Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kazalo<br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
01 549 01 55<br />
revija@svitanje.si<br />
www.svitanje.si<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
UREDNIŠKI ODBOR:<br />
Breda Medvešček, Aci Urbajs,<br />
Monika Brinšek<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Marija Poljanec, Franc Vehar,<br />
Frančiška Jeromel, Mihaela Zalokar,<br />
Elvira Devetak, Brane Žilavec,<br />
Zvone Černelič<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Marija Poljanec, Frančiška Jeromel, Breda<br />
Medvečšek, Elvira Devetak, Zvone<br />
Černelič, Mihaela Zalokar,<br />
arhiv Parsival<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Breda Medvešček<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje<br />
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />
DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474<br />
LETNA NAROČNINA: 20 €<br />
V primeru, da posamezno društvo<br />
naroči revijo za vse svoje člane,<br />
znaša letna naročnina 12 € na člana<br />
NAKLADA: 1000 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
2<br />
Revijo sofinancira<br />
Ministrstvo za šolstvo in šport<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />
uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Uvodnik 3<br />
Biodinamika v praksi 4<br />
Kmečka etika 4<br />
Rastline utrjujemo z BD preparati 6<br />
Zakaj čebelice niso dobile dovolj medu 9<br />
Zdravje - prehrana 10<br />
Obisk Alexa Podolinskega v Sloveniji 10<br />
Predstavitev zelišč in njihova uporaba 11<br />
Prehrana 14<br />
Hrana v jesenskem času 14<br />
<strong>Jesen</strong>ski čas 16<br />
Širimo obzorja 17<br />
Antropozofska znanost kot eliksir življenja 17<br />
Razmišljanja 22<br />
Zlata nit 22<br />
Recesija 23<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskih naslovih<br />
revija@svitanje.si<br />
www.svitanje.si/narocilo<br />
Letna naročnina znaša 20 €.<br />
www.svitanje.si
Uvodnik<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Dragi prijatelji!<br />
Dobrodošli v jesenski številki<br />
revije <strong>Svitanje</strong>/Waldorfske novice.<br />
Kar krepko smo že zabredli<br />
v jesenski čas. No, saj pravega<br />
poletja letos res nismo imeli.<br />
Meni je to deževno poletje celo odgovarjalo, saj sem se v<br />
času počitnic lotila pospravljanja tistih skritih kotičkov v<br />
in okoli hiše, za katere si skozi leto težko vzamem čas. In<br />
tako sem imela priložnost dobro spoznati dva zbirna centra<br />
za odpadke( na Povšetovi in na Cesti dveh cesarjev), ki sta<br />
me z vzorno organizacijo ločevanja odpadkov res prijetno<br />
presenetila.<br />
Ob tem sem si morala priznati, da sama pri ločevanju odpadkov<br />
do sedaj nisem bila tako natančna in dobro organizirana.<br />
Seveda lahko navedem polno razlogov, ki pa tega<br />
ne opravičujejo. Soočenje z dobro organiziranostjo širše pa<br />
mi je dalo tisto potrebno moč, da sem se trdno odločila, da<br />
bo odslej drugače, saj sem spoznala, da je vse zelo enostavno,<br />
če se znaš organizirati.<br />
kmetje lahko rešili marsikatero nadlogo in tako kljub slabim<br />
razmeram imeli dober pridelek. O teh svojih izkušnjah nam<br />
pripoveduje naša sodelavka z Goriškega.<br />
Zelo me veseli, ker se v zadnjem času - poleg že 'stalnih' sodelavcev<br />
- z izredno zanimivimi prispevki oglašajo še novi.<br />
In tako vam v tej številki lahko ponudimo v branje tudi<br />
zelo prisrčno predstavitev kmetije v Mlakah na Straži pri<br />
Cerknem, predstavitev zeliščarske dejavnosti in nasvete za<br />
jesenski čas, nekaj o hrani v jesenskem času ter prispevek o<br />
obisku Podolinskega na kmetiji Černelič.<br />
Iz tujih virov smo vam pripravili prevoda dveh razmišljanj,<br />
in sicer o zlati niti, ki povezuje vse naše življenje, in duhovito<br />
razmišljanje o stranpoteh, povezanih s svetovnim gospodarstvom<br />
in recesijo.<br />
Nekateri naši sodelavci pa se lotevajo bolj duhovnih, antropozofskih<br />
tem. Na voljo sta vam dva članka: o principu Sulfur<br />
ter o antropozofiji kot tistem pravem eliksirju življenja,<br />
katerega današnji človek tako vztrajno išče.<br />
Želim vam prijetno branje. <br />
Seveda pa to deževno poletje marsikomu ni bilo naklonjeno.<br />
Kot pove naš čebelar, za medenje in za čebelice ni bilo<br />
prav nič ugodno. Posledično pa seveda tudi ne za človeka,<br />
ki si bo teže priskrbel potrebne količine medu. Prav tako<br />
ni bilo ugodno za pridelavo sadja in zelenjave. Ampak na<br />
srečo ima biodinamika čudežne preparate, s katerimi so<br />
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />
01.10. sreda plod cel dan plodove<br />
02.10. četrtek plod cel dan plodove<br />
03.10. petek korenina od 8 korenine<br />
04.10. sobota korenina cel dan korenine<br />
09.10. četrtek plod od 14 plodove<br />
10.10. petek plod cel dan plodove<br />
11.10. sobota korenina cel dan korenine<br />
12.10. nedelje korenina cel dan korenine<br />
13.10. ponedeljek korenina cel dan korenine<br />
18.10. sobota plod od 13h plodove<br />
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />
19.10. nedelja plod cel dan plodove<br />
22.10. sreda korenina cel dan korenine<br />
23.10. četrtek korenina cel dan korenine<br />
24.10. petek korenina do 17 korenine<br />
28.10. torek plod od 9 plodove<br />
29.10. sreda plod cel dan plodove<br />
30.10. četrtek plod od 12<br />
korenina od 13<br />
plodove<br />
korenine<br />
31.10. petek korenina cel dan korenine<br />
3
Biodinamika v p<br />
Kmečka etika<br />
Marija Poljanec<br />
Že dolgo sem si želela obiskati kmetijo Bertija<br />
in Jelke Jeram, po domače v Mlakah na Straži pri<br />
Cerknem, in ju predstaviti bralcem revije <strong>Svitanje</strong>,<br />
saj kot dolgoletna člana Ajde Posočja predstavljata<br />
trden člen v delovanju društva.<br />
Zato sem poprosila našo prav tako zvesto biodinamičarko<br />
Milenko Kavčič, da jih skupaj obiščeva, ne iz radovednosti,<br />
temveč iz hvaležnosti.<br />
Kmetija leži na levem bregu reke Idrijce, med Želinom<br />
na desni strani in Jagrščami, ki so približno eno uro<br />
hoda severozahodno nad kmetijo. Še preden sva dospeli<br />
do hiše, naju je prišla pozdravit prijazna ovčarka –<br />
se predstavila kot vodička, saj naju je radovedno ovohala,<br />
potem pa povabila v hišo. Berti, ki sva ga že prej<br />
zagledali spodaj pred rastlinjakom, nama je prijazno<br />
pomahal in rekel, da bo takoj prišel.<br />
In res smo se kmalu vsi skupaj znašli v prijetni kmečki<br />
kuhinji. Že ob prvem stiku sem občutila, da se v tej<br />
hiši na poseben način kaže pečat božje ljubezni, ki pa<br />
jo morda zazna le preprost človek. Da bi jima ne vzeli<br />
preveč časa, sem ju že kar kmalu povprašala o njunih<br />
prvih stikih z biodinamiko. Jelka me prijazno pogleda<br />
in pravi: 'Ja, delala sem še na Eti v Cerknem, ko mi<br />
je Sonja Čušin začela z veliko vnemo pripovedovati<br />
o novoustanovljenem društvu Ajda Posočje, o njenih<br />
izkušnjah pri delu po setvenem koledarju. Tudi sama<br />
sem ga že imela in vse, kar mi je uspelo, me je tudi navduševalo.<br />
In tako sem se vpisala v društvo'.<br />
Spominjam se, da sta se oba udeležila biodinamičnega<br />
tečaja in tudi drugih predavanj, ki jih je takrat organiziralo<br />
društvo.<br />
Ja, Sonja ju je okužila in kdo ve koga še ima na vesti,<br />
kajti biodinamika je res nalezljiva, ampak le za tiste, ki<br />
ljubijo svoj dom, ki so pošteni, delovni, ki hrepenijo po<br />
neodvisnosti in so obenem odprtega duha.<br />
Vse to pa je združeno v Bertiju in Jelki, kar se kaže v<br />
skrbi za 12 ha veliko kmetijo, ki je večinoma strma, kjer<br />
je potrebno veliko ročne košnje, saj se le spodnji del ob<br />
Idrijci lahko obdela strojno, in sicer malo travnika in<br />
njivo.<br />
A preden si vse to pobliže ogledamo, naju povabita, da<br />
si ogledamo njune cike. Hlev se drži hiše in tega dne,<br />
ko je bila zemlja vsa razmočena, so bile njune ljubljenke<br />
na svojih mestih kar lepo po vrsti: mama cika in mala<br />
hči dojenka, pa zopet večja hči in poleg njena mama.<br />
Že ob vstopu v hlev začutiš harmonijo; nobenega zajedljivega<br />
smradu, nobenega strahu, le radovedno so<br />
naju ogledovale in mislim, da je tu odnos žival - človek<br />
tako human, da se ti veselo vznemiri srce.<br />
Berti in Jelka ne računata, koliko mleka naj bi jima kravi<br />
dali, ampak sta hvaležna za tisto normalno povprečje:<br />
približno 12 l visoko kakovostnega mleka po telitvi, iz<br />
katerega izdelujeta praktično vse mlečne proizvode za<br />
svojo samooskrbo. Živinozdravnika le redko pokličejo<br />
in še to le, če se zakomplicira telitev. Antibiotikov ne<br />
uporabljajo.<br />
In prav te cike našemu društvu vsako leto dajejo najboljši<br />
gnoj za preparate, ki bi ga sicer zelo težko dobili.<br />
Vsako leto znova nam ga odbereta in pripeljeta v Gorenjo<br />
Trebušo k naši Sonji, ki je poleg svoje okuženosti<br />
z biodinamiko tudi čuvarka preparatov. Vsem trem<br />
hvala iz srca!<br />
Tudi drugih delovnih akcij se vestno udeležujeta. Zaustavi<br />
jih samo kak poseben dogodek v hlevu ali pa težavna<br />
košnja in sušenje sena. In pri tem s težkim srcem<br />
rečeta:' Saj bi rada prišla, pa res nisva mogla.'<br />
4
aksi<br />
Poslovimo se od cik in sledimo petelinjemu vabilu,<br />
naj vendar pridemo tudi k njim na ogled. Ja, zanimivo!<br />
Imajo tri skupine kokošjih družin: na prostem, v<br />
podaljšku hleva, vse ograjene z gosto mrežo, ker bi<br />
jih sicer pokončale kanje ali druge roparice. Kot sem<br />
razumela, so ločene po vrsti, starosti in predvsem po<br />
temperamentu petelinov, v izogib prehudim bojem.<br />
Tudi za kokoši skrbita oba, saj zanju živali niso stvari,<br />
temveč bitja živalskega kraljestva, do katerih preprosto<br />
čutita odgovornost.<br />
Z vodičko na čelu se nazadnje mimo visokih jablan<br />
ob hiši spustimo v dolino. Najprej se ustavimo ob rastlinjaku,<br />
v katerem imata trenutno le paradižnike, ki<br />
so zdravi in obetajo lep pridelek. Na deskah pa sušita<br />
česen, ki ga pridelujeta v Jagrščah, kjer tudi sicer pomagata<br />
ostareli teti. Česen je zelo lep in zanimivo, tudi<br />
tisti, ki je bil posajen iz semen, ni veliko zaostajal po<br />
debelini. Malo naprej se razteza velika njiva, ki bi jo<br />
upravičeno imenovali ' njiva samooskrbe'. Na njej vidiš<br />
prav vse, kar je v teh krajih pomembno za preživetje.<br />
V kolobarju ali mešani kulturi - Jelki in Bertiju<br />
vse uspeva. Ob pogledu na vso pestrost in bogastvo<br />
pridelkov mi je kar ušlo z jezika: 'Kako pa tržita?' ' Ja,<br />
veste, morda kdo misli, da sem pohlepna, ampak jaz<br />
sem taka. Sadim, sejem in to tako rada delam; opazujem,<br />
kako lepo raste in mi je to v največje veselje. Potem<br />
pa pridejo iz Cerkna sorodniki, ki mi tudi veliko<br />
pomagajo in si pridelke delimo. Za vse je dovolj, če pa<br />
je kaj viška, pa sva našla način, kako shraniti – na primer<br />
rdečo peso. Skopljeva jamo, vanjo dava star boben<br />
od pralnega stroja, v katerega zloživa peso. Pokrijeva z<br />
lesenim pokrovom, čez pa namečeva zemljo in na koncu<br />
še kak polivinil, da ne zamaka. Ko sva to odkrila in<br />
pogledala, kaj je še v bobnu, sva našla še precej sveže<br />
pese. Rekla sva si, da bo tu super posladek za cike.'<br />
Medtem ko smo ogledovali še visoko gredo, ki sta jo<br />
zapolnila s humusom iz razpadlega plevela in na njem<br />
krasno uspevajo buče, je naša vodička naenkrat zarenčala.<br />
Berti je takoj vedel, za kaj gre. Vzel je manjšo palico<br />
in dvignil na ogled manjšo kačo. Potem jo je previdno<br />
vrgel čez mrežo. Ni je ubil, kot to mnogi še vedno<br />
počno. Dodal je še: ' Danes je tak zatohel dan in živali<br />
rade prilezejo na površje. Samo malo je treba gledati<br />
pod noge - sicer pa so koristne in nič nočejo.'<br />
V nižini imata tudi lično sestavljen dolg kompostni<br />
kup, ki zadošča za vse njune potrebe. Malo naprej,<br />
ob koncu njive, sem zagledala postavljen ličen napis<br />
'REKA'. Berti pove, da tod mimo prav ob reki Idrijci<br />
vodi stara pešpot na Sveto goro, ki da je še vedno uporabljajo<br />
romarji, pa tudi drugi turisti ali celo konjarji.<br />
Zato je tam postavil kažipot, da kdo ne bi zašel. Jelka<br />
nama še obrazloži, kako se spominja, da je bil v njenih<br />
otroških letih travnik veliko večji, potem pa ga je spodjedla<br />
Idrijca. Ja, tudi to se dogaja. Reka ima svoj zakon.<br />
Nekje vzame, drugje morda doda ali pa tudi ne.<br />
Berti in Jelka se ne hudujeta, saj jima vseeno nič ne<br />
manjka in uživata v govorici Idrijce, ki jima včasih prinaša<br />
hrup s ceste, še večkrat pa blagodejno pomirjenje,<br />
odvisno od vetra.<br />
Malo više, že v grivi in v delno pokriti gredi, imata<br />
razno jagodičevje, jagode in zdravilna zelišča.<br />
To je bil zadnji ogled, ki mi bo dolgo ostal v spominu.<br />
Želela sem ga predstaviti tudi z mislijo na Steinerja.<br />
Vživljena sta v Organizem svoje kmetije; služita mu,<br />
ne vladata. Njun odnos do kmetije je kakor molitev v<br />
Duhu in Resnici ... ali kakor je Ivan Cankar zapisal: 'Z<br />
najmočnejšimi koreninami se ovija srca ljubezen do rodne<br />
grude.' V njima se pretaka kmečka kri in v tej krvi<br />
koprnenje do zemlje.<br />
Prepričana sem, da se v tej resnični zgodbi odslikavajo<br />
primeri še veliko drugih biodinamikov po Sloveniji ali<br />
kako drugače ozaveščenih ljudi, ki že sledijo navodilu,<br />
da mora zemlja postati planet ljubezni in da je kmečka<br />
etika osnova za vsesplošno etičnost sveta in pogoj, da<br />
človeštvo najde pot od materialističnega doživljanja<br />
sveta k duhovnemu. <br />
5
BIODINAMIKA<br />
6<br />
Letos posebne razmere tudi v<br />
biodinamični pridelavi<br />
Rastline utrjujemo<br />
z biodinamičnimi<br />
preparati<br />
Breda Medvešček<br />
Letošnjo pridelovalno sezono bi tudi na območju<br />
delovanja društva Ajda Goriška lahko označili kot<br />
precej težavno: nadpovprečno visoke temperature<br />
v začetku leta in nato deževna pomlad z občutnimi<br />
toplotnimi nihanji med dnevom in nočjo. Sledili so<br />
tako imenovani poletni meseci, ki pa so s soncem in<br />
poletnimi temperaturami precej skoparili, padavin<br />
pa je bilo zares na pretek.<br />
Vse je kazalo, da bo letina po kakovosti in obilnosti<br />
v vseh kmetijskih panogah izjemno slaba, vendar<br />
se je izkazalo, da je v povprečju takšna kot prejšnja<br />
leta, predvidoma pa bodo odstopanja v oljkarstvu in<br />
vinogradništvu, kjer rezultati sicer še niso znani (povezani<br />
pa so tudi s predelavo), vendar razmere kažejo na<br />
to, da bodo povprečje nekoliko znižali. Tudi rezultat<br />
pridelave koruze, ki je na našem območju pomembna<br />
poljščina, še ni znan.<br />
Letos smo v društvu podatke o poteku pridelovalne<br />
sezone od naših pridelovalcev zbirali z anketiranjem.<br />
Ti podatki bodo rdeča nit pri pripravi letošnje okrogle<br />
mize z naslovom Pregled biodinamične pridelave<br />
v letu <strong>2014</strong>, ki bo oktobra v Šempetru. Seveda je smisel<br />
te že tradicionalne vsakoletne analize našega dela ta,<br />
da opredelimo izkušnje sezone, ocenimo ustreznost<br />
ravnanj pri pridelavi in poiščemo učinkovitejše rešitve<br />
za naslednje leto in morda še dolgoročneje. Letošnja<br />
najpomembnejša ugotovitev je, da je pri pridelavi v<br />
vsakršnih vremenskih pogojih najboljša preventivna<br />
vzgoja močnih, utrjenih rastlin – kar dosežemo s<br />
pravilno pripravo obdelovalnih površin, gnojenjem<br />
s kvalitetnim zrelim kompostom in vsemi škropljenji<br />
z osnovnimi biodinamičnimi preparati (gnoj iz roga,<br />
kremen iz roga, preparat po Mariji Thun) po začrtanem<br />
letnem programu rednih pa tudi dodatnih škropljenj,<br />
ki jih svetovalka za biodinamiko v našem društvu<br />
priporoči naknadno glede na vsakokratne razmere.<br />
Primer dodatnega škropljenja je bilo letos škropljenje<br />
s preparatom 501, ki bi ga bilo potrebno obvezno opravljati<br />
v neobičajno deževnih in mrzlih obdobjih, podobnih<br />
letošnji pomladi in poletju. Posebno pri tistih<br />
rastlinah, ki za uspešno rast in razvoj izrazito potrebujejo<br />
toploto, pa se v obdobjih, ko primanjkuje toplote,<br />
smiselno pogosteje uporablja tudi preparat 507 (sok<br />
baldrijanovih cvetov) kot škropivo. Ugotovitve in program<br />
osnovnih škropljenj bomo kot običajno objavili<br />
v tiskanem društvenem informatorju Ajdine novice, ki<br />
izide meseca decembra. Predvsem pa bomo še naprej<br />
raziskovali in dopolnjevali znanje tudi na delavnicah<br />
in predavanjih v poznojesenskem, zimskem in zgodnjepomladanskem<br />
času.<br />
Vremenske razmere s preveč padavinami in premalo<br />
toplote so vsekakor vplivale na potek pridelave predvsem<br />
pa na kakovost in količino pridelkov. Lege obdelovalnih<br />
površin so na našem območju zelo raznolike,<br />
saj se nahajajo tako v hribovskih predelih kot tudi v<br />
dolinskem svetu spodnjega dela Posočja in Vipavske<br />
doline ter v gričevju Goriških brd, zato se od enega do<br />
drugega predela razlikujejo tudi geografsko pogojeni<br />
dejavniki, ki odločilno vplivajo na pridelavo. Zelo pomembne<br />
pa so seveda tudi mikrolokacije.<br />
V stanju stalne pripravljenosti so bili letos predvsem<br />
vinogradniki in oljkarji, preizkus iznajdljivosti, vztrajnosti<br />
in potrpežljivosti pa je opravljala večina pridelovalcev<br />
paradižnikov. Seveda pa tudi pridelava ostalih
V PRAKSI<br />
kultur ni bila mačji kašelj, saj je bila že priprava gredic<br />
za setev in sajenje kot nekakšna igra na srečo med enim<br />
in drugim deževnim dnem ali kar nalivom. K sreči je<br />
precej vrst vrtnin in poljščin na večjem delu našega<br />
območja dobro uspelo. S Krasa poročajo o dobri žetvi<br />
pire in rži, pravijo, da dobro kaže ajda, medtem ko ječmen<br />
ni kaj prida, ker zima zanj ni bila dovolj mrzla in<br />
mu tudi mokrota ni ustrezala, odlično jim je uspel tudi<br />
ohrovt ter jajčevci in paprika. Tudi buče se kar pogosto<br />
oranžno svetijo z njiv pa tudi z opaznih mest ob hišah,<br />
ker so jih ponekod že pobrali zaradi bojazni pred<br />
gnitjem. O obilni in kvalitetni letini krompirja, čebule,<br />
škode, se bo treba sprijazniti, da bo pridelek manjši<br />
od načrtovanega. Upoštevati je treba tudi to, da bo do<br />
obiranja oljk preteklo še kar nekaj časa, tekma torej<br />
še ni končana – muha ima še možnost, da prevzame<br />
vodstvo. Navijamo za naše!<br />
Žal nekatere vrste sredozemskega sadja obilne mokrote<br />
ne prenašajo najbolje. Oranžnih očarljivcev kakijev,<br />
ki se na našem koncu običajno zlatijo na vsakem vrtu,<br />
če niso kar v nasadu, bo na primer letos le za vzorec,<br />
ponekod pa še to ne. Posebno na slabše odcednih tleh<br />
so začela drevesa vztrajno odmetavati sadeže. Tudi<br />
česna in fižola, solatnic in kapusnic se je pohvalilo kar<br />
nekaj naših biodinamikov v spodnjem delu Posočja,<br />
prav tam pa smo opazili tudi pojav pokanja rdečega<br />
korenja kot tudi slab pridelek jajčevcev in paprike, kar<br />
ni običajno. Dogodilo pa se je tudi, da je nasad fižola<br />
tako bogato obrodil, da ga zaradi padavin niso mogli<br />
vsega sproti pospraviti in ga je nekaj segnilo.<br />
Večina pridelovalcev grozdja je nasade gnojila z biodinamično<br />
pripravljenim kompostom, opravili so vsa<br />
priporočena škropljenja s preparatom gnoj iz roga in<br />
preparatom po Mariji Thun, večkrat pa so uporabljali<br />
tudi preparat kremen iz roga. Prav zadnji omenjeni<br />
preparat je skupaj s čaji in drugimi biodinamičnimi<br />
škropivi dokaj uspešno preprečeval oz. zaviral napade<br />
običajnih bolezni vinske trte. V tem času ponekod že<br />
obirajo nekatere vrste grozdja. Želimo jim vso srečo pri<br />
spravilu in tudi pri kletarjenju!<br />
Oljčna muha, ki je letos oljčnike napadla nenavadno<br />
zgodaj, povzroča težave vsem oljkarjem – konvencionalnim,<br />
ekološkim pa tudi biodinamikom. Ker običajni<br />
ukrepi (pre)zgodnjemu in nenavadno silovitemu napadu<br />
niso bili takoj kos in je muha že naredila nekaj<br />
Dragoceni paradižniki <br />
značilne primorske fige se letos povsod niso utegnile<br />
dovolj umediti, ker zaradi prevelikega temperaturnega<br />
nihanja zakrknejo in odpadejo ali pa se od mokrote<br />
skisajo – spadajo pač k sadju, za katerega velja: Nekateri<br />
so za vroče. Vprašanje je, če bo vsega hudega<br />
vajena sevka (predvsem vrste goriška), jablana, ki je<br />
bila nekoč pri vsaki hiši in ima še danes domovinsko<br />
pravico v naših krajih, letos zdržala vse te nalive in<br />
vlago. Upajmo, kajti po večjem delu Goriške so bile<br />
veje jablan, ko je ta članek nastajal, bogato obložene s<br />
sadeži.<br />
Pridelovalci aktinidij si obetajo obilen pridelek, sadeži<br />
so primerne velikosti in tudi kakovost se z vsako sončno<br />
uro še povečuje. Odlično!<br />
Koruzi, ki potrebuje za rast in razvoj veliko vode, je<br />
vreme ustrezalo, kako se bo obneslo njeno dozorevanje,<br />
če bo dež nadležen gost tudi v pozni jeseni, pa je<br />
neznanka.<br />
Poglavje zase so vrtnine, predvsem paradižnik. Več<br />
naših biodinamikov nam je zaupalo, da so paradižnikove<br />
rastline odstranili z gredic že kmalu po prvem<br />
7
BIODINAMIKA<br />
8<br />
rjavenju listov, stebel in plodov v juliju, saj se jim je<br />
zdela situacija nerešljiva. Nekateri so manj napadene<br />
rastline pustili, z njih odstranili samo poškodovane<br />
dele in rastline nato tretirali na različne načine, da so<br />
se obdržale vsaj do zrelosti že nastavljenih plodov.<br />
Kot dokaj uspešno se je izkazalo dodatno škropljenje<br />
s preparatom kremen iz roga, ki so mu nekateri dodali<br />
rmanov čaj, čaj preslice in tudi kamilic. Dogajalo se je,<br />
da so po poskusnem škropljenju s homeopatsko pripravljeno<br />
tujo oz. klekom (Thuya) na močno napadenih<br />
rastlinah ob odstranjenih delih pognali novi poganjki,<br />
ki so zacveteli in rodili zdrave plodove še v avgustu<br />
in celo sredi septembra. Pomemben je tudi podatek,<br />
da je večina paradižnikovih rastlin, ki so se ohranile<br />
in sorazmerno dobro rodile, rastla v rastlinjaku ali pod<br />
učinkovito izdelanim pokrivalom ali nadstreškom.<br />
Proti vsem boleznim paradižnika je bilo dokaj učinkovito<br />
škropljenje s sirotko. Tudi rmanov, preslični in<br />
kamilični čaj ter čaj iz koprive so delovali ugodno, še<br />
učinkoviteje pa mešanica teh čajev, ki je bila dodana<br />
sirotki (pol sirotke, pol čajne mešanice). Ugotavljali<br />
smo, da imamo kar nekaj učinkovitih škropiv, vendar<br />
je zelo pomembno, da jih uporabimo ob pravem času,<br />
ki ga moramo sami določiti z opazovanjem dogajanja v<br />
nasadih. Tudi pogostnosti škropljenj ni mogoče vedno<br />
predpisati vnaprej.<br />
Na nekaterih območjih Goriške so bile velike težave<br />
s polži. Pri blažjih napadih je zadovoljivo učinkovalo<br />
škropljenje s homeopatskim odvračalom, pri močnejših<br />
je bilo potrebno tudi temeljito ročno pobiranje škodljivcev<br />
in škropljenje s polžjo gnojnico. Poročajo tudi,<br />
da je ponekod proti polžem učinkovalo škropljenje s<br />
preparatom 501.<br />
Proti listnim ušem vseh barv je priporočljivo škropivo<br />
iz propolisa (30 ml/10 l vode) – ta način je preizkusilo<br />
tudi nekaj naših pridelovalk.<br />
Naša članica je poskusno izdelala posebno mešanico iz<br />
prej omenjenih čajev (rman, preslica, kamilice, kopriva),<br />
ki jim je dodala še preparat 507 (baldrijan), propolis,<br />
alge in sirotko. Mešanico je 15 minut dinamizirala<br />
in s tem škropila vse vrtne površine. Povedala je, da<br />
je njena bujna zelenjava odlično prestala temperaturna<br />
nihanja in vlago, niso je napadali niti bolezni niti škodljivci,<br />
pridelala pa je tudi odlične paradižnike, ki so<br />
na rastlinah zdravo zoreli še v septembru.<br />
Iz odgovorov naših članov smo ugotovili, da se med<br />
njimi presenetljivo povečuje prizadevanje, da bi pridobili<br />
čim več novih informacij v zvezi s samo biodinamično<br />
metodo pridelave in načini za preprečevanje<br />
rastlinskih obolenj in odvračanje škodljivcev.<br />
Konec (razmeroma) dober, vse dobro. <br />
Kontrola dozorevanja komposta
d Silviu Daniel Tataru (Dreamstime)<br />
Zakaj v letošnjem letu<br />
čebelice niso dobile<br />
dovolj medu v naravi<br />
Franc Vehar<br />
V letošnjem letu se je narava pričela prebujati zelo<br />
zgodaj. V mesecu marcu je pri nas že pričela cveteti<br />
divja češnja, kar je za čebelarje slabo znamenje.<br />
Običajno v takem letu ni veliko medu. To vam<br />
povem iz skoraj 45 let izkušenj s čebelarjenjem.<br />
Ko se narava prebudi prezgodaj in je še mrzlo, odcvetijo<br />
rožice brez opraševanja čebelic.<br />
Vedeti moramo, da čebelice letajo iz panja, ko je v naravi<br />
vsaj 10 stopinj. Rastline pa izločajo nektar, ko je v<br />
naravi več kot 15 stopinj.<br />
Letošnja pomlad je bila s temperaturami dolgo okrog<br />
deset do petnajst stopinj in tako so čebelice uspele<br />
V PRAKSI<br />
nabirati samo cvetni prah. Medičino pa so uporabile<br />
za prehrano iz medenih zalog preteklega leta. Zaradi<br />
takih razmer so zimske zaloge hrane hitro porabile in<br />
čebelarji, ki niso bili pozorni na ta pojav, so imeli v panjih<br />
zaradi lakote umrle družine.<br />
Malo več medičine so čebelice uspele dobiti v naravi<br />
na cvetju regrata in sadnega drevja konec aprila. Kljub<br />
lepemu in toplemu vremenu pa medenje ni bilo tako<br />
izdatno kot običajno.<br />
Čebelice so dobile medičine komaj za svoje življenje.<br />
Za čebelarja pa ni ostalo nič.<br />
V maju je pričelo deževati in skoraj ves mesec je bil moker,<br />
čebelice pa brez možnosti za nabiranje medičine.<br />
Tako nestanovitno vreme je letos trajalo vse do sredine<br />
junija. Po 15. juniju se je pri nas nebo zjasnilo, zacvetela<br />
sta lipa in kostanj in čebelice so končno dobile toliko<br />
medičine, da so si malo opomogle in nanesle tudi nekaj<br />
zaloge medičine.<br />
Če primerjam količino zalog medičine po končani<br />
kostanjevi paši to leto s preteklimi, ugotavljam,<br />
da so letos čebelice nabrale komaj 20% povprečnega<br />
pridelka.<br />
Po končani kostanjevi paši so čebelice zopet doživele<br />
deževno obdobje v juliju in avgustu in zgodbaiz majskega<br />
obdobja se je ponovila.<br />
Letošnje leto smo morali čebelarji krmiti čebelice do<br />
kostanjeve paše in po njej. Tako slabe letine ne pomnim.<br />
Na čebelarski zvezi pravijo, da je letošnja letina<br />
najslabša v zadnjih stotih letih.<br />
Sedaj, ko to pišem, bi morali čebelarji že intenzivno<br />
dopolnjevati zimsko zalogo čebelicam s krmljenjem<br />
čajev, sladkanih v razmerju 2:1.<br />
Ponovno bom opozoril bralce čebelarje na potrebno<br />
zalogo hrane v satju v sredini gnezda. Venec hrane v<br />
AŽ panju mora biti širok 7 cm, to je pri meni merilo, katera<br />
družina ima dovolj hrane za prezimovanje. V nakladnem<br />
panju pa mora biti naklada polna hrane nad<br />
gnezdom. Zalogo hrane kontroliram po 15. septembru.<br />
Kdor bo upošteval ta pravila, bo pomladi vesel opazoval<br />
močne čebelje družine.<br />
Opozoril bi rad kupce medu, da morajo to leto pohiteti<br />
z nabavo medu za ozimnico, sicer bodo ostali brez. Čebelarji<br />
imamo zelo malo medu, nekateri nič. Tudi cene<br />
medu bodo zaradi zelo visokih pridelovalnih stroškov<br />
nekoliko višje.<br />
Ob koncu vam želim veliko sladkih trenutkov z medom<br />
na kosu kruha in tudi z medom v različnih jedeh.<br />
Naj medi! <br />
9
Zdravje - prehra<br />
10<br />
Obisk Alexa<br />
Podolinskega v Sloveniji<br />
Zvone Černelič<br />
Štirinajstega julija je v Slovenijo prišel avstralski<br />
pionir biodinamike Alex Podolinsky. Obiskal je<br />
nekaj kmetij in duštev.<br />
Na biološkodinamični kmetiji Černelič smo dobili ponudbo<br />
za obisk v dopoldanskem času, popoldne pa je<br />
bil že pri nas.Morali smo se organizirati zelo na hitro.<br />
Naslednje jutro ob osmi uri smo imeli zbranih trideset<br />
poslušalcev.<br />
Gospod Alex Podolinsky živi v Avstraliji blizu<br />
Sydneya, kamor je pred štiriinšestdesetimi leti zbežal<br />
pred nacisti iz rodne Latvije. Na dan obiska pri nas je<br />
dopolnil lepih devetdeset let. Že takrat ga je zanimala<br />
biodinamika, ki jo je leta 1924 predstavil Rudolf Steiner<br />
na svojem znamenitem tečaju v Kobeltwitcu na Poljskem.<br />
Povezal se je s prvim Steinerjevim študentom<br />
Pfeiferjem, ki je v Dornachu v Švici (svetovni sedež biodinamike)<br />
po Steinerjevih navodilih delal poskuse z<br />
biodinamičnimi preparati.<br />
Alex je v Avstraliji s pomočjo dveh agronomov dosegel<br />
dogovor z vlado, da je postal biodinamični način kmetovanja<br />
osnovni način kmetovanja, tako kot je pri nas<br />
integrirani način kmetovanja.<br />
Živi na svoji sto osemdeset hektarjev veliki kmetiji.<br />
Ukvarja se predvsem z živinorejo. Tam je največja<br />
kmetija velika petsto tisoč hektarjev. Prve biodinamične<br />
certifikate so v Avstraliji podelili leta 1964, v Evropi<br />
pa leta 1989. Podolinsky pove, da so v Avstraliji napisali<br />
standarde biodinamike leta 1980.<br />
Pravi, da je s pomočjo preparata 500 (gnoj iz roga,) na<br />
svojem posestvu v šestih letih izboljšal humus v zemlji<br />
na globini petinpetdeset cm iz 0.9 % na 6,4 %, na globini<br />
10 cm pa na neverjetnih 11 %. Minerali, ki se nahajajo<br />
v kameninah, postanejo dostopni rastlinam šele<br />
takrat, ko se vežejo v humus, ki se ustvari iz organske<br />
materije. Do zaloge humusa v tleh pa pridemo, poleg<br />
uporabe pravilnega kolobarja, tudi s pravilno uporabo<br />
tal, s katero ustvarimo primerno zračnost tal, ki je<br />
nujno potrebna za razvoj mikroorganizmov. Tako se<br />
v zemlji zadrži nujno potrebna voda za sušna obdobja.<br />
Pravi, da je pri biodinamičnem načinu kmetovanja<br />
dovolj 100 mm padavin v celem letu (ni povedal za katero<br />
kulturo). V ta namen je pred šestdesetimi leti naredil<br />
podrahljač, s katerim zemljo podrahlja in je ne orje.<br />
S tem sistemom ostane humus na vrhu plasti, namesto<br />
da ga podorjemo v globino. Tudi na naši kmetiji uporabljamo<br />
tak sistem. Pravi tudi, da je konvencionalna<br />
zemlja po celem svetu zbita kot kamen in morajo uporabljati<br />
že buldožerje, da jo razbijejo v prah, ob prvem<br />
deževju pa se dobesedno scementira. Konvencionalna<br />
stroka nima več pravega odgovora, kako ustvariti pravilno<br />
strukturo zemlje, zato so njegova predavanja obiskali<br />
tudi že strokovnjaki ene največjih multinacionalk<br />
Syngente na področju uporabe pesticidov in gensko<br />
spremenjenih organizmov.<br />
Pokazal nam je tudi kromatografsko sliko strukture tal<br />
obdelanih po biodinamični metodi, ki kaže lepo strukturo<br />
v nasprotju s konvencinalno, ki je videti mrtva.<br />
Takšne kromatografske poskuse z različnimi načini<br />
pridelave hrane delajo na inštitutu Fibl v Švici, kamor<br />
se odpravlja na strokovno ekskurzijo 22. in 23. septembra<br />
tudi Združenje ekoloških kmetov Dolenjske<br />
Posavja in Bele Krajine. Ugotovili so,da je biodinamični<br />
način pridelave daleč najboljši.<br />
Alex Podolinsky nam je govoril samo o preparatu 500<br />
(gnoj iz roga) in o nobenem drugem. Čeprav se je srečeval<br />
z Marijo Thun in jo tudi zelo cenil, pa njenega
na<br />
preparata ne priznava. Tudi na naši kmetiji ga ni<br />
hotel pogledati. Tudi o kremenu ni bilo govora. S<br />
preparati 500 na naših kmetijah v glavnem ni bil zadovoljen.<br />
Pravi da so presuhi, premalo vlažni in kot<br />
taki neuporabni. Tudi na naši kmetiji je bilo tako, bil<br />
pa je zadovoljen s strukturo zemlje. Ni nam povedal,<br />
kaj naj bi naredili, svetoval nam je, naj se gremo<br />
učit v Avstrijo in Hrvaško, kjer je on mentor, in naj si<br />
preberemo knjigo o biodinamiki. Na naši kmetiji so<br />
bili tudi drugi priznani strokovnjaki za biodinamiko<br />
iz Švice, ki so bili s tem, kar so videli, zadovoljni.<br />
Tudi kromatograf je pokazal skoraj odlično strukturo<br />
prsti in komposta. Kljub kritikam in nobeni pohvali<br />
mi ni vzel volje do biodinamike, saj opažam,<br />
da na naši kmetiji deluje. Še posebej pa to potrdijo<br />
naše stranke, ki uživajo našo zelenjavo in sadje. Kot<br />
povedo številni strokovnjaki s področja biodinamike,<br />
ta deluje še posebej dobro, če se ji posvetimo na<br />
svoj pošten in našemu okolju primeren način. Menim<br />
pa, da je cilj dosežen, ko je kmet zadovoljen s<br />
svojim delom. <br />
Predstavitev zelišč<br />
in nekaj nasvetov za<br />
njihovo uporabo<br />
Frančiška Jeromel<br />
Na južnih pobočjih Pohorja so odlični pogoji<br />
za rast številnih zdravilnih rastlin. Sredi zelenih<br />
gozdov, travnikov, pašnikov, obronkov in širnih<br />
pohorskih planj, dozorevajo najžlahtnejši sadovi<br />
narave. Naš namen je, da vam jih približamo in<br />
ponudimo na čim bolj naraven način, tako da vam<br />
bodo pomagali ohraniti zdravje in dobro počutje.<br />
Večino zelišč pridelamo na našem vrtu, ki leži na<br />
nadmorski višini 900 metrov. Gojimo okrog 100<br />
vrst rastlin, vrt pa sestavljata predstavitveni in pridelovalni<br />
del. Prvi del je namenjen obiskovalcem,<br />
ki lahko tukaj spoznajo rastline v živo. V pridelovalnem<br />
vrtu so najbolj prepoznavna zelišča ognjič,<br />
melisa, meta, kamilice, ameriški slamnik, ajda, oves,<br />
velecvetni lučnik, slez in slezenovec. Nekatera zelišča<br />
nabiramo v naravi. Takšna so na primer lipovo<br />
in bezgovo cvetje, koprive, listi breze, malin in robid<br />
ter cvetovi zlate rozge, materine dušice in jegliča.<br />
Naš namen je tudi izobraževanje in osveščanje<br />
obiskovalcev o pomenu zdravega načina življenja,<br />
zdrave prehrane in pravilne uporabe zelišč, začimb<br />
in dišav. Za ta namen organiziramo delavnice o spoznavanju<br />
rastlin in njihovi uporabi. Za šole in vrtce<br />
pripravljamo predavanja ter svetujemo in pomagamo<br />
pri urejanju šolskih zeliščnih in zelenjavnih<br />
vrtov. Za veliko naših rastlin lahko ponudimo tudi<br />
sadike.<br />
<strong>Jesen</strong> je čas pogostih prehladnih obolenj, zato si<br />
poglejmo nekaj možnosti, kako telo obvarovati<br />
prehladov.<br />
Vsako spremembo oziroma obolenje v telesu moramo<br />
obravnavati celostno (fizično, psihično in duhovno).<br />
Tako bomo lahko s pravilnim razločevanjem<br />
vzrokov in posledic zopet vzpostavili ravnovesje telesa<br />
in duha. Prav na področju obvladovanja prehladov<br />
lahko zelo veliko naredimo s preventivo in preprečimo,<br />
da se prehlad razvije v težjo obliko. Osnove<br />
preventivnega ravnanja so vzdrževanje primerne<br />
klime v delovnem in bivalnem okolju, pravilno dihanje,<br />
ohranjanje vlažne nosne sluznice, grgranje in<br />
11
ZDRAVJE - PREHRANA<br />
izpiranje ustne votline, inhalacije z zelišči in eteričnimi<br />
olji, pitje vode, vzdrževanje črevesne flore ter čaji in<br />
sirupi za lajšanje prehladov.<br />
Vzdrževanje primerne klime bivalnih in<br />
delovnih prostorov<br />
Prostore redno zračimo in razkužujemo. Zelo praktično<br />
je, da si pripravimo razpršilec, v katerega damo<br />
vodo z eteričnim oljem evkalipta ali čajevca (pol litra<br />
Grgranje in izpiranje ustne votline<br />
Mlačni vodi dodamo nekaj kapljic limone ali kisa, molkosana<br />
ali malo soli. S to raztopino grgramo in izpljunemo.<br />
Če pa smo dodali molkosan, lahko tekočino po<br />
grgranju popijemo, saj to ugodno vpliva na črevesno<br />
floro. Če pa je grlo že vneto, uporabimo pripravke iz<br />
čajev. Na primer žajbelj: naj vre 3 minute, precedimo,<br />
ohladimo in uporabimo. Za grgranje pripravimo tudi<br />
preliv materine dušice ali kamilice.<br />
Leučnik <br />
vode in 5 do 7 kapljic eteričnega olja). Tako pomembno<br />
zmanjšamo število kužnih klic v prostorih. Za lažje dihanje<br />
in zagotavljanje vlažnosti zraka (suh zrak zaradi<br />
centralnega ogrevanja! ) postavimo v prostor izparilnik<br />
z vodo in eteričnim oljem (pazimo, da se izparilnik<br />
ne izsuši in da se eterična olja ne žgejo). V prostor<br />
lahko postavimo tudi posodo z vodo na primernem<br />
kuhalniku, da počasi izpareva. Primerna zelišča za to:<br />
smrekove ali borove vejice, materina dušica, kamilica<br />
in sivka. Tak način je primeren predvsem za prostore,<br />
kjer bivajo manjši otroci.<br />
Ohranjanje vlažne nosne sluznice<br />
Nosna sluznica je ena prvih obrambnih linij pred vdorom<br />
kužnih klic v telo. Zato skrbimo, da je vedno vlažna,<br />
nosne poti pa so čiste in prehodne za zrak. Nosnice<br />
večkrat namažemo s kvalitetnimi olji (olivno, mandljevo,<br />
maslo). Nosno sluznico tudi izpiramo s fiziološko<br />
raztopino (v 1 dcl vode damo za noževo konico soli,<br />
zavremo in kuhamo 4 do 5 minut, ohladimo in uporabimo).<br />
Lahko jo pripravimo sami ali kupimo v lekarni.<br />
Pomembno je tudi pravilno dihanje, ki naj poteka tako,<br />
da vdihnemo skozi nos, izdihnemo pa skozi usta.<br />
Lipa<br />
Inhalacije z eteričnimi olji<br />
Vdihavanje eteričnih olj, zelišč in soli pospešuje prekrvavitev<br />
sluznic dihal, redči sluz, lajša bolečine pri<br />
bolečem grlu, nahodu in kašlju. Inhalacijo si preprosto<br />
pripravimo tako, da v inhalacijsko posodo damo vodo,<br />
ki smo jo pripravili na sledeči način: na 1 liter vode<br />
damo 1 jedilno žlico zelišč za odrasle in otroke nad 3<br />
leti starosti (za otroke do tretjega leta pa samo eno čajno<br />
žličko). Uporabimo sledeča zelišča: kamilica, materina<br />
dušica, bor, meta, smreka. To zavremo, ne precedimo<br />
in zlijemo v posodo iz katere bomo inhalirali.<br />
Obraz nagnemo nad posodo, glavo pokrijemo z rjuho<br />
in pare počasi vdihavamo 5 do 10 minut. Ker se otroci<br />
inhaliranju radi izogibajo, je dobro, da jih skušamo do<br />
tega pripraviti skozi igro.<br />
Inhalacijsko tekočino lahko pripravimo tudi z eteričnimi<br />
olji (materina dušica, kamilica, evkalipt, smreka,<br />
bor ... ). V tem primeru lahko inhaliramo samo skozi<br />
lijak (posebni obrazni nastavek za nos in usta), tako da<br />
eterična olja ne dražijo očesne sluznice. Eterična olja<br />
morajo biti res kvalitetna naravna olja (ne sintetična!).<br />
12
ZDRAVJE - PREHRANA<br />
Za otroke uporabimo 1 do 2 kapljici eteričnega na 1<br />
liter vode, za odrasle pa 4 kapljice.<br />
Če pa se je prehlad že razvil v fazo kašlja, potem pijemo<br />
čaj materine dušice, trpotca, jegliča, smrekovih<br />
vršičkov, izopa, rmana in melise. Naštete čaje lahko pijemo<br />
kot samostojne, lahko pa tudi kot čajne mešanice.<br />
Pri vnetem in bolečem grlu pijemo čaje iz islandskega<br />
lišaja, sleza, sladkega korena in jegliča. Čaj islandskega<br />
lišaja pripravimo tako, da lišaj zvečer namočimo v hladno<br />
vodo, zjutraj ga pogrejemo do vretja, pustimo, da<br />
se malo ohladi, precedimo in uporabimo. Če je komu<br />
Pitje vode<br />
Za pravilno delovanje telesa je zelo pomembno, da pijemo<br />
dovolj vode. Odrasli človek potrebuje v običajnih<br />
razmerah dva litra vode dnevno. Pri tem moramo biti<br />
pozorni, da je to res voda, ne pa katera koli druga tekočina.<br />
Enako velja tudi za otroke, še posebej, ker se veliko<br />
gibajo in so v fazi odraščanja. Zato mora biti pitna<br />
voda vedno na voljo, otroke pa je potrebno spodbujati<br />
k njenemu pitju.<br />
Vzdrževanje črevesne flore<br />
Uživati moramo hrano z mlečnokislinskimi bakterijami<br />
(sirotka, molkosan, kislo zelje, kisla repa in probiotiki,<br />
polnovredni kruh s kislim kvasom). S tem<br />
vzdržujemo imunski sistem, ki je ključnega pomena v<br />
preventivi proti prehladnim obolenjem.<br />
Čaji za lajšanje prehladov<br />
Takrat, ko je prehlad še v začetni fazi razvoja, pijemo<br />
čaje, ki nas pogrejejo. Na primer lipa, bezgovi cvetovi<br />
in sok zrelih jagod črnega bezga. V začetni fazi vzamemo<br />
tudi izvleček ameriškega slamnika za krepitev<br />
imunskega sistema.<br />
ta čaj pregrenak, ga lahko osladi z medom ali javorovim<br />
sirupom. Zelo dobro je, če mu dodamo sladki<br />
koren (dodamo ga pred segrevanjem), ki deluje kot<br />
sladilo in hkrati lajša prehladne težave. Priporočljiva<br />
je tudi uporaba slezovih korenin, ki pa jih ne kuhamo<br />
kot čaj, ampak samo namakamo v hladni vodi 4 do 6<br />
ur in pijemo sluzasto tekočino, ki je pri tem nastala. Ti<br />
čaji vsebujejo sluzi, ki kot plašč prekrijejo in zaščitijo<br />
poškodovane sluznice dihalnih poti, kar omogoča hitro<br />
obnavljanje sluznic po naravni poti, blažijo pa tudi<br />
bolečine in pomirjajo kašelj.<br />
Sirupi<br />
Tudi sirupi nam lahko pomagajo proti prehladu. Priporočljivi<br />
so sirupi iz smrekovih vršičkov, cvetov lučnika,<br />
vrtnega timijana, materine dušice, islandskega<br />
lišaja in ozkolistnega trpotca. Zelo učinkovit je sirup<br />
iz bršljanovih listov, ki pa ga zaradi strupenih sestavin<br />
ne pripravljamo sami, ampak ga kupimo v lekarni.<br />
To je nekaj misli in idej za lepše jesenske dni. <br />
Črni bezeg<br />
13
Prehrana<br />
Hrana v jesenskem času<br />
Elvira Devetak<br />
Na poljih in vrtovih se zaključujejo poletna opravila<br />
in nabiramo zaloge hrane za zimo. Odpada listje,<br />
kostanj ... pa tudi lasje! Za naravo je to čas protiakcije<br />
in materializacije. Po velikih naporih sezonskih sil<br />
se sedaj energija obrača navznoter, da se pripravi na<br />
zimo.<br />
V jesenskem času je zunanjim vplivom najbolj izpostavljeni<br />
organ pljuča - od njih je odvisen celoten<br />
dihalni aparat, prebava ter z njo povezana tudi koža<br />
... Od delovanja pljuč je odvisna kvantiteta in kvaliteta<br />
energije, ki jo sami pridelujemo, in porazdelitev v telesu.<br />
S tem mobilizirajo tekočine, ki jih porinejo proti<br />
ledvicam in površini telesa ter tako vzdržujejo vlažno<br />
kožo. Z zdravstvenega vidika je največje tveganje povezano<br />
z boleznimi dihalnih poti in prehladom, možne<br />
razne alergije, gastrointestinalno vnetje ...<br />
To je letni čas, v katerem bi se bilo smiselno izogibati<br />
shranjevanju tega, česar ne zaužijemo med jedjo. Še<br />
bolje bi bilo, da skuhamo le toliko hrane, kolikor je<br />
bomo pojedli. Vitalnost hrane, ki jo zaužijemo, mora<br />
biti taka, da nam bo omogočila skladiščenje dela hrane<br />
za zimski čas glede na to, da nam zemlja v zimskem<br />
času ne bo nudila sveže hrane. Zato se moramo izogibati<br />
postani hrani, ki smo jo hranili v hladilniku, katere<br />
energija je mrzla in vlažna. Priporočljivo je piti tople<br />
napitke po jedi. Izogibati se moramo pretiranemu uživanju<br />
vlage, ki jo užijemo s hladno hrano in pijačo, ker<br />
nas lahko privede do blokade pljuč ali povzroči črevesno<br />
fermentacijo.<br />
Najbolj priporočljive vrtnine v tem letnem času v makrobiotični<br />
dietetiki, ki jih obravnava kot terapevtske:<br />
Zelje, pripravljeno na različne načine. Zelje je zelo priporočljivo<br />
za tiste, ki imajo dieto, ubogo z vlakninami.<br />
Je zelo dobro mazivo za črevesje. Pomaga tudi v primeru<br />
oslovskega kašlja, pa tudi kot zunanji obkladek<br />
pri težavah s kožo, hemoroidi, pri vročini in glavobolu.<br />
Kitajsko zelje je zakladnica kalcija (93 mg x 100 g) in<br />
fosforja<br />
Repa je antiseptična, raztaplja sluz, učinkuje drenažno<br />
v primeru prevelike količine vlage, deluje proti zadahu,<br />
bolečinam v grlu ...<br />
Redkev (rdeča, roza, bela, črna) je zelo priporočljiva v<br />
primeru vnetja sluznice dihalnih poti kot tudi pri vnetju<br />
srednjega ušesa, pri redčenju nastajanja sluzi, pomirja<br />
kašelj, vzdržujejo vlažna pljuča, zmanjšuje žejo,<br />
je odličen diuretik. Po epidemioloških raziskavah imajo<br />
vse vrtnine iz družine križnic močne preventivne<br />
lastnosti proti pljučnemu raku in delujejo na prebavo.<br />
Poleg tega vsebujejo veliko vitamina C, folne kisline,<br />
vitamin A (karotin), vitamin E.<br />
Korenje deluje na prebavo in razstruplja, zato je priporočljivo<br />
v primeru prebavnega nereda (diareja, zaprtje),<br />
prav tako pomirja kronični kašelj.<br />
Por je uporaben pri uravnoteženju hladne narave določene<br />
hrane (alge, bučke, kumarice, kalčki, gobe, breskve<br />
...), preprečuje mrzlico, glavobol ...<br />
Bučno meso ima mehčalne lastnosti, primerno je za lajšanje<br />
zaprtja, pomirja zgago ... Priporočljivo je pri sladkornih<br />
bolnikih, hemoroidih, vročini, ekcemu (surovo,<br />
pretlačeno in položeno na določen del).<br />
Čebula je kraljica tega letnega časa. Ima antiseptične<br />
in antibakterijske lastnosti, ki učinkujejo na dihalni<br />
aparat in tudi na debelo črevo. S svojo toploto je zelo<br />
učinkovita pri anginah, bronhitisu, sinusih, alergijah<br />
in črevesni parazitih, raztaplja katar, čisti in regenerira<br />
14
krvne in limnfne celice. Učinkuje diuretično in stimulativno<br />
na mehur in ledvica. Tako kot zelje je čebula zelo<br />
učinkovita tudi pri zunanji uporabi, kot so akne, pege,<br />
razjede, abcesi in osji piki.<br />
Najboljše je uživati lokalno pridelano sadje. Kuhano jabolko<br />
je priporočljivo v primeru driske ali mehkega blata<br />
pa tudi pri neješčnosti. Primerno je tudi v primeru katarja<br />
in suhega grla. Kostanj krepi prebavo, tonificira energijo<br />
ledvic, pomaga pri zdravljenju kašlja, bronhitisa in<br />
astme.<br />
Kaki učinkuje kot mazivo za pljuča in topilo blata. Kaki<br />
lahko sušimo in suhega uporabimo za esenco.<br />
Hruška, najbolje kuhana, pomirja kašelj, suho grlo in zaprtje.<br />
Osebe, ki jih rado zebe, bi morale hruške in kaki uživati<br />
zmerno, zato ker oba znižujeta telesne temperature.<br />
Med žiti naj bi uživali riž, ajdo, ki ne spada med žita,<br />
ampak v skupino dresnovk (rabarbara ... ). V jesenskem<br />
času je bolje omejiti uporabo prosa, ker ga je bolje uživati<br />
pozimi, ko je več vlage.<br />
Z izboljšanjem naših prehranjevalnih navad se bomo lahko<br />
preprosto izognili določenim sezonskim boleznim. Če<br />
se le-tem ne moremo izogniti (mogoče smo poleti uživali<br />
preveč sadja ali sladoleda ... ), se jih bomo lahko lotili s<br />
prilagajanjem.<br />
Sezonske vrtnine<br />
Rdeča pesa, brokoli, korenje, cvetača, zelje, brstični ohrovt,<br />
cikorija, koromač, glavnata solata, kodrasta solata,<br />
krompir, paprika, por, šalotka, gomoljna zelena, špinača,<br />
topinambur, motovilec, ohrovt, buče.<br />
Kaki, kostanj, mandlji, granatno jabolko, jabolka, orehi,<br />
lešniki, hruške, grozdje.<br />
Mineštra iz ovsenih kosmičev za 4 osebe<br />
Sestavine: 250 g buče, 2 čebuli, 2 žlici ovsenih kosmičev,<br />
sončnično olje, 1 žlica jušne osnove, majaron.<br />
Priprava: na toplem olju popražimo tanko zrezano čebulo.<br />
Dodamo na kocke zrezano bučo in pražimo nekaj<br />
minut. Dodamo ovsene kosmiče in jušno osnovo in zalijemo<br />
s toplo vodo. Na živem ognju kuhamo 15 minut.<br />
Dodamo sol, če je potrebno nato kuhamo še 15 minut na<br />
blagem ognju. Na koncu dodamo malo majarona.<br />
Korenje v pečici<br />
Korenje operemo in zrežemo na 1,5 cm debeline. Koščke<br />
korenja skuhamo v slani vodi, nato jih damo v pekač,<br />
pomazan z oljem. Pekač damo v ogreto pečico za toliko<br />
časa, da so koščki korenja dobro popečeni z obeh strani.<br />
Inačica: na enak način lahko naredimo tudi repo, diakon<br />
ali gomoljno zeleno. Te vrtnine je bolje skuhati cele ali jih<br />
zrežemo na rezine. V pečici jih lahko popečemo le takrat,<br />
ko so že kuhani.<br />
Korenčkov puding<br />
Sestavine: 1 skodelica kuhanega pretlačenega korenja, ½<br />
skodelice na koščke zrezanih datljev, ½ skodelice rozin,<br />
½ skodelice naribanih jabolk, ½ skodelice drobtin, 1 skodelica<br />
moke tip 850, 1 jajce, 1 ščepec soli.<br />
Priprava: jajce stepemo in vmešamo korenje, datlje, rozine,<br />
jabolka, drobtine in moko. Solimo. Maso vlijemo v<br />
pomaščen pekač, pečemo 30 minut pri 150 do160 stopinjah<br />
C na sredini pečice. Maso lahko damo v posamične<br />
modelčke. Postrežem toplega ali hladnega. <br />
15
Širimo obzorja<br />
16<br />
Princip SULFUR - sveti duh<br />
20. 7. do 20. 11.<br />
<strong>Jesen</strong>ski čas<br />
Mihaela Zalokar<br />
Sulfur je podrejen zraku, je princip duha zraka, ognja,<br />
svetlobe, toplote, izgorevanje, pepel in ponovno<br />
rojstvo. Je brez teže. Sulfurično je kozmično nebesno<br />
– zrak. Pri rastlini je to cvet, prašniki, eterična olja, plodovi<br />
semena, ki jih varujejo salamandri, elementarna<br />
bitja toplote in svetlobe. To so varuhi etrov duhovnega<br />
življenja. Človek z njihovo pomočjo tako razmišlja kot<br />
angeli o delu človeka v duhu, ne o snovi. Vile zraka.<br />
Jaz vdihavam sile življenja, iz zraka dobivam moč človeka.<br />
Stvarniška moč, ki ti sveti in jo ne živiš, živi tako,<br />
da ustvarjaš dihajoče življenje v dihanju. Salamandri<br />
, bitja toplote, prebavljajo gibanje. Jaz prebavljam sile<br />
življenja, moč korenin, vode zraka, moč strnjejna toplotnega<br />
in svetlobnega etra. Sile, ki oblikujejo življenje.<br />
Delo elementarnih bitij je vse, kar rastlina daje<br />
človeku. V vsaki rastlini živijo štiri elementarna bitja.<br />
Škratje so tisti, ki držijo korenine in jim dajejo moč, da<br />
rastlina raste in da seme vzkali, ker seme najprej požene<br />
korenino, nato šele kalček. Škratje pridejo v jeseni<br />
v korenine, da jih drže v principu SAL, bog oče, od<br />
20.11. do 12.03. V obdobju svetih noči od 24.12. do 6.1.<br />
- od božiča do treh kraljev - pridejo v seme, da drže<br />
kaljivost več let. Škratje morajo živeti v zemlji, zato<br />
seme v svetih nočeh zakopljemo v zemljo, tako da se<br />
ne zmoči. Škratje pripeljejo etre življenja v rastline, da<br />
lahko rastejo. Princip MERKUR, bog sin, poteka od<br />
12.03. do 20.07. Rosalke, elementarna bitja vode, živijo<br />
v kemičnem etru fotosinteze. S pomočjo vode dobavljajo<br />
hranila iz zemlje v rastlino, ker brez vode ni življenja<br />
rastlin. Sonce, toplota in svetloba, ki prihaja iz<br />
kozmosa na zemljo, omogočajo rast, življenje rastlin.<br />
Nadsončni planeti: Mars, Jupiter in Saturn sprejemajo<br />
etre za kvaliteto korenin in korenovk v prehrani.<br />
Podsončni planeti: Luna, Venera, Merkur pa sprejemajo,<br />
posredujejo etre življenja rastlinam v vse, kar je nad<br />
zemljo – listi, cvetje, plodovi, olja, semena, cvetni prah -<br />
duhovi toplote – da seme dozori. V njem so etri svetlobe,<br />
toplote, ki nam dajejo moč od sonca. Svetloba in toplota<br />
nimata teže. Duša je nosilec naših čustev, čutil; veselje,<br />
žalost, bolečina, radost, toplota, mraz, jeza, srž itd.<br />
Razlika med dušo in duhom – duševnostjo je, da je človek<br />
bitje Jaza, ne duša. To je povsem jasno, duševnost<br />
občutimo. Duhovno razmišljamo. Pri živalih je nagon,<br />
ne razmišljanje. Duša je v srcu, duševnost pa v glavi.<br />
Cvet je nadrastlinski kozmični sulfurični princip. Jaz<br />
bi moral biti najbolj duhoven, da bi obvladal duševno<br />
telo. Fizično telo preobrazi izraz jaza – oči. Naša duša<br />
je v elementu vode. Jaz duševnost je kozmična v elementu<br />
zraka.<br />
Da nam bo rastlina lahko dala vse te etre življenja,<br />
jo moramo negovati ob pravem času s kremenom in<br />
kompostom, predelanim z biodinamičnimi pripravki.<br />
S tem lahko odrešimo elementarna bitja, ki morajo živeti<br />
v rastlini. To so nižji angeli, ti so veseli, če smo veseli<br />
mi, če mi opazimo rastlino in se je razveselimo. V<br />
zahvalo je zdrav duh v zdravem telesu. O tem bi moral<br />
današnji človek premišljevati, razmisliti, kaj pravijo ta<br />
štiri elementarna bitja v rastlinah.
Osnove antropozofije<br />
Antropozofska duhovna<br />
znanost kot eliksir<br />
življenja<br />
Brane Žilavec<br />
V prejšnjem prispevku je bilo opisano, kako so v našem<br />
organizmu ves čas dejavne sile smrti, ki omogočajo<br />
naše zavestno življenje, obenem pa so to iste sile,<br />
ki povzročijo človekovo smrt – to je smrt fizičnega telesa.<br />
Te sile umiranja morajo biti uravnotežene s silami<br />
življenja, ki venomer obnavljajo naše fizično telo. Med<br />
ljudmi z materialističnim pogledom na svet obstaja veliko<br />
zanimanja za načine, ki omogočajo ohraniti mladostni<br />
videz in počutje tudi v kasnejših letih življenja<br />
in tako podaljšati njihova življenja. V ezoteričnem jeziku<br />
se tovrstno prizadevanje imenuje 'iskanje eliksirja<br />
mladosti' oziroma 'iskanje eliksirja življenja'. V tem<br />
prispevku se bomo osredotočili na vprašanje, ali nam<br />
pri tem iskanju lahko pomaga antropozofska duhovna<br />
znanost.<br />
Najprej si moramo ponovno priklicati v spomin, da<br />
'bistvo antropozofskega pogleda na svet ni v tem, da<br />
si privzamemo določeno število abstraktnih konceptov,<br />
katere smatramo za neke vrste katekizem, ki mora<br />
biti urejen v skladu s področji, ki jih raziskujemo, in<br />
ki nam omogoča, da smo zadovoljni, zato ker imamo<br />
drugačen pogled na svet kot drugi ljudje. Prav zares<br />
ne! Antropozofski pogled na svet mora postati vprašanje,<br />
kako spremeniti naš celoten način mišljenja in<br />
čutenja, tako da v naši notranjosti pride do velikega<br />
trenutka duhovnega prebujenja, ki nam omogoči spoznanje,<br />
da moramo dovoliti duhu, da presvetli naše celotno<br />
življenje. Vse sedanje nesreče človeštva so posledica<br />
izjemnega pomanjkanje volje, da bi priznali obstoj<br />
duhovnega. Ničesar drugega kot volja do življenja na<br />
duhoven način, volja za duhovne odločitve – kar pomeni,<br />
da upoštevamo duhovne motive v vsem našem<br />
delovanju v fizičnem svetu – ničesar drugega ne more<br />
prinesti ponovnega zdravja človeštvu. Za naš prihodnji<br />
razvoj bo vedno večja potreba, da prisluhnemo govorici<br />
duha. Ljudje bi morali doumeti, da antropozofski<br />
pogled na svet ne obstaja z namenom, da doda okraske<br />
na torto, ki jo predstavlja življenje z vsemi zunanjimi<br />
fizičnimi užitki, kajti antropozofski pristop je povezan<br />
z najbolj globokimi motivi, ki so v ozadju naše kulture.<br />
Morali bi tudi doumeti, da se naša sedanja kultura ne<br />
bo zmogla povrniti k zdravemu stanju, če ne bo našla<br />
navdiha v antropozofskem razumevanju sveta.' 1<br />
Če hočemo razumeti učinke duhovne znanosti na modernega<br />
človeka, se moramo najprej ozreti v preteklost.<br />
'Človek, ki je živel v zgodnji egiptovski in babilonski<br />
civilizaciji 2 , ni imel ves čas, ko je gledal v fizični<br />
svet, samo fizičnih zaznav – tako kot jih imamo sedaj<br />
mi – temveč so bile njegove zaznave mnogo bolj žive.<br />
Ljudje v tistih časih so vedeli, da je za fizičnimi zaznavami<br />
nekaj, kar se izraža v imaginacijah. Zaradi tega<br />
niso bili tako nespametni, da bi si predstavljali – tako<br />
kot to počnejo sodobni fiziki – da so v ozadju zaznav<br />
vibracije fizičnih atomov. V tistih časih so ljudje vedeli,<br />
da je v ozadju zaznav prisotno življenje, in da so se<br />
kot odziv na takšne zaznave iz njihove notranjosti pojavljale<br />
slike zvezd na nebu skupaj s soncem. In vse<br />
te slike so bile polne življenja. To je bila še posebno<br />
močna izkušnja v času stare perzijske kulture, ko se je<br />
kot odziv na zunanjo zaznavo fizičnega sonca pojavila<br />
notranja duhovna sila sonca v podobi boga Ahura<br />
Mazdao. V še starejših časih bomo našli to vzajemno<br />
delovanje, to srečanje notranjega in zunanjega sveta še<br />
bolj izrazito in močno. Dandanes se to ne more odvijati<br />
na enak način kot nekoč, vendar mora zato obstajati<br />
nadomestilo. Le-to se mora ustvariti na drugačen način.<br />
Mi, sodobni ljudje, smo soočeni z zunanjim svetom<br />
preko naših zaznav. Ko razmišljamo o njih, je del tega<br />
zunanjega sveta skrit pred nami. Učinek tega je delno<br />
omrtvičenje in potemnenje v našem notranjem bitju.<br />
Nalogo antropozofskega razumevanja sveta lahko<br />
razumemo, ko spoznamo kako znanost, ki je predstavljena<br />
v opisu razvoja skozi obdobja starega Saturna,<br />
17
ŠIRIMO<br />
starega Sonca in starega Meseca v knjigi Okultna znanost<br />
3 , prinaša novo življenje temu, kar je običajno zatemnjeno<br />
in mrtvo. Vsak človek ima to znanje razvoja<br />
sveta, vendar le to leži v globinah, pod pragom njegovega<br />
zavedanja.' 4<br />
d Kmitu (Dreamstime)<br />
Ta opis bo bolj razumljiv, če vemo, da so ljudje v<br />
prejšnjih obdobjih razvoja imeli prirojeno sposobnost<br />
jasnovidnosti, ki pa se je skozi nadaljnji razvoj človeštva<br />
počasi izgubljala. Obenem s tem se je postopoma<br />
razvijala sposobnost intelektualnega mišljenja. Zaradi<br />
tega 'je sedaj prišel čas, ko morajo ljudje s pomočjo<br />
razumevanja duhovne znanosti pridobivati ideje o<br />
nadčutnih svetovih. Zato se mora vedno znova opozarjati<br />
na dejstvo, da lahko le duhovni raziskovalec<br />
raziskuje zadeve v nadčutnem svetu, vendar jih lahko<br />
potem, ko so nam le-te razodete, dojamemo in razumemo<br />
zaradi tega, ker obstaja v najbolj notranjem predelu<br />
naše duše nekaj, kar lahko imenujemo skrit jezik duše.<br />
Samo v primerih, ko v človeku prevladujejo intelektualni<br />
in čutno-zaznavni predsodki, se smatrajo ideje, ki<br />
jih prinaša duhovno raziskovanje, za nesmisel in kot<br />
neumnost in fantazija. Vendar so te ideje – potem ko jih<br />
sprejmemo v naše bitje – tiste ideje, ki podarijo jedru<br />
naše duše gonilno silo, ki ji omogoča v vseh bodočih<br />
obdobjih, da najde svojo pot v vesoljnih prostranstvih.<br />
Vedno bo veljalo pravilo, da so lahko samo tisti, ki<br />
so dosegli ustrezno stopnjo ezoteričnega razvoja, dejansko<br />
zmožni raziskovati vsebino duhovnega sveta;<br />
vendar posedovanje znanja o duhovnem svetu in zavestno<br />
delo v preučevanju te vsebine – razumevanje<br />
duhovnih idej in konceptov in posedovanje duhovnega<br />
sveta kot nekaj, kar prinaša gotovost duševnemu<br />
življenju – vse to je nekaj, kar bodo ljudje vedno bolj<br />
potrebovali kot najbolj pomembno duhovno hrano.' 5<br />
Obstaja velika verjetnost, da se bodo takšni argumenti<br />
zdeli ljudem, ki so potopljeni v svetu fizičnih zaznav<br />
in materialističnih idej, kot neke vrste poceni oglaševanje<br />
prednosti, ki naj bi jih prinašala antropozofija.<br />
Vendar je takšen odziv možen le takrat, ko človek še<br />
nima svojih lastnih izkušenj. Če nekdo opisuje prednosti<br />
naravne oziroma biodinamično pridelane hrane<br />
nekomu, ki je ni nikoli prej izkusil – ker se je pred tem<br />
celo življenje hranil z moderno industrijsko pripravljeno<br />
hrano – potem bodo za tega človeka vsi argumenti<br />
zgolj ideje, ki jih lahko zlahka zavrne. V primeru, ko<br />
jih ljudje sprejmemo, pa lahko postopoma razvijejo čisto<br />
nova občutja in zaznave. Kajti 'v določenem smislu<br />
je duhovna znanost sredstvo, ki nam omogoča doseči<br />
to, kar mora biti doseženo – to je odkritje svetlobe življenja<br />
in notranje toplote življenja v naših dušah. Najti<br />
moramo to svetlobo in toploto, ki se razodevata v človeških<br />
dušah, in ki bosta vodili človeštvo do njegovega<br />
duhovnega doma. V nadaljnjem razvoju bodo človeške<br />
duše postopoma spoznavale, da je govorjenje o<br />
'Bogu znotraj nas' preprosto ena abstraktna ideja v primeru,<br />
ko duša tako ljubi udobje, da si ne prizadeva za<br />
razumevanje učenja, ki ga prinaša duhovna znanost.<br />
Potemtakem obstaja velika nuja, da moderne duše razumejo,<br />
da je duhovna znanost ustrezna in prava pot<br />
v duhovni svet za današnje čase. Človeštvo, ki je sedaj<br />
v zrelih letih, mora zavestno razviti misli in občutja,<br />
mora korak za korakom iz lastnih moči in ne s pomočjo<br />
zunanje avtoritete iskati vstop v duhovne svetove.<br />
Če kdorkoli misli, da mora verjeti temu, kar prinaša<br />
duhovna znanost brez razumevanja in brez napora<br />
lastnih duševnih zmožnosti, potem to pomeni, da le-<br />
-ta še ni pustil ob strani predsodkov materialističnega<br />
mišljenja. Kdorkoli, ki pristopi k najbolj zahtevnim in<br />
smelim razlagam antropozofije brez predsodkov, jih<br />
lahko razume in dojame.' 6 Vendar je za mnoge ljudi<br />
enostavneje, če sledijo drugim, še posebno, če so to<br />
duhovni učitelji, ki obljubljajo, da jim bodo skrajšali in<br />
olajšali pot duhovnega razvoja.<br />
18
OBZORJA<br />
Če bi se ljudje zavedali, česa so s takšnim pristopom<br />
prikrajšani, bi se verjetno z večjo vnemo lotili naporne<br />
in dolgotrajne naloge razumevanja duhovnih svetov.<br />
Kajti 'antropozofijo se ne sme smatrati zgolj za teorijo<br />
ali za znanost, niti ni znanje v običajnem smislu. Raje<br />
je nekaj, kar se lahko v duši preobrazi v dejansko življenje,<br />
v eliksir življenja. Kar je v resnici pomembneje<br />
od enostavnega pridobivanja znanja s pomočjo antropozofije,<br />
je dejstvo, da pritekajo iz antropozofije v<br />
naše bitje sile, ki nam ne pomagajo zgolj v običajnem<br />
fizičnem obstoju, temveč skozi celotno paleto življenja,<br />
vključno s fizičnim življenjem in breztelesnim stanjem<br />
med smrtjo in novim rojstvom. Bolj ko lahko občutimo,<br />
da nam antropozofija podarja sile, ki nas naredijo<br />
močnejše in obogatijo življenje samo, bolj resnično razumemo<br />
antropozofijo.' 7<br />
prispodoba: 'Sejalec je šel sejat seme svoje. In ko seje,<br />
pade nekatero poleg ceste in ga pogazijo in ptice nebeške<br />
ga pozobljejo. In drugo pade na skalo in brž ko<br />
vzraste, usahne, ker nima vlage. In drugo pade sredi<br />
trnja in trnje zraste ž njim vred in ga uduši. In drugo<br />
pade na dobro zemljo, in ko zraste, prinese stoteren<br />
sad.' 9<br />
Steinerjeva razlaga te biblijske prispodobe obelodani<br />
vzroke, ki so v ozadju različnih odzivov na antropozofske<br />
razlage. 'Prispodoba o sejalcu, ki jo pove Jezus<br />
Kristus svojim učencem, je uporabna tudi za antropozofsko<br />
pojmovanje sveta. Seme predstavlja božje kraljestvo<br />
– to je kraljestvo duha. To kraljestvo duha se<br />
spušča kot seme v duše ljudi z namenom, da bi delovalo<br />
na Zemlji. Obstajajo ljudje, ki imajo v svojih dušah<br />
le takšne sile, ki zavračajo duhovno videnje sveta<br />
Navkljub vsem tovrstnim argumentom v prid antropozofske<br />
duhovne znanosti bo preteklo še veliko vode,<br />
preden se bodo ljudje lotili njenega študija v večjem številu,<br />
kot je to primer v današnjih časih. Moderni ljudje<br />
so namreč nagnjeni k udobju in preprostim rešitvam.<br />
To velja tudi za nekatere člane antropozofskega gibanja.<br />
'Lahko si priznamo, da včasih resnično mislimo,<br />
da morda obstaja lažji pristop k antropozofiji od vsega<br />
tega, kar je podano v antropozofski literaturi. Pogosto<br />
se izjavi z lahkim srcem, da je na koncu koncev vse, kar<br />
človek potrebuje, da pozna samega sebe in da si mora<br />
zgolj prizadevati, da postane dober in pravičen in potem<br />
bo postal dober antropozof. Toda ravno to je tisto,<br />
kar nam omogoči globlji uvid o tej zadevi – namreč to,<br />
da ni ničesar bolj težkega kot biti dober človek, in da<br />
nobena druga stvar ne zahteva tako velikih priprav in<br />
napornega dela, kot jo zahteva prizadevanje za dosego<br />
tega ideala.' 8<br />
To se lahko vidi tudi v načinih, kako se ljudje odzivajo<br />
na duhovne razlage. V bibliji obstaja naslednja kratka<br />
in kakršnokoli zavest o področju božansko-duhovnih<br />
bitij; duhovna zavest ne zmore obstajati zaradi ovir v<br />
njihovi duši in je zato nemudoma zavrnjena. To velja<br />
za mnoge ljudi v odnosu do besed Jezusa Kristusa;<br />
mnogokrat to velja tudi glede tega, kar mora antropozofija<br />
prinesti v svet v današnjem času. Seme antropozofije<br />
se odrine in ptice ga pozobajo, tako da nič niti ne<br />
prodre v prst.<br />
V naslednjem primeru so besede Jezusa Kristusa ali<br />
pa besede duhovne modrosti govorjene duši, ki ji primanjkuje<br />
ustrezne globine. Takšna duša je celo sposobna<br />
razumeti, da so to zelo verjetne resnice, vendar<br />
le-te ne postanejo del njenega lastnega bistva in bitja.<br />
Takšen človek je morda celo sposoben posredovati to<br />
resnico drugim ljudem, vendar pa se njegova duša ne<br />
poistoveti z modrostjo te resnice. To je primerljivo s semenom,<br />
ki pade na skalnata tla in zato ne more vzkliti.<br />
Tretje vrste semena pade v trnjevo grmovje. Tam sicer<br />
vzklije, vendar ne zmore uspevati. To se nanaša na<br />
ljudi, katerih duše so tako zaposlene z vsakodnevnimi<br />
19
ŠIRIMO<br />
20<br />
skrbmi in zanimanji, da je navkljub razumevanju besed<br />
duhovne resnice vse drugo v njihovi duši kot trnjevo<br />
grmovje, ki deluje kot nenehna ovira.<br />
Maloštevilni ljudje so zmožni dopustiti duhovnim resnicam,<br />
da za razvijejo v svobodi, na način, ki ga predstavlja<br />
četrte vrste semena. To so ljudje, ki začenjajo<br />
doživljati antropozofijo kot živo resnico, ki jo sprejmejo<br />
v svoje duše kot vir življenja in prepojijo z njo<br />
svoje celotno bitje. To so prvi nosilci sile s katero bodo<br />
delovale duhovne resnice v prihodnosti. Vendar pa ne<br />
more biti dandanes nihče, v komer se ne porodijo pravo<br />
zaupanje in globoko prepričanje iz njegove lastne<br />
duše, na kakršenkoli zunanji način prisiljen, da bi verjel<br />
v resnico in moč duhovne modrosti.' 10<br />
Vsak posameznik je potemtakem svoboden, da prisluhe<br />
duhovnim resnicam ali pa da jih zavrne. Vendar pa<br />
ima vsaka odločitev svoje posledice. Kajti duhovne<br />
resnice, ki so nam na voljo v antropozofski literaturi,<br />
niso zgolj prazne besede. 'Učitelji, ki pripadajo antropozofskemu<br />
gibanju, imajo v modernem času pravico,<br />
da razkrijejo človeštvu del okultne modrosti – modrosti,<br />
ki jim je bila sicer podana v obliki intuicije, vendar je<br />
na voljo ljudem sedaj v miselnih oblikah, ki ustrezajo<br />
modernemu življenju. Misel je sila - tako kot elektrika,<br />
tako kot sila pare, tako kot toplotna energija. Misli, ki<br />
se podajajo znotraj antropozofskega gibanja, so sila, ki<br />
jo lahko izkusi vsak, ki jih sprejme vase brez takojšnjega<br />
nezaupanja. To ne bo opazno takoj zatem, ko jih slišimo,<br />
kajti semena bodo vzklila kasneje. Antropozofski<br />
učitelj na pričakuje slepe vere, temveč samo da ga<br />
ljudje poslušajo. Niti odobravanje kot izraz verjetja niti<br />
zavračanje na osnovi pomanjkanja le-tega, ne predstavljata<br />
pravilnega odnosa. Poslušalci naj bi bili nevtralni<br />
in tako omogočili, da učenje oživi znotraj njih, pa<br />
čeprav samo z namenom, da bi ga preizkusili. Če dopustite<br />
antropozofskim mislim, da oživijo na ta način,<br />
potem ne boste imeli znotraj vas zgolj misli, temveč se<br />
bo v vaše bitje vlivala duhovna energija, ki bo delovala<br />
v vašem organizmu in obrodila sadove.' 11<br />
Tako lahko dojamemo, da se nekaterim ljudem 'antropozofija<br />
lahko zdi suhoparna in abstraktna, vendar v<br />
resnici ni zgolj teorija, temveč je nekaj, kar uspeva in<br />
raste tako kot seme, posejano v zemljo. Sile se dvigajo<br />
kvišku v vse smeri in postanejo rastlina ali drevo.<br />
Temu je resnično tako! Občutja, ki nas dosežejo preko<br />
duhovne znanosti, nam dajo moč, da se ponovno<br />
prerodimo. Na ta način antropozofija postane eliksir<br />
življenja in naš pogled na svet se odpre v višave. Tako<br />
bomo pridobivali moč iz teh svetov in potem, ko so<br />
te sile prisotne v našem bitju, bomo spoznali samega<br />
sebe iz najbolj skritih vidikov.' 12 Seveda se to ne more<br />
zgoditi preko noči, vendar je pomembno, da ustrezno<br />
pripravimo podlago, tako da bodo lahko semena antropozofije<br />
v naši notranjosti vzklila, zrastla v močne<br />
rastline in prinesla obilne plodove.<br />
'Iz opisov, ki so bili do sedaj podani, lahko uvidite,<br />
kako pomembno je, da se ne zadovoljimo s spoznanji<br />
splošnih in obsežnih resnic, temveč moramo vnesti<br />
te resnice v vsakdanje življenje človeštva in dovoliti,<br />
da postanejo del našega življenja. To bomo vsekakor<br />
zmožni storiti, kajti resnice, ki izhajajo iz znanosti iniciacije,<br />
imajo v sebi vitalnost življenja,' 13 ki deluje poživljajoče<br />
na vsa področja človeškega bivanja. Najprej<br />
bodo antropozofske resnice vplivale na naše duševno<br />
življenje, ki se bo prerodilo in prenovilo. Kajti antropozofske<br />
ideje – 'v primeru, da se podajajo na pravilen<br />
način – so zmožne narediti naše življenjsko jedro<br />
vedno močnejše in učinkovitejše. Mi vlivamo duhovni<br />
sok življenja v vse, kar počnemo v antropozofskih<br />
skupinah in kadar se sami ukvarjamo z antropozofijo.<br />
Na ta način antropozofija ne ostane teorija, temveč je<br />
napitek, ki nas napaja z življenjem. Antropozofija je<br />
eliksir življenja, ki se vedno znova pretaka v naše duše<br />
in o katerem vemo, da bo naše duše napravil vedno<br />
močnejše. Ko bo antropozofija prešla iz sedanjega položaja,<br />
ki ga ima v zunanjem svetu zaradi pomanjkanja<br />
razumevanja, ko bo resnično vplivala na naše celotno<br />
duhovno življenje, potem bodo ljudje razumeli, kako<br />
bo rešitev – celo rešitev fizičnega življenja, popolnoma<br />
zunanjega življenja – odvisna od priliva novih moči,<br />
ki se ga lahko doseže s pomočjo študija antropozofije.<br />
Ljudje bodo spoznali poslanstvo antropozofije le<br />
takrat, ko bodo občutili, da nas oskrbuje s sredstvi,<br />
ki omogočajo učinkovito delovanje na fizično telo v<br />
takšni meri, da bo postalo polno moči in zdravja.' 14<br />
Če se sprašujete, kako lahko antropozofska duhovna<br />
znanost vpliva na zdravje našega fizičnega telesa, si<br />
oglejmo primer podedovanih nagnjenj oziroma dednih<br />
lastnosti. 'Kaj bo zmožen storiti človek, ki s pomočjo<br />
pravilnega duhovnega razumevanja v svoji duši<br />
okrepi samega sebe z duhovnim eliksirjem življenja?<br />
Ne glede na to kar je morda podedoval, so te dedne<br />
lastnosti samo v fizičnem telesu ali največ v eteričnem<br />
telesu. S pomočjo njegovega pravilnega pojmovanja<br />
sveta bo zmožen narediti svoje vitalno središče<br />
vedno močnejše in na ta način bo zmožen premagati<br />
svoje dedne lastnosti. Kajti duhovno, če je prisotno na<br />
pravilen način, je zmožno izenačiti vpliv telesa. Če pa<br />
človek ne krepi duhovnega jedra svojega bitja in zgolj<br />
trdi, da je duhovno plod fizičnega, potem bo imel<br />
šibko notranjo naravo in bo tako postal žrtev dednih<br />
lastnosti; le-te bodo potem v njem delovale škodljivo.<br />
Zatorej ni čudno, da imajo tako imenovana podedovana<br />
nagnjenja tako neprijetne rezultate, kajti ljudi se
OBZORJA<br />
najprej prepričuje v moč dednih lastnosti in potem se<br />
jih prikrajša za to, kar se jim lahko zoperstavi. Na ta<br />
način se širi prepričanje v moč dednih lastnosti, hkrati<br />
pa se niti ne omeni duhovnega pojmovanja sveta, ki je<br />
najboljše orožje, s katerim se lahko upremo podedovanim<br />
nagnjenjem. V tem primeru znanost ne razširja<br />
samo nepravilne teorije, temveč odvzema ljudem zdravilo,<br />
ki promovira življenje – to je duhovno razumevanje<br />
sveta, ki je zmožno okrepiti človeka in ki je edino,<br />
ki se lahko upre fizičnem silam, ki bodo v nasprotnem<br />
primeru uničile človeka. Fizično ima lahko uničujoče<br />
učinke tako dolgo, dokler človek ne ojača svoje lastne<br />
duhovne narave. Ko stori to, se znotraj njega razvije<br />
bojevnik, ki ga je sposoben ubraniti pred škodljivimi<br />
fizičnimi vplivi.' 15<br />
To je le eden od načinov, kako lahko duhovno razumevanje<br />
sveta vpliva na zdravje in življenjske sile našega<br />
fizičnega organizma. Tovrstni vplivi so možni zaradi<br />
tega, ker je 'svet in vse, kar le- ta vsebuje, rojen iz duha.<br />
Mi smo rojeni in poklicani, da se dvignemo do duha.<br />
Duhovna znanost nam razkriva, kako leži duh začaran<br />
v materiji in kako je fizična snov magični plašč duhovnega<br />
področja. Ko živimo v materialnem svetu, je naša<br />
naloga, da odčaramo duh iz tega magičnega plašča.<br />
Na ta način najde duhovno svoje vstajenje od mrtvih<br />
v notranjosti človeka – v človekovi duši, ki se povzpne<br />
nad samo sebe.' 16 To je proces duhovnega prerojenja<br />
in pomlajenja, ki je možen takrat, ko se 'podzavestne<br />
in mrtve sile v duši in v organizmu postopoma premagujejo<br />
s pomočjo močnega prežemanja duše zavesti<br />
z duhovnim znanjem.' 17 Z drugimi besedami rečeno:<br />
Ko se zavestno in na osnovi svobodne odločitve prizadevamo<br />
za razumevanje duhovnih modrosti, ki jih<br />
prinaša antropozofska duhovna znanost, potem hkrati<br />
z njo v naš organizem pritekajo tudi sile duhovnega<br />
prerojenja, ki učinkujejo kot eliksir življenja. <br />
Opombe:<br />
1 Steiner, The Meaning of Life, date unknown<br />
2 Po velikem obdobju razvoja, ki se je končalo s potopitvijo Atlantide, so<br />
obstajala naslednja kulturna obdobja (dolga 2.160 let): starodavno<br />
indijsko, starodavno perzijsko, egiptovsko-kaldejsko-babilonsko,<br />
grško-rimsko. Od leta 1413 živimo v sedanjem kulturnem obdobju.<br />
3 V knjigi Okultna znanost Steiner predstavi različna obdobja in podobdobja<br />
vesoljskega razvoja, ki je razdeljeno v sedem glavnih obdobij, ki<br />
se imenujejo: stari Saturn, staro Sonce, stari Mesec, (sedanja) Zemlja,<br />
prihodnji Jupiter, prihodnja Venera, in Vulkan.<br />
4, 5 Steiner, The Inner Nature of Man & Life Between Death & New Birth,<br />
Vienna, 11.04.1914<br />
6 Steiner, How the Spiritual World Interpenetrates the Physical, Cassel,<br />
10.05.1914<br />
7, 8, 12 Steiner, Esoteric Christianity & the Mission of Christian Rosenkreutz,<br />
Vienna, 8.02.1912<br />
9 Sv. Lukež, poglavje 8, 5-8<br />
10 Steiner, The Gospel of St Luke, Basle, 24.09.1909<br />
11 Steiner, Awareness-Life-Form, Berlin, 26.05.1904<br />
13 Steiner, Planetary Spheres & Their Influence on Man's Life on Earth & in<br />
Spiritual World, London, 24.04.1922<br />
14, 15 Steiner, The Christ Impulse & the Development of the Ego-Consciousness,<br />
Berlin, 22.12.1909<br />
16 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.05.1909<br />
17 Steiner, vir neznan<br />
Anthroposophical Spiritual Science as an Elixir of Life<br />
Anthroposophy is not a theory, it is a life-giving draught, an elixir of life which ever anew pours itself into<br />
our souls and of which we know that it will make them grow stronger and stronger. When anthroposophy<br />
emerges from the position which now, through lack of com-prehension, it occupies in the outer world, when it<br />
really intervenes in our whole spiritual life, people will then see how the salvation, even of the physical life, of<br />
the purely external life, will depend on the strengthening which can be acquired through the study of anthroposophy.<br />
What really matters more than simply acquiring knowledge through anthroposophy, is that forces<br />
flow into us from anthroposophy which help us not only in ordinary physical existence but through the whole<br />
compass of life, including physical existence and the discarnate condition between death and a new birth. <br />
21
Razmišljanja<br />
Zlata nit<br />
Susan Locey<br />
potreben preizkus časa. Dolgotrajna vrednost povezave<br />
med dvema stopnjama je dokaz za 'zlato'. Vse ostalo<br />
je predmet katarze na ognjišču časa, ki nečisto ločuje<br />
od večnega.<br />
Potek življenja nam postane pomembnejši, ko v<br />
njem zaznamo zlato nit, ki vse naključne dogodke<br />
povezuje. Ta zlata nit poveže pot in smer, ki podpre<br />
vse naše korake v razvoj. Sledi skritim namenom in<br />
usmeritvam k določenim ciljem, ki so bili morda<br />
nezavedni ali - zaradi motenj v vsakdanjem življenju<br />
- skriti našemu notranjemu pogledu. Kaj je ta zlata<br />
nit in kaj je višja modrost, ki zna ravnati z njo in z<br />
nami?<br />
Ko se poglabljamo v ta vprašanja, morda spoznamo,<br />
da nismo mi edini tisti, katerih obstoj odkriva stalnost<br />
in smisel, celo skozi skoke v neznano, padce in preobrazbe.<br />
Zdi se, da je celo življenje namenjeno takšnemu<br />
temeljnemu povezovalnemu principu – tudi življenje<br />
naše matere zemlje lahko sledi usodi umiranja<br />
in nastajanja, ko se opira na krhko vez, ki povezuje<br />
prihodnost s preteklostjo. Ali je to zlata nit molekularne<br />
stalnosti, osnovane na temelju dosegljive DNK?<br />
Ali lahko v pomenljivosti neskončnega izbora iz tega<br />
dosegljivega bazena DNK odkrijemo nekaj več kot le<br />
naključno preživetje?<br />
Lahko si drznemo zaključiti, da niso vse niti spredene<br />
iz zlata. Nekatere so 'poizkusi' ali igrive prilagoditve<br />
na poti. Da bi dojeli, kaj je zlato in kaj le poizkusi, je<br />
Sledi dragih kamnov na našem planetu so opomin, ki<br />
ga je za sabo pustila daljna preteklost. Zgodnji metalurgi<br />
so si predstavljali, da je zemlja 'prepojena' s kovinami<br />
z drugih planetov. Alkimisti so rudarstvo nekoč<br />
razumeli kot postopek odstranjevanja zlata, medtem<br />
ko naj bi bile kovine še vedno v stanju zarodka. Predvsem<br />
na zlato so gledali kot na proizvod sonca. V skriti<br />
pradavnini se je zemlja združila s soncem in med ločevanjem<br />
od te ustvarjalne sfere svetlobe so ostale sledi,<br />
'prepojene' v zemlji, ki so otrdele in se strnile v zlato.<br />
Zemlja je postala varuhinja zarodka zlata. Ta zarodek<br />
leži globoko v zemlji ter čaka in 'dozoreva'. Rojstvo<br />
tega zlatega zarodka je odkritje novega sveta, novega<br />
človeštva. Na koncu apokalipse je bil Janez priča in je<br />
opisal to rojstvo novega sveta, ki ga je imenoval novi<br />
Jeruzalem. To je pravo resnično ponovno stvarjenje<br />
zemlje, potem ko bodo preizkušnje stari, gnili svet pripeljale<br />
do konca.<br />
In prav tla tega novega sveta, ki, kljub temu da se rojeva<br />
iz globin, prihaja iz duha, so čisto zlato. Vendar to<br />
ni tisto zlato, ni zlata kovina, ki smo jo mi oblikovali v<br />
razne okraske, topili v kocke, povzdignili v sveti gral,<br />
po njem hrepeneli, ga preklinjali in častili! Ta bodoča<br />
osnova novega sveta je drugačno zlato – to zlato je prosojno!<br />
<br />
Članek je bil objavljen na internetni strani revije Lilipoh.<br />
prevedla Marina Nuvak<br />
d Guenter Zoufal (Dreamstime)<br />
A Golden Thread<br />
22<br />
The course of our life becomes more meaningful when we begin to sense the golden thread that runs<br />
through all the random events. This golden thread draws together a path with direction that underlies<br />
all our steps in development. And it traces a hidden intentionality and orientation to certain goals<br />
that have perhaps been unconscious and hidden to our inner vision by the distractions of everyday life.<br />
What is this golden thread, and what is the higher wisdom that knows to wield it and work with us?
Recesija<br />
F. A. Sweet<br />
V ekonomski klimi, ki trenutno prevladuje, sem<br />
začutil neizmerno olajšanje, ko sem ugotovil, da<br />
nimam nobenih delnic, vrednostnih papirjev,<br />
dividend, pokojninskih shem in celo, ko sem zadnjič<br />
pogledal v svojo omaro, nobenega para celih nogavic.<br />
Imam pa limit. Danes ni tako kot nekoč, ko sem, še kot<br />
študent, prekoračil stanje na računu za 1,30 $ in me je<br />
strog bančni uslužbenec oštel. Ah, kje so tisti zlati časi,<br />
ko nisi mogel prekoračiti stanja na računu, ne da bi<br />
imel pred tem z bančnim upraviteljem v njegovem zadušljivem<br />
svetišču vsaj tri dni tajni posvet, na katerem<br />
si kar se da obširno pojasnjeval zakaj in čemu, da ne<br />
omenjam kaj in komu.<br />
Dandanes pa je seveda limit nujen modni dodatek,<br />
tako kot na primer preluknjana ustnica ali morda vijolična<br />
baretka. Ljudje med seboj primerjajo velikost<br />
limita, kot so nekoč mladi fantje primerjali velikost nečesa<br />
drugega. Moj je 1.000 $. To ni nič, moj je 5.000 $. In<br />
lahko bi rekli, da se vam ga bankirji prav trudijo odobriti,<br />
tako kot se trudijo restavracije, ki vam v košarici<br />
prinesejo košček kruha, za katerega ste mislili, da sodi<br />
h kosilu, potem pa ugotovite, da so vam zaračunali ne<br />
le tri hlebce kruha, ampak očitno tudi celo (bedno) letno<br />
plačo pletilca košar v Kurdistanu, ki je spletel košaro,<br />
v kateri so vam kruh prinesli. In plačate seveda s<br />
kreditno kartico ...<br />
Ah, kreditne kartice. Pravijo, da včasih niti slišali nismo<br />
o tem, kaj šele da bi sanjali, da bi takšen košček<br />
plastike mavričnih barv, ki omogoča takojšnjo zadovoljitev<br />
potreb, celo imeli. Zdaj pa smo od nje odvisni.<br />
Ali ni čudovito, ko dobite svojo čisto novo bleščečo<br />
kartico? Pritrjena na list papirja izgleda kot lesketajoč<br />
posnetek počitnic, ki si jih boste zdaj navsezadnje le<br />
lahko privoščili. S kakšnim neverjetnim navdušenjem<br />
jo vzamete iz ovoja in jo spravite, kot bi bila vaš potni<br />
list v raj. Zdaj lahko staro kartico pozabimo – razen tistih<br />
presnetih, nerodnih mesečnih računov - posledica<br />
dolgov, ki se množijo.<br />
'Življenje na kredit' se zdi kot hoja po zraku. Samo<br />
vztrajno moraš polagati svoje korake na nič, tako kot<br />
bi tam nekaj bilo – dobra priprava seveda na neosnovano<br />
breztelesno zaznavanje. To bi brez dvoma morali<br />
dodati kot dragocen obred iniciacije, imenovan morda<br />
'Dolg sprehod čez kratko palubo.'<br />
Trenutna recesija – beseda me na nek način spominja<br />
na Weston-super-Mare v času plime, ko se morje<br />
umakne tako daleč, da lahko milje daleč vidimo le<br />
blato, pa vendar vsi v kopalkah hitijo izdelovati gradove<br />
iz peska, kot da bi se lahko takoj nato potopili v<br />
vodo – me, kot že rečeno, pušča dokaj zadovoljnega ali<br />
vsaj nič bolj nezadovoljnega, kot sem sicer, še toliko<br />
bolj zato, ker se zdi, da smo vsi v istem čolnu. Naj mi<br />
bo zadnji stavek s svojo brezupno mešanico metafor<br />
oproščen. Spominja me na naše politične voditelje, ki<br />
uporabijo vse zvijače, da bi iz bankrota izvlekli politični<br />
kapital. Kaj se pravzaprav zgodi, ko smo vsi na<br />
istem čolnu? Potone. A človek vsaj potone v družbi z<br />
drugimi ...<br />
Da, neverjetno sproščen sem, delno tudi zato, ker v to<br />
metaforično blato nismo do grla zakopani samo nepomembni<br />
posamezniki kot sem jaz, ampak cele države<br />
in narodi. Le-ti so sledili zgledom in so sedaj v bilijonskih<br />
dolgovih – zaradi česar se zdi moj dolg še toliko<br />
bolj neznaten.<br />
Vse do zdaj pa nisem mogel razumeti, kako lahko banke<br />
slabe dolgove odkupijo in jih z neko skrivno alkimijo<br />
spremenijo v dobre. Dober dolg? Vsi moji dolgovi se<br />
mi zdijo precej slabi, ampak če bi jih kdorkoli hotel odkupiti,<br />
bom takoj z veseljem postavil ceno. Navsezadnje,<br />
če kupi enega, mu enega podarim. Imam zbirko<br />
lepih dolgov – samo en lastnik, zanje je trenutno zelo<br />
veliko zanimanja, zelo malo so odplačani, odplačevanje<br />
vse življenje zagotovljeno. Če je slabo premoženje<br />
– ki meni zveni 'slabo dobro', 'hladno vroče' ali morda<br />
le 'rdeče črno' – mogoče kupiti in prodajati kot vroče-mrzle<br />
piškotke, potem tukaj nečesa ne razumem.<br />
23
RAZMIŠLJANJA<br />
Ampak če vsakdo kupuje in prodaja zrak, potem si<br />
lahko tudi jaz sposodim še nekaj več in s perjem okrasim<br />
svoje gnezdo z negativno pravičnostjo.<br />
Mar ni to tisto, kar naj bi pravzaprav mi vsi počeli?<br />
'Zapravljali, da se izkopljemo iz recesije.' Jaz svoj delež<br />
dobrega za naš planet opravljam, ko sledim zgledu<br />
naših modrih voditeljev in altruistično pomagam, da<br />
imajo delo kurdski pletilci košar, tako da mi lahko natakar<br />
postreže z oderuško dragimi koščki kruha, ki ga<br />
pravzaprav niti ne želim, ampak ga lahko vsaj plačam<br />
s kreditno kartico, z denarjem, ki ga nimam. Ali ni to<br />
čudovito, če lahko delaš, kar hočeš in je to, kar delaš,<br />
povrhu še prav? Pravzaprav menim, da si za svoj trud<br />
s strani britanskega in kurdistanskega gospodarstva<br />
zaslužim plačilo. Navsezadnje sem pomembno kolesce<br />
v potrošniškem stroju ki bo, če ne bo nenadoma<br />
popolnoma odpovedal, pripeljal do našega okrevanja.<br />
Kar se mojega plačila tiče, bi bil vesel mnogo manjšega<br />
zneska, kot ga prejme na primer bankir. V svoji službi<br />
ni verjetno za javno dobro naredil nič več kot jaz. Če<br />
dobro premislim, skupaj s 60 milijoni ljudi plačujem<br />
za njegovo pokojnino. Prijetna je misel, da pomagamo,<br />
da lahko zaslužen človek počiva na svojih lovorikah.<br />
Ali morda popuščam njegovim moralnim načelom? <br />
Sem slišal bankirjevo prepričevanje:<br />
'Prevelika je proizvodnja;<br />
potrebna je manjša potrošnja.'<br />
Kot morski pes z naprstnikom, on s svojim peresom<br />
nič v kredit spremeni in ga nato prekliče.<br />
Ko žepi so prazni, je poln navdušenja.<br />
Do inflacije pa je poln prezira.<br />
A ko v težavah je in plačat ne more,<br />
čemeren izgleda in odlog zahteva.<br />
Eimar O'Duffy, avgust 1934<br />
Članek je bil objavljen v reviji New View in na duhovit način<br />
opisuje absurdnost trenutne ekonomske situacije v svetu.<br />
prevedla in povzela Marina Nuvak<br />
24
Change language