Waldorfske novice - Pomlad 2014
Letnik X, številka 1 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik X, številka 1
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
V z g o j a o t r o k a<br />
mag. Boštjan Štrajhar<br />
Vzgajati moramo<br />
državljane sveta<br />
Pred nekaj dnevi sem srečal znanca, ki je pred<br />
enim letom izgubil službo. Povedal mi je, da<br />
je po petih mesecih neuspešnega iskanja nove<br />
zaposlitve začel razmišljati o selitvi v tujino. Analiziral je<br />
stroške bivanja, primerjal slovenske in tuje plače ter stroške<br />
življenja, navezal stike s Slovenci v tujini. Po osmih mesecih<br />
je sicer našel zaposlitev, a po treh mesecih dela še vedno<br />
nima pogodbe o zaposlitvi, dela na črno, višina plačila pa<br />
niha med 600 in 800 evri na mesec, na roko. Kolega ima<br />
sicer univerzitetno izobrazbo tehnične smeri in deset let<br />
delovnih izkušenj. Omenil je, da je bil povabljen na veliko<br />
razgovorov, tudi v zelo uspešno tehnološko podjetje v<br />
Savinjski dolini, ki zaposluje kar nekaj doktorjev znanosti.<br />
Prav ti dajejo podjetju visoko dodano vrednost, njihova<br />
plača pa je 1.500 evrov neto.<br />
Kolega še vedno razmišlja o selitvi v tujino, a, kot pravi,<br />
za to ne najde pravega poguma. Veliko sva se pogovarjala<br />
o osnovnem standardu vsakega posameznika<br />
ter o tem, da Sloveniji v zadnjem času ne gre najbolje.<br />
Najin pogovor me je kasneje spomnil na neko raziskavo,<br />
ki govori o tem, da imamo ljudje v razvitih državah<br />
pravzaprav standard kraljev izpred nekaj stoletij, a da<br />
kljub temu nismo zadovoljni.<br />
Nekaj dni kasneje sem se odločil narediti majhno raziskavo.<br />
V račudovodstvu sem prosil za kopijo moje prve<br />
plačilne liste, ki je jeseni leta 2000 znašala preračunanih<br />
780 litrov bencina oziroma 600 kg kruha. Nato pa<br />
sem pogledal plačo učitelja začetnika 14 let pozneje in<br />
jo primerjal s cenami bencina in kruha danes. Bil sem<br />
presenečen. Štirinajst let pozneje si lahko učitelj začetnik<br />
za mesečno plačo kupi 150 litrov manj bencina in<br />
kar 290 kg manj kruha kot leta 2000.<br />
Daleč, pa tudi blizu naše majhne Slovenije, so države,<br />
kjer je življenjski standard nepredstavljivo slabši, pa<br />
tudi takšne, kjer je živjenjski standard na dosti višji<br />
ravni. V Sloveniji je danes zaradi ekonomske situacije<br />
na vseh ravneh čutiti strah pred prihodnostjo. Ta<br />
prežema vsako poro našega<br />
življenja, videti je, da se z vsakim<br />
vdihom jača. Strah vpliva<br />
na delo v šoli, učne načrte, na<br />
otroke ga neposredno prenašajo<br />
učitelji in straši. Zaradi strahu<br />
pred prihodnostjo otroška<br />
življenja postajajo vse bolj urnik<br />
aktivnosti, ki jim jih predpisujejo<br />
starši. Ti menijo, da bo ta in ona dodatna aktivnost<br />
izboljšala življenje njihovega otroka v odraslosti,<br />
da bo imel kot odrasel prav zaradi tega več možnosti<br />
za raznovrstne uspehe. A iz strahu ne more nastani<br />
nič dobrega. Zaradi pomanjkanja proste otroške igre,<br />
prezgodnje intelektualizacije, storilnostno naravnane<br />
šole ter pretirane tekmovalnosti, ki s seboj v zgodnjem<br />
šolskem obdobju prinaša slabe emocionalne izkušnje,<br />
se raven človeške inteligence v moderni družbi znižuje.<br />
To so že v sedemdesetih letih ugotovili v Nemčiji. Naredili<br />
so eksperiment, ki je zajemal dva tisoč otrok. Tisoč<br />
otrok se je v času predšolskega obdobja v vrtcih<br />
igralo, drugih tisoč pa se je ukvarjalo z 'akademskimi'<br />
stvarmi (predvsem učenje branja, pisanja in računanja).<br />
Do četrtega razreda so tisti otroci, ki so se v vrtcu<br />
večinoma igrali, v veliki meri prekosili tiste, ki so jih že<br />
zgodaj intelektualno usmerjali in spodbujali. Njihova<br />
prednost je bila velika tako v fizičnem, emocionalnem,<br />
socialnem kot, nenazadnje, v intelektualnem razvoju.<br />
Rezultati so bili tako presenetljivi, da so se nad njimi<br />
zamislili tudi tisti Nemci, ki so bili do tedaj brezpogojno<br />
naklonjeni intelektualnim dejavnostim v predšolskih<br />
institucijah. (Der Spiegel 1977:89—90).<br />
Tudi raziskava ameriškega nacionalnega biroja za<br />
ekonomske raziskave je preučevala, ali učenje branja<br />
za tri- in štiriletne otroke v vrtcu ugodno vpliva na šolanje.<br />
Rezultati so pokazali, da so do konca prvega razreda<br />
osnovne šole otroci prednost že izgubili, razen<br />
otrok iz slojev, ki niso bili deležni šolanja. Ti so se pozneje<br />
odrezali še bolje kot otroci, ki niso bili deležni<br />
zgodnjega opismenjevanja (Spitzer 2008: 11). Poizkus v<br />
šestdesetih letih, v katerem so se bili predšolski otroci<br />
prisiljeni učiti branja in pisanja, nazorno priča o tem,<br />
kaj se zgodi pozneje: ko so prišli do sredine srednje<br />
šole, so zaostali za drugimi otroki tako akademsko kot<br />
socialno (Brazelton 1992: 213, 356—357).<br />
6 <strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong> pomlad <strong>2014</strong><br />
6