okrepita kosti, prav tako

protitumorne učinke.

Na osnovi teh znanstvenih ugotovitev se torej odpirajo

nove možnosti, da znanstveno dokažemo, da učinkovitost

Iscadorja ni omejena na imunološke lastnosti.

Številne znanstvene študije že leta kažejo na to, da raznoliki

rastlinski polifenoli, ki jih zdravilo bele omele

Iscador vsebuje, delujejo protitumorno in istočasno jačajo

kostno strukturo. Te substance kažejo edinstveno

lastnost, da zavirajo rast osteoklastov – celic, ki razkrajajo

kosti ter spodbujajo nastajanje osteoblast – celic, ki

gradijo kosti.

Vse, kar smo pri naši raziskavi karcinoma kot napačno

umeščenega organa elaborirali, temelji na že dosegljivih

znanstvenih dognanjih. Zahvaljujoč bazam znanstvenih

podatkov, kot je Pubmed lahko, tako kot tudi

vsi drugi raziskovalni inštituti, pridemo do neštetih

znanstvenih publikacij – preko 20 milijonov. Da bi lahko

sredi te množice znanstvenih podatkov dobili pregled

in naredili obvladljivo selekcijo, uporabimo kot

hipotezo Steinerjev opis in ga ovrednostimo glede na

odgovarjajoča znanstvena odkritja, da vidimo, ali in

predvsem kako ga lahko preverimo. Ta metoda nam je

omogočala, da smo elaborirali novo razumevanje raka,

kot smo ga tukaj opisali. Tako se izjave, ki jih je Steiner

dal pred 90 ali 100 leti, pokažejo kot pravilne, zelo aktualne,

terapevtsko relevantne in še vedno inovativne

v odnosu na trenutne znanstvene raziskave. Kot take

nam kažejo pot naprej, k nadaljnjim znanstvenim raziskavam

glede terapije z belo omelo.

Opombe:

1. Schramm HM: Comparison of the impact of pro-and anti-inflammatory

immune processes at the two immune- deviated

sites, eye and solid tumor and possible consequences

for anti-tumoral therapy with fever inducers. Forsch Komplementarmed

Klass Naturheidlkd 2005;12(1):37-46.

2. Schramm HM: A unique intercellular, extracellular and trans

membrane circulation of potassium ions in the auditory

inner ear as an anti-carcinogenic principle? Part 1. Inflammation

& Allergy – Drug Targets 2010; 9:109-119.

3. Schramm HM: The role of the osteoimmune axis in the inflammation

of the inner auditory ear and with regard to the

putative anti-carcinogenetic principle: part 2. Inflammation

& Allergy – Drug Tests 2010; 9:120-129.

4. Schramm HM: Extracellular osteoclast traits of primary cancer

cells. Journal of solid tumors 2011; 1 (2): 65-79.

Hiscia Research Report

Cancer, Mistletoe Therapy and Steiner’s Description of Carcinoma

This article appeared in the International Research Newsletter on Anthroposophic Medicine.

A Hiscia Research Project: Cancer as Misplaced, Wrongly Developed Sense Organ

Can This Description by Rudolf Steiner Help Us Gain a Better Scientific Understanding of How Cancer Develops.

In nine places in his lectures – published for instance in

GA 205, lecture of 16.7.1921 (Donach), and GA 314, lecture

of 11.1924 (Dornach) – Rudolf Steiner repeatedly

described how from a certain view point, the eye and ear

could be compared with a carcinoma site. In both these

sense organs however, he said, the cancer process unfolds

in such a way that the organism can continue to govern

it. We have taken these views by Steiner as a hypothesis

underpinning on of our research projects, seeking to

understand the problem of cancer in a more fundamental

way and perhaps derive therapeutic perspectives

from it, at the same time hopefully gaining evidence for

and better scientific understanding of Iscador's mode

of action.

23


Utrinek

24

Kaplja, ujeta v jantar

So vodne pare v oblaku zadrhtele,

se z vetrom poigrale,

a ko blisk prepara noč,

so kot kaplje dežne pa'le.

Z grudno zemljo so se zlile v blato,

v luže, mlako …

a ko mesec črno spremeni v noč srebro,

se predrami Zemlja v zvoku galaksije:

črički, žabe in škržati godejo po svoje.

a iz daljave skladno resonira zvok narave.

Pot nebesnih kapel tu še ni končana,

drsijo skozi nedra.

Zemlje vdihuje njihov hlad,

ki je kot pridih nebes,

al' pa je v zraku čarovnija,

saj se seme čvrsto

tu zmehča kot zemlja v blato,

iz njega pa požene kal,

življenje steče.

V zemlji so se tudi korenine trte znašle,

naredile pajkovo so mrežo,

so ujele dežno kapljo,

in jo stisnile po žilah v liste, vitice, grozdiče

… vse do vina.

Više, više, više.

In ko rujno vince točim,

mislim, kaplja, nate,

ko spirala si mi obraz v poletni noči,

povezala nebo in zemljo si v krog življenja:

rojstva, rasti, zorenja, smrti …

saj le s spoznanjem tem

potujemo naprej - naprej od Zemlje k Soncu.

Aci Urbajs

More magazines by this user
Similar magazines