Revija Svitanje - Jesen 2014

wsljubljana

Letnik X, številka 3

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

01 549 01 55

revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Breda Medvešček, Aci Urbajs,

Monika Brinšek

STROKOVNI SODELAVCI:

Marija Poljanec, Franc Vehar,

Frančiška Jeromel, Mihaela Zalokar,

Elvira Devetak, Brane Žilavec,

Zvone Černelič

SLIKOVNI MATERIAL:

Marija Poljanec, Frančiška Jeromel, Breda

Medvečšek, Elvira Devetak, Zvone

Černelič, Mihaela Zalokar,

arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Breda Medvešček

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da posamezno društvo

naroči revijo za vse svoje člane,

znaša letna naročnina 12 € na člana

NAKLADA: 1000 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

2

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Uvodnik 3

Biodinamika v praksi 4

Kmečka etika 4

Rastline utrjujemo z BD preparati 6

Zakaj čebelice niso dobile dovolj medu 9

Zdravje - prehrana 10

Obisk Alexa Podolinskega v Sloveniji 10

Predstavitev zelišč in njihova uporaba 11

Prehrana 14

Hrana v jesenskem času 14

Jesenski čas 16

Širimo obzorja 17

Antropozofska znanost kot eliksir življenja 17

Razmišljanja 22

Zlata nit 22

Recesija 23

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji!

Dobrodošli v jesenski številki

revije Svitanje/Waldorfske novice.

Kar krepko smo že zabredli

v jesenski čas. No, saj pravega

poletja letos res nismo imeli.

Meni je to deževno poletje celo odgovarjalo, saj sem se v

času počitnic lotila pospravljanja tistih skritih kotičkov v

in okoli hiše, za katere si skozi leto težko vzamem čas. In

tako sem imela priložnost dobro spoznati dva zbirna centra

za odpadke( na Povšetovi in na Cesti dveh cesarjev), ki sta

me z vzorno organizacijo ločevanja odpadkov res prijetno

presenetila.

Ob tem sem si morala priznati, da sama pri ločevanju odpadkov

do sedaj nisem bila tako natančna in dobro organizirana.

Seveda lahko navedem polno razlogov, ki pa tega

ne opravičujejo. Soočenje z dobro organiziranostjo širše pa

mi je dalo tisto potrebno moč, da sem se trdno odločila, da

bo odslej drugače, saj sem spoznala, da je vse zelo enostavno,

če se znaš organizirati.

kmetje lahko rešili marsikatero nadlogo in tako kljub slabim

razmeram imeli dober pridelek. O teh svojih izkušnjah nam

pripoveduje naša sodelavka z Goriškega.

Zelo me veseli, ker se v zadnjem času - poleg že 'stalnih' sodelavcev

- z izredno zanimivimi prispevki oglašajo še novi.

In tako vam v tej številki lahko ponudimo v branje tudi

zelo prisrčno predstavitev kmetije v Mlakah na Straži pri

Cerknem, predstavitev zeliščarske dejavnosti in nasvete za

jesenski čas, nekaj o hrani v jesenskem času ter prispevek o

obisku Podolinskega na kmetiji Černelič.

Iz tujih virov smo vam pripravili prevoda dveh razmišljanj,

in sicer o zlati niti, ki povezuje vse naše življenje, in duhovito

razmišljanje o stranpoteh, povezanih s svetovnim gospodarstvom

in recesijo.

Nekateri naši sodelavci pa se lotevajo bolj duhovnih, antropozofskih

tem. Na voljo sta vam dva članka: o principu Sulfur

ter o antropozofiji kot tistem pravem eliksirju življenja,

katerega današnji človek tako vztrajno išče.

Želim vam prijetno branje.

Seveda pa to deževno poletje marsikomu ni bilo naklonjeno.

Kot pove naš čebelar, za medenje in za čebelice ni bilo

prav nič ugodno. Posledično pa seveda tudi ne za človeka,

ki si bo teže priskrbel potrebne količine medu. Prav tako

ni bilo ugodno za pridelavo sadja in zelenjave. Ampak na

srečo ima biodinamika čudežne preparate, s katerimi so

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

01.10. sreda plod cel dan plodove

02.10. četrtek plod cel dan plodove

03.10. petek korenina od 8 korenine

04.10. sobota korenina cel dan korenine

09.10. četrtek plod od 14 plodove

10.10. petek plod cel dan plodove

11.10. sobota korenina cel dan korenine

12.10. nedelje korenina cel dan korenine

13.10. ponedeljek korenina cel dan korenine

18.10. sobota plod od 13h plodove

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

19.10. nedelja plod cel dan plodove

22.10. sreda korenina cel dan korenine

23.10. četrtek korenina cel dan korenine

24.10. petek korenina do 17 korenine

28.10. torek plod od 9 plodove

29.10. sreda plod cel dan plodove

30.10. četrtek plod od 12

korenina od 13

plodove

korenine

31.10. petek korenina cel dan korenine

3


Biodinamika v p

Kmečka etika

Marija Poljanec

Že dolgo sem si želela obiskati kmetijo Bertija

in Jelke Jeram, po domače v Mlakah na Straži pri

Cerknem, in ju predstaviti bralcem revije Svitanje,

saj kot dolgoletna člana Ajde Posočja predstavljata

trden člen v delovanju društva.

Zato sem poprosila našo prav tako zvesto biodinamičarko

Milenko Kavčič, da jih skupaj obiščeva, ne iz radovednosti,

temveč iz hvaležnosti.

Kmetija leži na levem bregu reke Idrijce, med Želinom

na desni strani in Jagrščami, ki so približno eno uro

hoda severozahodno nad kmetijo. Še preden sva dospeli

do hiše, naju je prišla pozdravit prijazna ovčarka –

se predstavila kot vodička, saj naju je radovedno ovohala,

potem pa povabila v hišo. Berti, ki sva ga že prej

zagledali spodaj pred rastlinjakom, nama je prijazno

pomahal in rekel, da bo takoj prišel.

In res smo se kmalu vsi skupaj znašli v prijetni kmečki

kuhinji. Že ob prvem stiku sem občutila, da se v tej

hiši na poseben način kaže pečat božje ljubezni, ki pa

jo morda zazna le preprost človek. Da bi jima ne vzeli

preveč časa, sem ju že kar kmalu povprašala o njunih

prvih stikih z biodinamiko. Jelka me prijazno pogleda

in pravi: 'Ja, delala sem še na Eti v Cerknem, ko mi

je Sonja Čušin začela z veliko vnemo pripovedovati

o novoustanovljenem društvu Ajda Posočje, o njenih

izkušnjah pri delu po setvenem koledarju. Tudi sama

sem ga že imela in vse, kar mi je uspelo, me je tudi navduševalo.

In tako sem se vpisala v društvo'.

Spominjam se, da sta se oba udeležila biodinamičnega

tečaja in tudi drugih predavanj, ki jih je takrat organiziralo

društvo.

Ja, Sonja ju je okužila in kdo ve koga še ima na vesti,

kajti biodinamika je res nalezljiva, ampak le za tiste, ki

ljubijo svoj dom, ki so pošteni, delovni, ki hrepenijo po

neodvisnosti in so obenem odprtega duha.

Vse to pa je združeno v Bertiju in Jelki, kar se kaže v

skrbi za 12 ha veliko kmetijo, ki je večinoma strma, kjer

je potrebno veliko ročne košnje, saj se le spodnji del ob

Idrijci lahko obdela strojno, in sicer malo travnika in

njivo.

A preden si vse to pobliže ogledamo, naju povabita, da

si ogledamo njune cike. Hlev se drži hiše in tega dne,

ko je bila zemlja vsa razmočena, so bile njune ljubljenke

na svojih mestih kar lepo po vrsti: mama cika in mala

hči dojenka, pa zopet večja hči in poleg njena mama.

Že ob vstopu v hlev začutiš harmonijo; nobenega zajedljivega

smradu, nobenega strahu, le radovedno so

naju ogledovale in mislim, da je tu odnos žival - človek

tako human, da se ti veselo vznemiri srce.

Berti in Jelka ne računata, koliko mleka naj bi jima kravi

dali, ampak sta hvaležna za tisto normalno povprečje:

približno 12 l visoko kakovostnega mleka po telitvi, iz

katerega izdelujeta praktično vse mlečne proizvode za

svojo samooskrbo. Živinozdravnika le redko pokličejo

in še to le, če se zakomplicira telitev. Antibiotikov ne

uporabljajo.

In prav te cike našemu društvu vsako leto dajejo najboljši

gnoj za preparate, ki bi ga sicer zelo težko dobili.

Vsako leto znova nam ga odbereta in pripeljeta v Gorenjo

Trebušo k naši Sonji, ki je poleg svoje okuženosti

z biodinamiko tudi čuvarka preparatov. Vsem trem

hvala iz srca!

Tudi drugih delovnih akcij se vestno udeležujeta. Zaustavi

jih samo kak poseben dogodek v hlevu ali pa težavna

košnja in sušenje sena. In pri tem s težkim srcem

rečeta:' Saj bi rada prišla, pa res nisva mogla.'

4


aksi

Poslovimo se od cik in sledimo petelinjemu vabilu,

naj vendar pridemo tudi k njim na ogled. Ja, zanimivo!

Imajo tri skupine kokošjih družin: na prostem, v

podaljšku hleva, vse ograjene z gosto mrežo, ker bi

jih sicer pokončale kanje ali druge roparice. Kot sem

razumela, so ločene po vrsti, starosti in predvsem po

temperamentu petelinov, v izogib prehudim bojem.

Tudi za kokoši skrbita oba, saj zanju živali niso stvari,

temveč bitja živalskega kraljestva, do katerih preprosto

čutita odgovornost.

Z vodičko na čelu se nazadnje mimo visokih jablan

ob hiši spustimo v dolino. Najprej se ustavimo ob rastlinjaku,

v katerem imata trenutno le paradižnike, ki

so zdravi in obetajo lep pridelek. Na deskah pa sušita

česen, ki ga pridelujeta v Jagrščah, kjer tudi sicer pomagata

ostareli teti. Česen je zelo lep in zanimivo, tudi

tisti, ki je bil posajen iz semen, ni veliko zaostajal po

debelini. Malo naprej se razteza velika njiva, ki bi jo

upravičeno imenovali ' njiva samooskrbe'. Na njej vidiš

prav vse, kar je v teh krajih pomembno za preživetje.

V kolobarju ali mešani kulturi - Jelki in Bertiju

vse uspeva. Ob pogledu na vso pestrost in bogastvo

pridelkov mi je kar ušlo z jezika: 'Kako pa tržita?' ' Ja,

veste, morda kdo misli, da sem pohlepna, ampak jaz

sem taka. Sadim, sejem in to tako rada delam; opazujem,

kako lepo raste in mi je to v največje veselje. Potem

pa pridejo iz Cerkna sorodniki, ki mi tudi veliko

pomagajo in si pridelke delimo. Za vse je dovolj, če pa

je kaj viška, pa sva našla način, kako shraniti – na primer

rdečo peso. Skopljeva jamo, vanjo dava star boben

od pralnega stroja, v katerega zloživa peso. Pokrijeva z

lesenim pokrovom, čez pa namečeva zemljo in na koncu

še kak polivinil, da ne zamaka. Ko sva to odkrila in

pogledala, kaj je še v bobnu, sva našla še precej sveže

pese. Rekla sva si, da bo tu super posladek za cike.'

Medtem ko smo ogledovali še visoko gredo, ki sta jo

zapolnila s humusom iz razpadlega plevela in na njem

krasno uspevajo buče, je naša vodička naenkrat zarenčala.

Berti je takoj vedel, za kaj gre. Vzel je manjšo palico

in dvignil na ogled manjšo kačo. Potem jo je previdno

vrgel čez mrežo. Ni je ubil, kot to mnogi še vedno

počno. Dodal je še: ' Danes je tak zatohel dan in živali

rade prilezejo na površje. Samo malo je treba gledati

pod noge - sicer pa so koristne in nič nočejo.'

V nižini imata tudi lično sestavljen dolg kompostni

kup, ki zadošča za vse njune potrebe. Malo naprej,

ob koncu njive, sem zagledala postavljen ličen napis

'REKA'. Berti pove, da tod mimo prav ob reki Idrijci

vodi stara pešpot na Sveto goro, ki da je še vedno uporabljajo

romarji, pa tudi drugi turisti ali celo konjarji.

Zato je tam postavil kažipot, da kdo ne bi zašel. Jelka

nama še obrazloži, kako se spominja, da je bil v njenih

otroških letih travnik veliko večji, potem pa ga je spodjedla

Idrijca. Ja, tudi to se dogaja. Reka ima svoj zakon.

Nekje vzame, drugje morda doda ali pa tudi ne.

Berti in Jelka se ne hudujeta, saj jima vseeno nič ne

manjka in uživata v govorici Idrijce, ki jima včasih prinaša

hrup s ceste, še večkrat pa blagodejno pomirjenje,

odvisno od vetra.

Malo više, že v grivi in v delno pokriti gredi, imata

razno jagodičevje, jagode in zdravilna zelišča.

To je bil zadnji ogled, ki mi bo dolgo ostal v spominu.

Želela sem ga predstaviti tudi z mislijo na Steinerja.

Vživljena sta v Organizem svoje kmetije; služita mu,

ne vladata. Njun odnos do kmetije je kakor molitev v

Duhu in Resnici ... ali kakor je Ivan Cankar zapisal: 'Z

najmočnejšimi koreninami se ovija srca ljubezen do rodne

grude.' V njima se pretaka kmečka kri in v tej krvi

koprnenje do zemlje.

Prepričana sem, da se v tej resnični zgodbi odslikavajo

primeri še veliko drugih biodinamikov po Sloveniji ali

kako drugače ozaveščenih ljudi, ki že sledijo navodilu,

da mora zemlja postati planet ljubezni in da je kmečka

etika osnova za vsesplošno etičnost sveta in pogoj, da

človeštvo najde pot od materialističnega doživljanja

sveta k duhovnemu.

5


BIODINAMIKA

6

Letos posebne razmere tudi v

biodinamični pridelavi

Rastline utrjujemo

z biodinamičnimi

preparati

Breda Medvešček

Letošnjo pridelovalno sezono bi tudi na območju

delovanja društva Ajda Goriška lahko označili kot

precej težavno: nadpovprečno visoke temperature

v začetku leta in nato deževna pomlad z občutnimi

toplotnimi nihanji med dnevom in nočjo. Sledili so

tako imenovani poletni meseci, ki pa so s soncem in

poletnimi temperaturami precej skoparili, padavin

pa je bilo zares na pretek.

Vse je kazalo, da bo letina po kakovosti in obilnosti

v vseh kmetijskih panogah izjemno slaba, vendar

se je izkazalo, da je v povprečju takšna kot prejšnja

leta, predvidoma pa bodo odstopanja v oljkarstvu in

vinogradništvu, kjer rezultati sicer še niso znani (povezani

pa so tudi s predelavo), vendar razmere kažejo na

to, da bodo povprečje nekoliko znižali. Tudi rezultat

pridelave koruze, ki je na našem območju pomembna

poljščina, še ni znan.

Letos smo v društvu podatke o poteku pridelovalne

sezone od naših pridelovalcev zbirali z anketiranjem.

Ti podatki bodo rdeča nit pri pripravi letošnje okrogle

mize z naslovom Pregled biodinamične pridelave

v letu 2014, ki bo oktobra v Šempetru. Seveda je smisel

te že tradicionalne vsakoletne analize našega dela ta,

da opredelimo izkušnje sezone, ocenimo ustreznost

ravnanj pri pridelavi in poiščemo učinkovitejše rešitve

za naslednje leto in morda še dolgoročneje. Letošnja

najpomembnejša ugotovitev je, da je pri pridelavi v

vsakršnih vremenskih pogojih najboljša preventivna

vzgoja močnih, utrjenih rastlin – kar dosežemo s

pravilno pripravo obdelovalnih površin, gnojenjem

s kvalitetnim zrelim kompostom in vsemi škropljenji

z osnovnimi biodinamičnimi preparati (gnoj iz roga,

kremen iz roga, preparat po Mariji Thun) po začrtanem

letnem programu rednih pa tudi dodatnih škropljenj,

ki jih svetovalka za biodinamiko v našem društvu

priporoči naknadno glede na vsakokratne razmere.

Primer dodatnega škropljenja je bilo letos škropljenje

s preparatom 501, ki bi ga bilo potrebno obvezno opravljati

v neobičajno deževnih in mrzlih obdobjih, podobnih

letošnji pomladi in poletju. Posebno pri tistih

rastlinah, ki za uspešno rast in razvoj izrazito potrebujejo

toploto, pa se v obdobjih, ko primanjkuje toplote,

smiselno pogosteje uporablja tudi preparat 507 (sok

baldrijanovih cvetov) kot škropivo. Ugotovitve in program

osnovnih škropljenj bomo kot običajno objavili

v tiskanem društvenem informatorju Ajdine novice, ki

izide meseca decembra. Predvsem pa bomo še naprej

raziskovali in dopolnjevali znanje tudi na delavnicah

in predavanjih v poznojesenskem, zimskem in zgodnjepomladanskem

času.

Vremenske razmere s preveč padavinami in premalo

toplote so vsekakor vplivale na potek pridelave predvsem

pa na kakovost in količino pridelkov. Lege obdelovalnih

površin so na našem območju zelo raznolike,

saj se nahajajo tako v hribovskih predelih kot tudi v

dolinskem svetu spodnjega dela Posočja in Vipavske

doline ter v gričevju Goriških brd, zato se od enega do

drugega predela razlikujejo tudi geografsko pogojeni

dejavniki, ki odločilno vplivajo na pridelavo. Zelo pomembne

pa so seveda tudi mikrolokacije.

V stanju stalne pripravljenosti so bili letos predvsem

vinogradniki in oljkarji, preizkus iznajdljivosti, vztrajnosti

in potrpežljivosti pa je opravljala večina pridelovalcev

paradižnikov. Seveda pa tudi pridelava ostalih


V PRAKSI

kultur ni bila mačji kašelj, saj je bila že priprava gredic

za setev in sajenje kot nekakšna igra na srečo med enim

in drugim deževnim dnem ali kar nalivom. K sreči je

precej vrst vrtnin in poljščin na večjem delu našega

območja dobro uspelo. S Krasa poročajo o dobri žetvi

pire in rži, pravijo, da dobro kaže ajda, medtem ko ječmen

ni kaj prida, ker zima zanj ni bila dovolj mrzla in

mu tudi mokrota ni ustrezala, odlično jim je uspel tudi

ohrovt ter jajčevci in paprika. Tudi buče se kar pogosto

oranžno svetijo z njiv pa tudi z opaznih mest ob hišah,

ker so jih ponekod že pobrali zaradi bojazni pred

gnitjem. O obilni in kvalitetni letini krompirja, čebule,

škode, se bo treba sprijazniti, da bo pridelek manjši

od načrtovanega. Upoštevati je treba tudi to, da bo do

obiranja oljk preteklo še kar nekaj časa, tekma torej

še ni končana – muha ima še možnost, da prevzame

vodstvo. Navijamo za naše!

Žal nekatere vrste sredozemskega sadja obilne mokrote

ne prenašajo najbolje. Oranžnih očarljivcev kakijev,

ki se na našem koncu običajno zlatijo na vsakem vrtu,

če niso kar v nasadu, bo na primer letos le za vzorec,

ponekod pa še to ne. Posebno na slabše odcednih tleh

so začela drevesa vztrajno odmetavati sadeže. Tudi

česna in fižola, solatnic in kapusnic se je pohvalilo kar

nekaj naših biodinamikov v spodnjem delu Posočja,

prav tam pa smo opazili tudi pojav pokanja rdečega

korenja kot tudi slab pridelek jajčevcev in paprike, kar

ni običajno. Dogodilo pa se je tudi, da je nasad fižola

tako bogato obrodil, da ga zaradi padavin niso mogli

vsega sproti pospraviti in ga je nekaj segnilo.

Večina pridelovalcev grozdja je nasade gnojila z biodinamično

pripravljenim kompostom, opravili so vsa

priporočena škropljenja s preparatom gnoj iz roga in

preparatom po Mariji Thun, večkrat pa so uporabljali

tudi preparat kremen iz roga. Prav zadnji omenjeni

preparat je skupaj s čaji in drugimi biodinamičnimi

škropivi dokaj uspešno preprečeval oz. zaviral napade

običajnih bolezni vinske trte. V tem času ponekod že

obirajo nekatere vrste grozdja. Želimo jim vso srečo pri

spravilu in tudi pri kletarjenju!

Oljčna muha, ki je letos oljčnike napadla nenavadno

zgodaj, povzroča težave vsem oljkarjem – konvencionalnim,

ekološkim pa tudi biodinamikom. Ker običajni

ukrepi (pre)zgodnjemu in nenavadno silovitemu napadu

niso bili takoj kos in je muha že naredila nekaj

Dragoceni paradižniki

značilne primorske fige se letos povsod niso utegnile

dovolj umediti, ker zaradi prevelikega temperaturnega

nihanja zakrknejo in odpadejo ali pa se od mokrote

skisajo – spadajo pač k sadju, za katerega velja: Nekateri

so za vroče. Vprašanje je, če bo vsega hudega

vajena sevka (predvsem vrste goriška), jablana, ki je

bila nekoč pri vsaki hiši in ima še danes domovinsko

pravico v naših krajih, letos zdržala vse te nalive in

vlago. Upajmo, kajti po večjem delu Goriške so bile

veje jablan, ko je ta članek nastajal, bogato obložene s

sadeži.

Pridelovalci aktinidij si obetajo obilen pridelek, sadeži

so primerne velikosti in tudi kakovost se z vsako sončno

uro še povečuje. Odlično!

Koruzi, ki potrebuje za rast in razvoj veliko vode, je

vreme ustrezalo, kako se bo obneslo njeno dozorevanje,

če bo dež nadležen gost tudi v pozni jeseni, pa je

neznanka.

Poglavje zase so vrtnine, predvsem paradižnik. Več

naših biodinamikov nam je zaupalo, da so paradižnikove

rastline odstranili z gredic že kmalu po prvem

7


BIODINAMIKA

8

rjavenju listov, stebel in plodov v juliju, saj se jim je

zdela situacija nerešljiva. Nekateri so manj napadene

rastline pustili, z njih odstranili samo poškodovane

dele in rastline nato tretirali na različne načine, da so

se obdržale vsaj do zrelosti že nastavljenih plodov.

Kot dokaj uspešno se je izkazalo dodatno škropljenje

s preparatom kremen iz roga, ki so mu nekateri dodali

rmanov čaj, čaj preslice in tudi kamilic. Dogajalo se je,

da so po poskusnem škropljenju s homeopatsko pripravljeno

tujo oz. klekom (Thuya) na močno napadenih

rastlinah ob odstranjenih delih pognali novi poganjki,

ki so zacveteli in rodili zdrave plodove še v avgustu

in celo sredi septembra. Pomemben je tudi podatek,

da je večina paradižnikovih rastlin, ki so se ohranile

in sorazmerno dobro rodile, rastla v rastlinjaku ali pod

učinkovito izdelanim pokrivalom ali nadstreškom.

Proti vsem boleznim paradižnika je bilo dokaj učinkovito

škropljenje s sirotko. Tudi rmanov, preslični in

kamilični čaj ter čaj iz koprive so delovali ugodno, še

učinkoviteje pa mešanica teh čajev, ki je bila dodana

sirotki (pol sirotke, pol čajne mešanice). Ugotavljali

smo, da imamo kar nekaj učinkovitih škropiv, vendar

je zelo pomembno, da jih uporabimo ob pravem času,

ki ga moramo sami določiti z opazovanjem dogajanja v

nasadih. Tudi pogostnosti škropljenj ni mogoče vedno

predpisati vnaprej.

Na nekaterih območjih Goriške so bile velike težave

s polži. Pri blažjih napadih je zadovoljivo učinkovalo

škropljenje s homeopatskim odvračalom, pri močnejših

je bilo potrebno tudi temeljito ročno pobiranje škodljivcev

in škropljenje s polžjo gnojnico. Poročajo tudi,

da je ponekod proti polžem učinkovalo škropljenje s

preparatom 501.

Proti listnim ušem vseh barv je priporočljivo škropivo

iz propolisa (30 ml/10 l vode) – ta način je preizkusilo

tudi nekaj naših pridelovalk.

Naša članica je poskusno izdelala posebno mešanico iz

prej omenjenih čajev (rman, preslica, kamilice, kopriva),

ki jim je dodala še preparat 507 (baldrijan), propolis,

alge in sirotko. Mešanico je 15 minut dinamizirala

in s tem škropila vse vrtne površine. Povedala je, da

je njena bujna zelenjava odlično prestala temperaturna

nihanja in vlago, niso je napadali niti bolezni niti škodljivci,

pridelala pa je tudi odlične paradižnike, ki so

na rastlinah zdravo zoreli še v septembru.

Iz odgovorov naših članov smo ugotovili, da se med

njimi presenetljivo povečuje prizadevanje, da bi pridobili

čim več novih informacij v zvezi s samo biodinamično

metodo pridelave in načini za preprečevanje

rastlinskih obolenj in odvračanje škodljivcev.

Konec (razmeroma) dober, vse dobro.

Kontrola dozorevanja komposta


d Silviu Daniel Tataru (Dreamstime)

Zakaj v letošnjem letu

čebelice niso dobile

dovolj medu v naravi

Franc Vehar

V letošnjem letu se je narava pričela prebujati zelo

zgodaj. V mesecu marcu je pri nas že pričela cveteti

divja češnja, kar je za čebelarje slabo znamenje.

Običajno v takem letu ni veliko medu. To vam

povem iz skoraj 45 let izkušenj s čebelarjenjem.

Ko se narava prebudi prezgodaj in je še mrzlo, odcvetijo

rožice brez opraševanja čebelic.

Vedeti moramo, da čebelice letajo iz panja, ko je v naravi

vsaj 10 stopinj. Rastline pa izločajo nektar, ko je v

naravi več kot 15 stopinj.

Letošnja pomlad je bila s temperaturami dolgo okrog

deset do petnajst stopinj in tako so čebelice uspele

V PRAKSI

nabirati samo cvetni prah. Medičino pa so uporabile

za prehrano iz medenih zalog preteklega leta. Zaradi

takih razmer so zimske zaloge hrane hitro porabile in

čebelarji, ki niso bili pozorni na ta pojav, so imeli v panjih

zaradi lakote umrle družine.

Malo več medičine so čebelice uspele dobiti v naravi

na cvetju regrata in sadnega drevja konec aprila. Kljub

lepemu in toplemu vremenu pa medenje ni bilo tako

izdatno kot običajno.

Čebelice so dobile medičine komaj za svoje življenje.

Za čebelarja pa ni ostalo nič.

V maju je pričelo deževati in skoraj ves mesec je bil moker,

čebelice pa brez možnosti za nabiranje medičine.

Tako nestanovitno vreme je letos trajalo vse do sredine

junija. Po 15. juniju se je pri nas nebo zjasnilo, zacvetela

sta lipa in kostanj in čebelice so končno dobile toliko

medičine, da so si malo opomogle in nanesle tudi nekaj

zaloge medičine.

Če primerjam količino zalog medičine po končani

kostanjevi paši to leto s preteklimi, ugotavljam,

da so letos čebelice nabrale komaj 20% povprečnega

pridelka.

Po končani kostanjevi paši so čebelice zopet doživele

deževno obdobje v juliju in avgustu in zgodbaiz majskega

obdobja se je ponovila.

Letošnje leto smo morali čebelarji krmiti čebelice do

kostanjeve paše in po njej. Tako slabe letine ne pomnim.

Na čebelarski zvezi pravijo, da je letošnja letina

najslabša v zadnjih stotih letih.

Sedaj, ko to pišem, bi morali čebelarji že intenzivno

dopolnjevati zimsko zalogo čebelicam s krmljenjem

čajev, sladkanih v razmerju 2:1.

Ponovno bom opozoril bralce čebelarje na potrebno

zalogo hrane v satju v sredini gnezda. Venec hrane v

AŽ panju mora biti širok 7 cm, to je pri meni merilo, katera

družina ima dovolj hrane za prezimovanje. V nakladnem

panju pa mora biti naklada polna hrane nad

gnezdom. Zalogo hrane kontroliram po 15. septembru.

Kdor bo upošteval ta pravila, bo pomladi vesel opazoval

močne čebelje družine.

Opozoril bi rad kupce medu, da morajo to leto pohiteti

z nabavo medu za ozimnico, sicer bodo ostali brez. Čebelarji

imamo zelo malo medu, nekateri nič. Tudi cene

medu bodo zaradi zelo visokih pridelovalnih stroškov

nekoliko višje.

Ob koncu vam želim veliko sladkih trenutkov z medom

na kosu kruha in tudi z medom v različnih jedeh.

Naj medi!

9


Zdravje - prehra

10

Obisk Alexa

Podolinskega v Sloveniji

Zvone Černelič

Štirinajstega julija je v Slovenijo prišel avstralski

pionir biodinamike Alex Podolinsky. Obiskal je

nekaj kmetij in duštev.

Na biološkodinamični kmetiji Černelič smo dobili ponudbo

za obisk v dopoldanskem času, popoldne pa je

bil že pri nas.Morali smo se organizirati zelo na hitro.

Naslednje jutro ob osmi uri smo imeli zbranih trideset

poslušalcev.

Gospod Alex Podolinsky živi v Avstraliji blizu

Sydneya, kamor je pred štiriinšestdesetimi leti zbežal

pred nacisti iz rodne Latvije. Na dan obiska pri nas je

dopolnil lepih devetdeset let. Že takrat ga je zanimala

biodinamika, ki jo je leta 1924 predstavil Rudolf Steiner

na svojem znamenitem tečaju v Kobeltwitcu na Poljskem.

Povezal se je s prvim Steinerjevim študentom

Pfeiferjem, ki je v Dornachu v Švici (svetovni sedež biodinamike)

po Steinerjevih navodilih delal poskuse z

biodinamičnimi preparati.

Alex je v Avstraliji s pomočjo dveh agronomov dosegel

dogovor z vlado, da je postal biodinamični način kmetovanja

osnovni način kmetovanja, tako kot je pri nas

integrirani način kmetovanja.

Živi na svoji sto osemdeset hektarjev veliki kmetiji.

Ukvarja se predvsem z živinorejo. Tam je največja

kmetija velika petsto tisoč hektarjev. Prve biodinamične

certifikate so v Avstraliji podelili leta 1964, v Evropi

pa leta 1989. Podolinsky pove, da so v Avstraliji napisali

standarde biodinamike leta 1980.

Pravi, da je s pomočjo preparata 500 (gnoj iz roga,) na

svojem posestvu v šestih letih izboljšal humus v zemlji

na globini petinpetdeset cm iz 0.9 % na 6,4 %, na globini

10 cm pa na neverjetnih 11 %. Minerali, ki se nahajajo

v kameninah, postanejo dostopni rastlinam šele

takrat, ko se vežejo v humus, ki se ustvari iz organske

materije. Do zaloge humusa v tleh pa pridemo, poleg

uporabe pravilnega kolobarja, tudi s pravilno uporabo

tal, s katero ustvarimo primerno zračnost tal, ki je

nujno potrebna za razvoj mikroorganizmov. Tako se

v zemlji zadrži nujno potrebna voda za sušna obdobja.

Pravi, da je pri biodinamičnem načinu kmetovanja

dovolj 100 mm padavin v celem letu (ni povedal za katero

kulturo). V ta namen je pred šestdesetimi leti naredil

podrahljač, s katerim zemljo podrahlja in je ne orje.

S tem sistemom ostane humus na vrhu plasti, namesto

da ga podorjemo v globino. Tudi na naši kmetiji uporabljamo

tak sistem. Pravi tudi, da je konvencionalna

zemlja po celem svetu zbita kot kamen in morajo uporabljati

že buldožerje, da jo razbijejo v prah, ob prvem

deževju pa se dobesedno scementira. Konvencionalna

stroka nima več pravega odgovora, kako ustvariti pravilno

strukturo zemlje, zato so njegova predavanja obiskali

tudi že strokovnjaki ene največjih multinacionalk

Syngente na področju uporabe pesticidov in gensko

spremenjenih organizmov.

Pokazal nam je tudi kromatografsko sliko strukture tal

obdelanih po biodinamični metodi, ki kaže lepo strukturo

v nasprotju s konvencinalno, ki je videti mrtva.

Takšne kromatografske poskuse z različnimi načini

pridelave hrane delajo na inštitutu Fibl v Švici, kamor

se odpravlja na strokovno ekskurzijo 22. in 23. septembra

tudi Združenje ekoloških kmetov Dolenjske

Posavja in Bele Krajine. Ugotovili so,da je biodinamični

način pridelave daleč najboljši.

Alex Podolinsky nam je govoril samo o preparatu 500

(gnoj iz roga) in o nobenem drugem. Čeprav se je srečeval

z Marijo Thun in jo tudi zelo cenil, pa njenega


na

preparata ne priznava. Tudi na naši kmetiji ga ni

hotel pogledati. Tudi o kremenu ni bilo govora. S

preparati 500 na naših kmetijah v glavnem ni bil zadovoljen.

Pravi da so presuhi, premalo vlažni in kot

taki neuporabni. Tudi na naši kmetiji je bilo tako, bil

pa je zadovoljen s strukturo zemlje. Ni nam povedal,

kaj naj bi naredili, svetoval nam je, naj se gremo

učit v Avstrijo in Hrvaško, kjer je on mentor, in naj si

preberemo knjigo o biodinamiki. Na naši kmetiji so

bili tudi drugi priznani strokovnjaki za biodinamiko

iz Švice, ki so bili s tem, kar so videli, zadovoljni.

Tudi kromatograf je pokazal skoraj odlično strukturo

prsti in komposta. Kljub kritikam in nobeni pohvali

mi ni vzel volje do biodinamike, saj opažam,

da na naši kmetiji deluje. Še posebej pa to potrdijo

naše stranke, ki uživajo našo zelenjavo in sadje. Kot

povedo številni strokovnjaki s področja biodinamike,

ta deluje še posebej dobro, če se ji posvetimo na

svoj pošten in našemu okolju primeren način. Menim

pa, da je cilj dosežen, ko je kmet zadovoljen s

svojim delom.

Predstavitev zelišč

in nekaj nasvetov za

njihovo uporabo

Frančiška Jeromel

Na južnih pobočjih Pohorja so odlični pogoji

za rast številnih zdravilnih rastlin. Sredi zelenih

gozdov, travnikov, pašnikov, obronkov in širnih

pohorskih planj, dozorevajo najžlahtnejši sadovi

narave. Naš namen je, da vam jih približamo in

ponudimo na čim bolj naraven način, tako da vam

bodo pomagali ohraniti zdravje in dobro počutje.

Večino zelišč pridelamo na našem vrtu, ki leži na

nadmorski višini 900 metrov. Gojimo okrog 100

vrst rastlin, vrt pa sestavljata predstavitveni in pridelovalni

del. Prvi del je namenjen obiskovalcem,

ki lahko tukaj spoznajo rastline v živo. V pridelovalnem

vrtu so najbolj prepoznavna zelišča ognjič,

melisa, meta, kamilice, ameriški slamnik, ajda, oves,

velecvetni lučnik, slez in slezenovec. Nekatera zelišča

nabiramo v naravi. Takšna so na primer lipovo

in bezgovo cvetje, koprive, listi breze, malin in robid

ter cvetovi zlate rozge, materine dušice in jegliča.

Naš namen je tudi izobraževanje in osveščanje

obiskovalcev o pomenu zdravega načina življenja,

zdrave prehrane in pravilne uporabe zelišč, začimb

in dišav. Za ta namen organiziramo delavnice o spoznavanju

rastlin in njihovi uporabi. Za šole in vrtce

pripravljamo predavanja ter svetujemo in pomagamo

pri urejanju šolskih zeliščnih in zelenjavnih

vrtov. Za veliko naših rastlin lahko ponudimo tudi

sadike.

Jesen je čas pogostih prehladnih obolenj, zato si

poglejmo nekaj možnosti, kako telo obvarovati

prehladov.

Vsako spremembo oziroma obolenje v telesu moramo

obravnavati celostno (fizično, psihično in duhovno).

Tako bomo lahko s pravilnim razločevanjem

vzrokov in posledic zopet vzpostavili ravnovesje telesa

in duha. Prav na področju obvladovanja prehladov

lahko zelo veliko naredimo s preventivo in preprečimo,

da se prehlad razvije v težjo obliko. Osnove

preventivnega ravnanja so vzdrževanje primerne

klime v delovnem in bivalnem okolju, pravilno dihanje,

ohranjanje vlažne nosne sluznice, grgranje in

11


ZDRAVJE - PREHRANA

izpiranje ustne votline, inhalacije z zelišči in eteričnimi

olji, pitje vode, vzdrževanje črevesne flore ter čaji in

sirupi za lajšanje prehladov.

Vzdrževanje primerne klime bivalnih in

delovnih prostorov

Prostore redno zračimo in razkužujemo. Zelo praktično

je, da si pripravimo razpršilec, v katerega damo

vodo z eteričnim oljem evkalipta ali čajevca (pol litra

Grgranje in izpiranje ustne votline

Mlačni vodi dodamo nekaj kapljic limone ali kisa, molkosana

ali malo soli. S to raztopino grgramo in izpljunemo.

Če pa smo dodali molkosan, lahko tekočino po

grgranju popijemo, saj to ugodno vpliva na črevesno

floro. Če pa je grlo že vneto, uporabimo pripravke iz

čajev. Na primer žajbelj: naj vre 3 minute, precedimo,

ohladimo in uporabimo. Za grgranje pripravimo tudi

preliv materine dušice ali kamilice.

Leučnik

vode in 5 do 7 kapljic eteričnega olja). Tako pomembno

zmanjšamo število kužnih klic v prostorih. Za lažje dihanje

in zagotavljanje vlažnosti zraka (suh zrak zaradi

centralnega ogrevanja! ) postavimo v prostor izparilnik

z vodo in eteričnim oljem (pazimo, da se izparilnik

ne izsuši in da se eterična olja ne žgejo). V prostor

lahko postavimo tudi posodo z vodo na primernem

kuhalniku, da počasi izpareva. Primerna zelišča za to:

smrekove ali borove vejice, materina dušica, kamilica

in sivka. Tak način je primeren predvsem za prostore,

kjer bivajo manjši otroci.

Ohranjanje vlažne nosne sluznice

Nosna sluznica je ena prvih obrambnih linij pred vdorom

kužnih klic v telo. Zato skrbimo, da je vedno vlažna,

nosne poti pa so čiste in prehodne za zrak. Nosnice

večkrat namažemo s kvalitetnimi olji (olivno, mandljevo,

maslo). Nosno sluznico tudi izpiramo s fiziološko

raztopino (v 1 dcl vode damo za noževo konico soli,

zavremo in kuhamo 4 do 5 minut, ohladimo in uporabimo).

Lahko jo pripravimo sami ali kupimo v lekarni.

Pomembno je tudi pravilno dihanje, ki naj poteka tako,

da vdihnemo skozi nos, izdihnemo pa skozi usta.

Lipa

Inhalacije z eteričnimi olji

Vdihavanje eteričnih olj, zelišč in soli pospešuje prekrvavitev

sluznic dihal, redči sluz, lajša bolečine pri

bolečem grlu, nahodu in kašlju. Inhalacijo si preprosto

pripravimo tako, da v inhalacijsko posodo damo vodo,

ki smo jo pripravili na sledeči način: na 1 liter vode

damo 1 jedilno žlico zelišč za odrasle in otroke nad 3

leti starosti (za otroke do tretjega leta pa samo eno čajno

žličko). Uporabimo sledeča zelišča: kamilica, materina

dušica, bor, meta, smreka. To zavremo, ne precedimo

in zlijemo v posodo iz katere bomo inhalirali.

Obraz nagnemo nad posodo, glavo pokrijemo z rjuho

in pare počasi vdihavamo 5 do 10 minut. Ker se otroci

inhaliranju radi izogibajo, je dobro, da jih skušamo do

tega pripraviti skozi igro.

Inhalacijsko tekočino lahko pripravimo tudi z eteričnimi

olji (materina dušica, kamilica, evkalipt, smreka,

bor ... ). V tem primeru lahko inhaliramo samo skozi

lijak (posebni obrazni nastavek za nos in usta), tako da

eterična olja ne dražijo očesne sluznice. Eterična olja

morajo biti res kvalitetna naravna olja (ne sintetična!).

12


ZDRAVJE - PREHRANA

Za otroke uporabimo 1 do 2 kapljici eteričnega na 1

liter vode, za odrasle pa 4 kapljice.

Če pa se je prehlad že razvil v fazo kašlja, potem pijemo

čaj materine dušice, trpotca, jegliča, smrekovih

vršičkov, izopa, rmana in melise. Naštete čaje lahko pijemo

kot samostojne, lahko pa tudi kot čajne mešanice.

Pri vnetem in bolečem grlu pijemo čaje iz islandskega

lišaja, sleza, sladkega korena in jegliča. Čaj islandskega

lišaja pripravimo tako, da lišaj zvečer namočimo v hladno

vodo, zjutraj ga pogrejemo do vretja, pustimo, da

se malo ohladi, precedimo in uporabimo. Če je komu

Pitje vode

Za pravilno delovanje telesa je zelo pomembno, da pijemo

dovolj vode. Odrasli človek potrebuje v običajnih

razmerah dva litra vode dnevno. Pri tem moramo biti

pozorni, da je to res voda, ne pa katera koli druga tekočina.

Enako velja tudi za otroke, še posebej, ker se veliko

gibajo in so v fazi odraščanja. Zato mora biti pitna

voda vedno na voljo, otroke pa je potrebno spodbujati

k njenemu pitju.

Vzdrževanje črevesne flore

Uživati moramo hrano z mlečnokislinskimi bakterijami

(sirotka, molkosan, kislo zelje, kisla repa in probiotiki,

polnovredni kruh s kislim kvasom). S tem

vzdržujemo imunski sistem, ki je ključnega pomena v

preventivi proti prehladnim obolenjem.

Čaji za lajšanje prehladov

Takrat, ko je prehlad še v začetni fazi razvoja, pijemo

čaje, ki nas pogrejejo. Na primer lipa, bezgovi cvetovi

in sok zrelih jagod črnega bezga. V začetni fazi vzamemo

tudi izvleček ameriškega slamnika za krepitev

imunskega sistema.

ta čaj pregrenak, ga lahko osladi z medom ali javorovim

sirupom. Zelo dobro je, če mu dodamo sladki

koren (dodamo ga pred segrevanjem), ki deluje kot

sladilo in hkrati lajša prehladne težave. Priporočljiva

je tudi uporaba slezovih korenin, ki pa jih ne kuhamo

kot čaj, ampak samo namakamo v hladni vodi 4 do 6

ur in pijemo sluzasto tekočino, ki je pri tem nastala. Ti

čaji vsebujejo sluzi, ki kot plašč prekrijejo in zaščitijo

poškodovane sluznice dihalnih poti, kar omogoča hitro

obnavljanje sluznic po naravni poti, blažijo pa tudi

bolečine in pomirjajo kašelj.

Sirupi

Tudi sirupi nam lahko pomagajo proti prehladu. Priporočljivi

so sirupi iz smrekovih vršičkov, cvetov lučnika,

vrtnega timijana, materine dušice, islandskega

lišaja in ozkolistnega trpotca. Zelo učinkovit je sirup

iz bršljanovih listov, ki pa ga zaradi strupenih sestavin

ne pripravljamo sami, ampak ga kupimo v lekarni.

To je nekaj misli in idej za lepše jesenske dni.

Črni bezeg

13


Prehrana

Hrana v jesenskem času

Elvira Devetak

Na poljih in vrtovih se zaključujejo poletna opravila

in nabiramo zaloge hrane za zimo. Odpada listje,

kostanj ... pa tudi lasje! Za naravo je to čas protiakcije

in materializacije. Po velikih naporih sezonskih sil

se sedaj energija obrača navznoter, da se pripravi na

zimo.

V jesenskem času je zunanjim vplivom najbolj izpostavljeni

organ pljuča - od njih je odvisen celoten

dihalni aparat, prebava ter z njo povezana tudi koža

... Od delovanja pljuč je odvisna kvantiteta in kvaliteta

energije, ki jo sami pridelujemo, in porazdelitev v telesu.

S tem mobilizirajo tekočine, ki jih porinejo proti

ledvicam in površini telesa ter tako vzdržujejo vlažno

kožo. Z zdravstvenega vidika je največje tveganje povezano

z boleznimi dihalnih poti in prehladom, možne

razne alergije, gastrointestinalno vnetje ...

To je letni čas, v katerem bi se bilo smiselno izogibati

shranjevanju tega, česar ne zaužijemo med jedjo. Še

bolje bi bilo, da skuhamo le toliko hrane, kolikor je

bomo pojedli. Vitalnost hrane, ki jo zaužijemo, mora

biti taka, da nam bo omogočila skladiščenje dela hrane

za zimski čas glede na to, da nam zemlja v zimskem

času ne bo nudila sveže hrane. Zato se moramo izogibati

postani hrani, ki smo jo hranili v hladilniku, katere

energija je mrzla in vlažna. Priporočljivo je piti tople

napitke po jedi. Izogibati se moramo pretiranemu uživanju

vlage, ki jo užijemo s hladno hrano in pijačo, ker

nas lahko privede do blokade pljuč ali povzroči črevesno

fermentacijo.

Najbolj priporočljive vrtnine v tem letnem času v makrobiotični

dietetiki, ki jih obravnava kot terapevtske:

Zelje, pripravljeno na različne načine. Zelje je zelo priporočljivo

za tiste, ki imajo dieto, ubogo z vlakninami.

Je zelo dobro mazivo za črevesje. Pomaga tudi v primeru

oslovskega kašlja, pa tudi kot zunanji obkladek

pri težavah s kožo, hemoroidi, pri vročini in glavobolu.

Kitajsko zelje je zakladnica kalcija (93 mg x 100 g) in

fosforja

Repa je antiseptična, raztaplja sluz, učinkuje drenažno

v primeru prevelike količine vlage, deluje proti zadahu,

bolečinam v grlu ...

Redkev (rdeča, roza, bela, črna) je zelo priporočljiva v

primeru vnetja sluznice dihalnih poti kot tudi pri vnetju

srednjega ušesa, pri redčenju nastajanja sluzi, pomirja

kašelj, vzdržujejo vlažna pljuča, zmanjšuje žejo,

je odličen diuretik. Po epidemioloških raziskavah imajo

vse vrtnine iz družine križnic močne preventivne

lastnosti proti pljučnemu raku in delujejo na prebavo.

Poleg tega vsebujejo veliko vitamina C, folne kisline,

vitamin A (karotin), vitamin E.

Korenje deluje na prebavo in razstruplja, zato je priporočljivo

v primeru prebavnega nereda (diareja, zaprtje),

prav tako pomirja kronični kašelj.

Por je uporaben pri uravnoteženju hladne narave določene

hrane (alge, bučke, kumarice, kalčki, gobe, breskve

...), preprečuje mrzlico, glavobol ...

Bučno meso ima mehčalne lastnosti, primerno je za lajšanje

zaprtja, pomirja zgago ... Priporočljivo je pri sladkornih

bolnikih, hemoroidih, vročini, ekcemu (surovo,

pretlačeno in položeno na določen del).

Čebula je kraljica tega letnega časa. Ima antiseptične

in antibakterijske lastnosti, ki učinkujejo na dihalni

aparat in tudi na debelo črevo. S svojo toploto je zelo

učinkovita pri anginah, bronhitisu, sinusih, alergijah

in črevesni parazitih, raztaplja katar, čisti in regenerira

14


krvne in limnfne celice. Učinkuje diuretično in stimulativno

na mehur in ledvica. Tako kot zelje je čebula zelo

učinkovita tudi pri zunanji uporabi, kot so akne, pege,

razjede, abcesi in osji piki.

Najboljše je uživati lokalno pridelano sadje. Kuhano jabolko

je priporočljivo v primeru driske ali mehkega blata

pa tudi pri neješčnosti. Primerno je tudi v primeru katarja

in suhega grla. Kostanj krepi prebavo, tonificira energijo

ledvic, pomaga pri zdravljenju kašlja, bronhitisa in

astme.

Kaki učinkuje kot mazivo za pljuča in topilo blata. Kaki

lahko sušimo in suhega uporabimo za esenco.

Hruška, najbolje kuhana, pomirja kašelj, suho grlo in zaprtje.

Osebe, ki jih rado zebe, bi morale hruške in kaki uživati

zmerno, zato ker oba znižujeta telesne temperature.

Med žiti naj bi uživali riž, ajdo, ki ne spada med žita,

ampak v skupino dresnovk (rabarbara ... ). V jesenskem

času je bolje omejiti uporabo prosa, ker ga je bolje uživati

pozimi, ko je več vlage.

Z izboljšanjem naših prehranjevalnih navad se bomo lahko

preprosto izognili določenim sezonskim boleznim. Če

se le-tem ne moremo izogniti (mogoče smo poleti uživali

preveč sadja ali sladoleda ... ), se jih bomo lahko lotili s

prilagajanjem.

Sezonske vrtnine

Rdeča pesa, brokoli, korenje, cvetača, zelje, brstični ohrovt,

cikorija, koromač, glavnata solata, kodrasta solata,

krompir, paprika, por, šalotka, gomoljna zelena, špinača,

topinambur, motovilec, ohrovt, buče.

Kaki, kostanj, mandlji, granatno jabolko, jabolka, orehi,

lešniki, hruške, grozdje.

Mineštra iz ovsenih kosmičev za 4 osebe

Sestavine: 250 g buče, 2 čebuli, 2 žlici ovsenih kosmičev,

sončnično olje, 1 žlica jušne osnove, majaron.

Priprava: na toplem olju popražimo tanko zrezano čebulo.

Dodamo na kocke zrezano bučo in pražimo nekaj

minut. Dodamo ovsene kosmiče in jušno osnovo in zalijemo

s toplo vodo. Na živem ognju kuhamo 15 minut.

Dodamo sol, če je potrebno nato kuhamo še 15 minut na

blagem ognju. Na koncu dodamo malo majarona.

Korenje v pečici

Korenje operemo in zrežemo na 1,5 cm debeline. Koščke

korenja skuhamo v slani vodi, nato jih damo v pekač,

pomazan z oljem. Pekač damo v ogreto pečico za toliko

časa, da so koščki korenja dobro popečeni z obeh strani.

Inačica: na enak način lahko naredimo tudi repo, diakon

ali gomoljno zeleno. Te vrtnine je bolje skuhati cele ali jih

zrežemo na rezine. V pečici jih lahko popečemo le takrat,

ko so že kuhani.

Korenčkov puding

Sestavine: 1 skodelica kuhanega pretlačenega korenja, ½

skodelice na koščke zrezanih datljev, ½ skodelice rozin,

½ skodelice naribanih jabolk, ½ skodelice drobtin, 1 skodelica

moke tip 850, 1 jajce, 1 ščepec soli.

Priprava: jajce stepemo in vmešamo korenje, datlje, rozine,

jabolka, drobtine in moko. Solimo. Maso vlijemo v

pomaščen pekač, pečemo 30 minut pri 150 do160 stopinjah

C na sredini pečice. Maso lahko damo v posamične

modelčke. Postrežem toplega ali hladnega.

15


Širimo obzorja

16

Princip SULFUR - sveti duh

20. 7. do 20. 11.

Jesenski čas

Mihaela Zalokar

Sulfur je podrejen zraku, je princip duha zraka, ognja,

svetlobe, toplote, izgorevanje, pepel in ponovno

rojstvo. Je brez teže. Sulfurično je kozmično nebesno

– zrak. Pri rastlini je to cvet, prašniki, eterična olja, plodovi

semena, ki jih varujejo salamandri, elementarna

bitja toplote in svetlobe. To so varuhi etrov duhovnega

življenja. Človek z njihovo pomočjo tako razmišlja kot

angeli o delu človeka v duhu, ne o snovi. Vile zraka.

Jaz vdihavam sile življenja, iz zraka dobivam moč človeka.

Stvarniška moč, ki ti sveti in jo ne živiš, živi tako,

da ustvarjaš dihajoče življenje v dihanju. Salamandri

, bitja toplote, prebavljajo gibanje. Jaz prebavljam sile

življenja, moč korenin, vode zraka, moč strnjejna toplotnega

in svetlobnega etra. Sile, ki oblikujejo življenje.

Delo elementarnih bitij je vse, kar rastlina daje

človeku. V vsaki rastlini živijo štiri elementarna bitja.

Škratje so tisti, ki držijo korenine in jim dajejo moč, da

rastlina raste in da seme vzkali, ker seme najprej požene

korenino, nato šele kalček. Škratje pridejo v jeseni

v korenine, da jih drže v principu SAL, bog oče, od

20.11. do 12.03. V obdobju svetih noči od 24.12. do 6.1.

- od božiča do treh kraljev - pridejo v seme, da drže

kaljivost več let. Škratje morajo živeti v zemlji, zato

seme v svetih nočeh zakopljemo v zemljo, tako da se

ne zmoči. Škratje pripeljejo etre življenja v rastline, da

lahko rastejo. Princip MERKUR, bog sin, poteka od

12.03. do 20.07. Rosalke, elementarna bitja vode, živijo

v kemičnem etru fotosinteze. S pomočjo vode dobavljajo

hranila iz zemlje v rastlino, ker brez vode ni življenja

rastlin. Sonce, toplota in svetloba, ki prihaja iz

kozmosa na zemljo, omogočajo rast, življenje rastlin.

Nadsončni planeti: Mars, Jupiter in Saturn sprejemajo

etre za kvaliteto korenin in korenovk v prehrani.

Podsončni planeti: Luna, Venera, Merkur pa sprejemajo,

posredujejo etre življenja rastlinam v vse, kar je nad

zemljo – listi, cvetje, plodovi, olja, semena, cvetni prah -

duhovi toplote – da seme dozori. V njem so etri svetlobe,

toplote, ki nam dajejo moč od sonca. Svetloba in toplota

nimata teže. Duša je nosilec naših čustev, čutil; veselje,

žalost, bolečina, radost, toplota, mraz, jeza, srž itd.

Razlika med dušo in duhom – duševnostjo je, da je človek

bitje Jaza, ne duša. To je povsem jasno, duševnost

občutimo. Duhovno razmišljamo. Pri živalih je nagon,

ne razmišljanje. Duša je v srcu, duševnost pa v glavi.

Cvet je nadrastlinski kozmični sulfurični princip. Jaz

bi moral biti najbolj duhoven, da bi obvladal duševno

telo. Fizično telo preobrazi izraz jaza – oči. Naša duša

je v elementu vode. Jaz duševnost je kozmična v elementu

zraka.

Da nam bo rastlina lahko dala vse te etre življenja,

jo moramo negovati ob pravem času s kremenom in

kompostom, predelanim z biodinamičnimi pripravki.

S tem lahko odrešimo elementarna bitja, ki morajo živeti

v rastlini. To so nižji angeli, ti so veseli, če smo veseli

mi, če mi opazimo rastlino in se je razveselimo. V

zahvalo je zdrav duh v zdravem telesu. O tem bi moral

današnji človek premišljevati, razmisliti, kaj pravijo ta

štiri elementarna bitja v rastlinah.


Osnove antropozofije

Antropozofska duhovna

znanost kot eliksir

življenja

Brane Žilavec

V prejšnjem prispevku je bilo opisano, kako so v našem

organizmu ves čas dejavne sile smrti, ki omogočajo

naše zavestno življenje, obenem pa so to iste sile,

ki povzročijo človekovo smrt – to je smrt fizičnega telesa.

Te sile umiranja morajo biti uravnotežene s silami

življenja, ki venomer obnavljajo naše fizično telo. Med

ljudmi z materialističnim pogledom na svet obstaja veliko

zanimanja za načine, ki omogočajo ohraniti mladostni

videz in počutje tudi v kasnejših letih življenja

in tako podaljšati njihova življenja. V ezoteričnem jeziku

se tovrstno prizadevanje imenuje 'iskanje eliksirja

mladosti' oziroma 'iskanje eliksirja življenja'. V tem

prispevku se bomo osredotočili na vprašanje, ali nam

pri tem iskanju lahko pomaga antropozofska duhovna

znanost.

Najprej si moramo ponovno priklicati v spomin, da

'bistvo antropozofskega pogleda na svet ni v tem, da

si privzamemo določeno število abstraktnih konceptov,

katere smatramo za neke vrste katekizem, ki mora

biti urejen v skladu s področji, ki jih raziskujemo, in

ki nam omogoča, da smo zadovoljni, zato ker imamo

drugačen pogled na svet kot drugi ljudje. Prav zares

ne! Antropozofski pogled na svet mora postati vprašanje,

kako spremeniti naš celoten način mišljenja in

čutenja, tako da v naši notranjosti pride do velikega

trenutka duhovnega prebujenja, ki nam omogoči spoznanje,

da moramo dovoliti duhu, da presvetli naše celotno

življenje. Vse sedanje nesreče človeštva so posledica

izjemnega pomanjkanje volje, da bi priznali obstoj

duhovnega. Ničesar drugega kot volja do življenja na

duhoven način, volja za duhovne odločitve – kar pomeni,

da upoštevamo duhovne motive v vsem našem

delovanju v fizičnem svetu – ničesar drugega ne more

prinesti ponovnega zdravja človeštvu. Za naš prihodnji

razvoj bo vedno večja potreba, da prisluhnemo govorici

duha. Ljudje bi morali doumeti, da antropozofski

pogled na svet ne obstaja z namenom, da doda okraske

na torto, ki jo predstavlja življenje z vsemi zunanjimi

fizičnimi užitki, kajti antropozofski pristop je povezan

z najbolj globokimi motivi, ki so v ozadju naše kulture.

Morali bi tudi doumeti, da se naša sedanja kultura ne

bo zmogla povrniti k zdravemu stanju, če ne bo našla

navdiha v antropozofskem razumevanju sveta.' 1

Če hočemo razumeti učinke duhovne znanosti na modernega

človeka, se moramo najprej ozreti v preteklost.

'Človek, ki je živel v zgodnji egiptovski in babilonski

civilizaciji 2 , ni imel ves čas, ko je gledal v fizični

svet, samo fizičnih zaznav – tako kot jih imamo sedaj

mi – temveč so bile njegove zaznave mnogo bolj žive.

Ljudje v tistih časih so vedeli, da je za fizičnimi zaznavami

nekaj, kar se izraža v imaginacijah. Zaradi tega

niso bili tako nespametni, da bi si predstavljali – tako

kot to počnejo sodobni fiziki – da so v ozadju zaznav

vibracije fizičnih atomov. V tistih časih so ljudje vedeli,

da je v ozadju zaznav prisotno življenje, in da so se

kot odziv na takšne zaznave iz njihove notranjosti pojavljale

slike zvezd na nebu skupaj s soncem. In vse

te slike so bile polne življenja. To je bila še posebno

močna izkušnja v času stare perzijske kulture, ko se je

kot odziv na zunanjo zaznavo fizičnega sonca pojavila

notranja duhovna sila sonca v podobi boga Ahura

Mazdao. V še starejših časih bomo našli to vzajemno

delovanje, to srečanje notranjega in zunanjega sveta še

bolj izrazito in močno. Dandanes se to ne more odvijati

na enak način kot nekoč, vendar mora zato obstajati

nadomestilo. Le-to se mora ustvariti na drugačen način.

Mi, sodobni ljudje, smo soočeni z zunanjim svetom

preko naših zaznav. Ko razmišljamo o njih, je del tega

zunanjega sveta skrit pred nami. Učinek tega je delno

omrtvičenje in potemnenje v našem notranjem bitju.

Nalogo antropozofskega razumevanja sveta lahko

razumemo, ko spoznamo kako znanost, ki je predstavljena

v opisu razvoja skozi obdobja starega Saturna,

17


ŠIRIMO

starega Sonca in starega Meseca v knjigi Okultna znanost

3 , prinaša novo življenje temu, kar je običajno zatemnjeno

in mrtvo. Vsak človek ima to znanje razvoja

sveta, vendar le to leži v globinah, pod pragom njegovega

zavedanja.' 4

d Kmitu (Dreamstime)

Ta opis bo bolj razumljiv, če vemo, da so ljudje v

prejšnjih obdobjih razvoja imeli prirojeno sposobnost

jasnovidnosti, ki pa se je skozi nadaljnji razvoj človeštva

počasi izgubljala. Obenem s tem se je postopoma

razvijala sposobnost intelektualnega mišljenja. Zaradi

tega 'je sedaj prišel čas, ko morajo ljudje s pomočjo

razumevanja duhovne znanosti pridobivati ideje o

nadčutnih svetovih. Zato se mora vedno znova opozarjati

na dejstvo, da lahko le duhovni raziskovalec

raziskuje zadeve v nadčutnem svetu, vendar jih lahko

potem, ko so nam le-te razodete, dojamemo in razumemo

zaradi tega, ker obstaja v najbolj notranjem predelu

naše duše nekaj, kar lahko imenujemo skrit jezik duše.

Samo v primerih, ko v človeku prevladujejo intelektualni

in čutno-zaznavni predsodki, se smatrajo ideje, ki

jih prinaša duhovno raziskovanje, za nesmisel in kot

neumnost in fantazija. Vendar so te ideje – potem ko jih

sprejmemo v naše bitje – tiste ideje, ki podarijo jedru

naše duše gonilno silo, ki ji omogoča v vseh bodočih

obdobjih, da najde svojo pot v vesoljnih prostranstvih.

Vedno bo veljalo pravilo, da so lahko samo tisti, ki

so dosegli ustrezno stopnjo ezoteričnega razvoja, dejansko

zmožni raziskovati vsebino duhovnega sveta;

vendar posedovanje znanja o duhovnem svetu in zavestno

delo v preučevanju te vsebine – razumevanje

duhovnih idej in konceptov in posedovanje duhovnega

sveta kot nekaj, kar prinaša gotovost duševnemu

življenju – vse to je nekaj, kar bodo ljudje vedno bolj

potrebovali kot najbolj pomembno duhovno hrano.' 5

Obstaja velika verjetnost, da se bodo takšni argumenti

zdeli ljudem, ki so potopljeni v svetu fizičnih zaznav

in materialističnih idej, kot neke vrste poceni oglaševanje

prednosti, ki naj bi jih prinašala antropozofija.

Vendar je takšen odziv možen le takrat, ko človek še

nima svojih lastnih izkušenj. Če nekdo opisuje prednosti

naravne oziroma biodinamično pridelane hrane

nekomu, ki je ni nikoli prej izkusil – ker se je pred tem

celo življenje hranil z moderno industrijsko pripravljeno

hrano – potem bodo za tega človeka vsi argumenti

zgolj ideje, ki jih lahko zlahka zavrne. V primeru, ko

jih ljudje sprejmemo, pa lahko postopoma razvijejo čisto

nova občutja in zaznave. Kajti 'v določenem smislu

je duhovna znanost sredstvo, ki nam omogoča doseči

to, kar mora biti doseženo – to je odkritje svetlobe življenja

in notranje toplote življenja v naših dušah. Najti

moramo to svetlobo in toploto, ki se razodevata v človeških

dušah, in ki bosta vodili človeštvo do njegovega

duhovnega doma. V nadaljnjem razvoju bodo človeške

duše postopoma spoznavale, da je govorjenje o

'Bogu znotraj nas' preprosto ena abstraktna ideja v primeru,

ko duša tako ljubi udobje, da si ne prizadeva za

razumevanje učenja, ki ga prinaša duhovna znanost.

Potemtakem obstaja velika nuja, da moderne duše razumejo,

da je duhovna znanost ustrezna in prava pot

v duhovni svet za današnje čase. Človeštvo, ki je sedaj

v zrelih letih, mora zavestno razviti misli in občutja,

mora korak za korakom iz lastnih moči in ne s pomočjo

zunanje avtoritete iskati vstop v duhovne svetove.

Če kdorkoli misli, da mora verjeti temu, kar prinaša

duhovna znanost brez razumevanja in brez napora

lastnih duševnih zmožnosti, potem to pomeni, da le-

-ta še ni pustil ob strani predsodkov materialističnega

mišljenja. Kdorkoli, ki pristopi k najbolj zahtevnim in

smelim razlagam antropozofije brez predsodkov, jih

lahko razume in dojame.' 6 Vendar je za mnoge ljudi

enostavneje, če sledijo drugim, še posebno, če so to

duhovni učitelji, ki obljubljajo, da jim bodo skrajšali in

olajšali pot duhovnega razvoja.

18


OBZORJA

Če bi se ljudje zavedali, česa so s takšnim pristopom

prikrajšani, bi se verjetno z večjo vnemo lotili naporne

in dolgotrajne naloge razumevanja duhovnih svetov.

Kajti 'antropozofijo se ne sme smatrati zgolj za teorijo

ali za znanost, niti ni znanje v običajnem smislu. Raje

je nekaj, kar se lahko v duši preobrazi v dejansko življenje,

v eliksir življenja. Kar je v resnici pomembneje

od enostavnega pridobivanja znanja s pomočjo antropozofije,

je dejstvo, da pritekajo iz antropozofije v

naše bitje sile, ki nam ne pomagajo zgolj v običajnem

fizičnem obstoju, temveč skozi celotno paleto življenja,

vključno s fizičnim življenjem in breztelesnim stanjem

med smrtjo in novim rojstvom. Bolj ko lahko občutimo,

da nam antropozofija podarja sile, ki nas naredijo

močnejše in obogatijo življenje samo, bolj resnično razumemo

antropozofijo.' 7

prispodoba: 'Sejalec je šel sejat seme svoje. In ko seje,

pade nekatero poleg ceste in ga pogazijo in ptice nebeške

ga pozobljejo. In drugo pade na skalo in brž ko

vzraste, usahne, ker nima vlage. In drugo pade sredi

trnja in trnje zraste ž njim vred in ga uduši. In drugo

pade na dobro zemljo, in ko zraste, prinese stoteren

sad.' 9

Steinerjeva razlaga te biblijske prispodobe obelodani

vzroke, ki so v ozadju različnih odzivov na antropozofske

razlage. 'Prispodoba o sejalcu, ki jo pove Jezus

Kristus svojim učencem, je uporabna tudi za antropozofsko

pojmovanje sveta. Seme predstavlja božje kraljestvo

– to je kraljestvo duha. To kraljestvo duha se

spušča kot seme v duše ljudi z namenom, da bi delovalo

na Zemlji. Obstajajo ljudje, ki imajo v svojih dušah

le takšne sile, ki zavračajo duhovno videnje sveta

Navkljub vsem tovrstnim argumentom v prid antropozofske

duhovne znanosti bo preteklo še veliko vode,

preden se bodo ljudje lotili njenega študija v večjem številu,

kot je to primer v današnjih časih. Moderni ljudje

so namreč nagnjeni k udobju in preprostim rešitvam.

To velja tudi za nekatere člane antropozofskega gibanja.

'Lahko si priznamo, da včasih resnično mislimo,

da morda obstaja lažji pristop k antropozofiji od vsega

tega, kar je podano v antropozofski literaturi. Pogosto

se izjavi z lahkim srcem, da je na koncu koncev vse, kar

človek potrebuje, da pozna samega sebe in da si mora

zgolj prizadevati, da postane dober in pravičen in potem

bo postal dober antropozof. Toda ravno to je tisto,

kar nam omogoči globlji uvid o tej zadevi – namreč to,

da ni ničesar bolj težkega kot biti dober človek, in da

nobena druga stvar ne zahteva tako velikih priprav in

napornega dela, kot jo zahteva prizadevanje za dosego

tega ideala.' 8

To se lahko vidi tudi v načinih, kako se ljudje odzivajo

na duhovne razlage. V bibliji obstaja naslednja kratka

in kakršnokoli zavest o področju božansko-duhovnih

bitij; duhovna zavest ne zmore obstajati zaradi ovir v

njihovi duši in je zato nemudoma zavrnjena. To velja

za mnoge ljudi v odnosu do besed Jezusa Kristusa;

mnogokrat to velja tudi glede tega, kar mora antropozofija

prinesti v svet v današnjem času. Seme antropozofije

se odrine in ptice ga pozobajo, tako da nič niti ne

prodre v prst.

V naslednjem primeru so besede Jezusa Kristusa ali

pa besede duhovne modrosti govorjene duši, ki ji primanjkuje

ustrezne globine. Takšna duša je celo sposobna

razumeti, da so to zelo verjetne resnice, vendar

le-te ne postanejo del njenega lastnega bistva in bitja.

Takšen človek je morda celo sposoben posredovati to

resnico drugim ljudem, vendar pa se njegova duša ne

poistoveti z modrostjo te resnice. To je primerljivo s semenom,

ki pade na skalnata tla in zato ne more vzkliti.

Tretje vrste semena pade v trnjevo grmovje. Tam sicer

vzklije, vendar ne zmore uspevati. To se nanaša na

ljudi, katerih duše so tako zaposlene z vsakodnevnimi

19


ŠIRIMO

20

skrbmi in zanimanji, da je navkljub razumevanju besed

duhovne resnice vse drugo v njihovi duši kot trnjevo

grmovje, ki deluje kot nenehna ovira.

Maloštevilni ljudje so zmožni dopustiti duhovnim resnicam,

da za razvijejo v svobodi, na način, ki ga predstavlja

četrte vrste semena. To so ljudje, ki začenjajo

doživljati antropozofijo kot živo resnico, ki jo sprejmejo

v svoje duše kot vir življenja in prepojijo z njo

svoje celotno bitje. To so prvi nosilci sile s katero bodo

delovale duhovne resnice v prihodnosti. Vendar pa ne

more biti dandanes nihče, v komer se ne porodijo pravo

zaupanje in globoko prepričanje iz njegove lastne

duše, na kakršenkoli zunanji način prisiljen, da bi verjel

v resnico in moč duhovne modrosti.' 10

Vsak posameznik je potemtakem svoboden, da prisluhe

duhovnim resnicam ali pa da jih zavrne. Vendar pa

ima vsaka odločitev svoje posledice. Kajti duhovne

resnice, ki so nam na voljo v antropozofski literaturi,

niso zgolj prazne besede. 'Učitelji, ki pripadajo antropozofskemu

gibanju, imajo v modernem času pravico,

da razkrijejo človeštvu del okultne modrosti – modrosti,

ki jim je bila sicer podana v obliki intuicije, vendar je

na voljo ljudem sedaj v miselnih oblikah, ki ustrezajo

modernemu življenju. Misel je sila - tako kot elektrika,

tako kot sila pare, tako kot toplotna energija. Misli, ki

se podajajo znotraj antropozofskega gibanja, so sila, ki

jo lahko izkusi vsak, ki jih sprejme vase brez takojšnjega

nezaupanja. To ne bo opazno takoj zatem, ko jih slišimo,

kajti semena bodo vzklila kasneje. Antropozofski

učitelj na pričakuje slepe vere, temveč samo da ga

ljudje poslušajo. Niti odobravanje kot izraz verjetja niti

zavračanje na osnovi pomanjkanja le-tega, ne predstavljata

pravilnega odnosa. Poslušalci naj bi bili nevtralni

in tako omogočili, da učenje oživi znotraj njih, pa

čeprav samo z namenom, da bi ga preizkusili. Če dopustite

antropozofskim mislim, da oživijo na ta način,

potem ne boste imeli znotraj vas zgolj misli, temveč se

bo v vaše bitje vlivala duhovna energija, ki bo delovala

v vašem organizmu in obrodila sadove.' 11

Tako lahko dojamemo, da se nekaterim ljudem 'antropozofija

lahko zdi suhoparna in abstraktna, vendar v

resnici ni zgolj teorija, temveč je nekaj, kar uspeva in

raste tako kot seme, posejano v zemljo. Sile se dvigajo

kvišku v vse smeri in postanejo rastlina ali drevo.

Temu je resnično tako! Občutja, ki nas dosežejo preko

duhovne znanosti, nam dajo moč, da se ponovno

prerodimo. Na ta način antropozofija postane eliksir

življenja in naš pogled na svet se odpre v višave. Tako

bomo pridobivali moč iz teh svetov in potem, ko so

te sile prisotne v našem bitju, bomo spoznali samega

sebe iz najbolj skritih vidikov.' 12 Seveda se to ne more

zgoditi preko noči, vendar je pomembno, da ustrezno

pripravimo podlago, tako da bodo lahko semena antropozofije

v naši notranjosti vzklila, zrastla v močne

rastline in prinesla obilne plodove.

'Iz opisov, ki so bili do sedaj podani, lahko uvidite,

kako pomembno je, da se ne zadovoljimo s spoznanji

splošnih in obsežnih resnic, temveč moramo vnesti

te resnice v vsakdanje življenje človeštva in dovoliti,

da postanejo del našega življenja. To bomo vsekakor

zmožni storiti, kajti resnice, ki izhajajo iz znanosti iniciacije,

imajo v sebi vitalnost življenja,' 13 ki deluje poživljajoče

na vsa področja človeškega bivanja. Najprej

bodo antropozofske resnice vplivale na naše duševno

življenje, ki se bo prerodilo in prenovilo. Kajti antropozofske

ideje – 'v primeru, da se podajajo na pravilen

način – so zmožne narediti naše življenjsko jedro

vedno močnejše in učinkovitejše. Mi vlivamo duhovni

sok življenja v vse, kar počnemo v antropozofskih

skupinah in kadar se sami ukvarjamo z antropozofijo.

Na ta način antropozofija ne ostane teorija, temveč je

napitek, ki nas napaja z življenjem. Antropozofija je

eliksir življenja, ki se vedno znova pretaka v naše duše

in o katerem vemo, da bo naše duše napravil vedno

močnejše. Ko bo antropozofija prešla iz sedanjega položaja,

ki ga ima v zunanjem svetu zaradi pomanjkanja

razumevanja, ko bo resnično vplivala na naše celotno

duhovno življenje, potem bodo ljudje razumeli, kako

bo rešitev – celo rešitev fizičnega življenja, popolnoma

zunanjega življenja – odvisna od priliva novih moči,

ki se ga lahko doseže s pomočjo študija antropozofije.

Ljudje bodo spoznali poslanstvo antropozofije le

takrat, ko bodo občutili, da nas oskrbuje s sredstvi,

ki omogočajo učinkovito delovanje na fizično telo v

takšni meri, da bo postalo polno moči in zdravja.' 14

Če se sprašujete, kako lahko antropozofska duhovna

znanost vpliva na zdravje našega fizičnega telesa, si

oglejmo primer podedovanih nagnjenj oziroma dednih

lastnosti. 'Kaj bo zmožen storiti človek, ki s pomočjo

pravilnega duhovnega razumevanja v svoji duši

okrepi samega sebe z duhovnim eliksirjem življenja?

Ne glede na to kar je morda podedoval, so te dedne

lastnosti samo v fizičnem telesu ali največ v eteričnem

telesu. S pomočjo njegovega pravilnega pojmovanja

sveta bo zmožen narediti svoje vitalno središče

vedno močnejše in na ta način bo zmožen premagati

svoje dedne lastnosti. Kajti duhovno, če je prisotno na

pravilen način, je zmožno izenačiti vpliv telesa. Če pa

človek ne krepi duhovnega jedra svojega bitja in zgolj

trdi, da je duhovno plod fizičnega, potem bo imel

šibko notranjo naravo in bo tako postal žrtev dednih

lastnosti; le-te bodo potem v njem delovale škodljivo.

Zatorej ni čudno, da imajo tako imenovana podedovana

nagnjenja tako neprijetne rezultate, kajti ljudi se


OBZORJA

najprej prepričuje v moč dednih lastnosti in potem se

jih prikrajša za to, kar se jim lahko zoperstavi. Na ta

način se širi prepričanje v moč dednih lastnosti, hkrati

pa se niti ne omeni duhovnega pojmovanja sveta, ki je

najboljše orožje, s katerim se lahko upremo podedovanim

nagnjenjem. V tem primeru znanost ne razširja

samo nepravilne teorije, temveč odvzema ljudem zdravilo,

ki promovira življenje – to je duhovno razumevanje

sveta, ki je zmožno okrepiti človeka in ki je edino,

ki se lahko upre fizičnem silam, ki bodo v nasprotnem

primeru uničile človeka. Fizično ima lahko uničujoče

učinke tako dolgo, dokler človek ne ojača svoje lastne

duhovne narave. Ko stori to, se znotraj njega razvije

bojevnik, ki ga je sposoben ubraniti pred škodljivimi

fizičnimi vplivi.' 15

To je le eden od načinov, kako lahko duhovno razumevanje

sveta vpliva na zdravje in življenjske sile našega

fizičnega organizma. Tovrstni vplivi so možni zaradi

tega, ker je 'svet in vse, kar le- ta vsebuje, rojen iz duha.

Mi smo rojeni in poklicani, da se dvignemo do duha.

Duhovna znanost nam razkriva, kako leži duh začaran

v materiji in kako je fizična snov magični plašč duhovnega

področja. Ko živimo v materialnem svetu, je naša

naloga, da odčaramo duh iz tega magičnega plašča.

Na ta način najde duhovno svoje vstajenje od mrtvih

v notranjosti človeka – v človekovi duši, ki se povzpne

nad samo sebe.' 16 To je proces duhovnega prerojenja

in pomlajenja, ki je možen takrat, ko se 'podzavestne

in mrtve sile v duši in v organizmu postopoma premagujejo

s pomočjo močnega prežemanja duše zavesti

z duhovnim znanjem.' 17 Z drugimi besedami rečeno:

Ko se zavestno in na osnovi svobodne odločitve prizadevamo

za razumevanje duhovnih modrosti, ki jih

prinaša antropozofska duhovna znanost, potem hkrati

z njo v naš organizem pritekajo tudi sile duhovnega

prerojenja, ki učinkujejo kot eliksir življenja.

Opombe:

1 Steiner, The Meaning of Life, date unknown

2 Po velikem obdobju razvoja, ki se je končalo s potopitvijo Atlantide, so

obstajala naslednja kulturna obdobja (dolga 2.160 let): starodavno

indijsko, starodavno perzijsko, egiptovsko-kaldejsko-babilonsko,

grško-rimsko. Od leta 1413 živimo v sedanjem kulturnem obdobju.

3 V knjigi Okultna znanost Steiner predstavi različna obdobja in podobdobja

vesoljskega razvoja, ki je razdeljeno v sedem glavnih obdobij, ki

se imenujejo: stari Saturn, staro Sonce, stari Mesec, (sedanja) Zemlja,

prihodnji Jupiter, prihodnja Venera, in Vulkan.

4, 5 Steiner, The Inner Nature of Man & Life Between Death & New Birth,

Vienna, 11.04.1914

6 Steiner, How the Spiritual World Interpenetrates the Physical, Cassel,

10.05.1914

7, 8, 12 Steiner, Esoteric Christianity & the Mission of Christian Rosenkreutz,

Vienna, 8.02.1912

9 Sv. Lukež, poglavje 8, 5-8

10 Steiner, The Gospel of St Luke, Basle, 24.09.1909

11 Steiner, Awareness-Life-Form, Berlin, 26.05.1904

13 Steiner, Planetary Spheres & Their Influence on Man's Life on Earth & in

Spiritual World, London, 24.04.1922

14, 15 Steiner, The Christ Impulse & the Development of the Ego-Consciousness,

Berlin, 22.12.1909

16 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.05.1909

17 Steiner, vir neznan

Anthroposophical Spiritual Science as an Elixir of Life

Anthroposophy is not a theory, it is a life-giving draught, an elixir of life which ever anew pours itself into

our souls and of which we know that it will make them grow stronger and stronger. When anthroposophy

emerges from the position which now, through lack of com-prehension, it occupies in the outer world, when it

really intervenes in our whole spiritual life, people will then see how the salvation, even of the physical life, of

the purely external life, will depend on the strengthening which can be acquired through the study of anthroposophy.

What really matters more than simply acquiring knowledge through anthroposophy, is that forces

flow into us from anthroposophy which help us not only in ordinary physical existence but through the whole

compass of life, including physical existence and the discarnate condition between death and a new birth.

21


Razmišljanja

Zlata nit

Susan Locey

potreben preizkus časa. Dolgotrajna vrednost povezave

med dvema stopnjama je dokaz za 'zlato'. Vse ostalo

je predmet katarze na ognjišču časa, ki nečisto ločuje

od večnega.

Potek življenja nam postane pomembnejši, ko v

njem zaznamo zlato nit, ki vse naključne dogodke

povezuje. Ta zlata nit poveže pot in smer, ki podpre

vse naše korake v razvoj. Sledi skritim namenom in

usmeritvam k določenim ciljem, ki so bili morda

nezavedni ali - zaradi motenj v vsakdanjem življenju

- skriti našemu notranjemu pogledu. Kaj je ta zlata

nit in kaj je višja modrost, ki zna ravnati z njo in z

nami?

Ko se poglabljamo v ta vprašanja, morda spoznamo,

da nismo mi edini tisti, katerih obstoj odkriva stalnost

in smisel, celo skozi skoke v neznano, padce in preobrazbe.

Zdi se, da je celo življenje namenjeno takšnemu

temeljnemu povezovalnemu principu – tudi življenje

naše matere zemlje lahko sledi usodi umiranja

in nastajanja, ko se opira na krhko vez, ki povezuje

prihodnost s preteklostjo. Ali je to zlata nit molekularne

stalnosti, osnovane na temelju dosegljive DNK?

Ali lahko v pomenljivosti neskončnega izbora iz tega

dosegljivega bazena DNK odkrijemo nekaj več kot le

naključno preživetje?

Lahko si drznemo zaključiti, da niso vse niti spredene

iz zlata. Nekatere so 'poizkusi' ali igrive prilagoditve

na poti. Da bi dojeli, kaj je zlato in kaj le poizkusi, je

Sledi dragih kamnov na našem planetu so opomin, ki

ga je za sabo pustila daljna preteklost. Zgodnji metalurgi

so si predstavljali, da je zemlja 'prepojena' s kovinami

z drugih planetov. Alkimisti so rudarstvo nekoč

razumeli kot postopek odstranjevanja zlata, medtem

ko naj bi bile kovine še vedno v stanju zarodka. Predvsem

na zlato so gledali kot na proizvod sonca. V skriti

pradavnini se je zemlja združila s soncem in med ločevanjem

od te ustvarjalne sfere svetlobe so ostale sledi,

'prepojene' v zemlji, ki so otrdele in se strnile v zlato.

Zemlja je postala varuhinja zarodka zlata. Ta zarodek

leži globoko v zemlji ter čaka in 'dozoreva'. Rojstvo

tega zlatega zarodka je odkritje novega sveta, novega

človeštva. Na koncu apokalipse je bil Janez priča in je

opisal to rojstvo novega sveta, ki ga je imenoval novi

Jeruzalem. To je pravo resnično ponovno stvarjenje

zemlje, potem ko bodo preizkušnje stari, gnili svet pripeljale

do konca.

In prav tla tega novega sveta, ki, kljub temu da se rojeva

iz globin, prihaja iz duha, so čisto zlato. Vendar to

ni tisto zlato, ni zlata kovina, ki smo jo mi oblikovali v

razne okraske, topili v kocke, povzdignili v sveti gral,

po njem hrepeneli, ga preklinjali in častili! Ta bodoča

osnova novega sveta je drugačno zlato – to zlato je prosojno!


Članek je bil objavljen na internetni strani revije Lilipoh.

prevedla Marina Nuvak

d Guenter Zoufal (Dreamstime)

A Golden Thread

22

The course of our life becomes more meaningful when we begin to sense the golden thread that runs

through all the random events. This golden thread draws together a path with direction that underlies

all our steps in development. And it traces a hidden intentionality and orientation to certain goals

that have perhaps been unconscious and hidden to our inner vision by the distractions of everyday life.

What is this golden thread, and what is the higher wisdom that knows to wield it and work with us?


Recesija

F. A. Sweet

V ekonomski klimi, ki trenutno prevladuje, sem

začutil neizmerno olajšanje, ko sem ugotovil, da

nimam nobenih delnic, vrednostnih papirjev,

dividend, pokojninskih shem in celo, ko sem zadnjič

pogledal v svojo omaro, nobenega para celih nogavic.

Imam pa limit. Danes ni tako kot nekoč, ko sem, še kot

študent, prekoračil stanje na računu za 1,30 $ in me je

strog bančni uslužbenec oštel. Ah, kje so tisti zlati časi,

ko nisi mogel prekoračiti stanja na računu, ne da bi

imel pred tem z bančnim upraviteljem v njegovem zadušljivem

svetišču vsaj tri dni tajni posvet, na katerem

si kar se da obširno pojasnjeval zakaj in čemu, da ne

omenjam kaj in komu.

Dandanes pa je seveda limit nujen modni dodatek,

tako kot na primer preluknjana ustnica ali morda vijolična

baretka. Ljudje med seboj primerjajo velikost

limita, kot so nekoč mladi fantje primerjali velikost nečesa

drugega. Moj je 1.000 $. To ni nič, moj je 5.000 $. In

lahko bi rekli, da se vam ga bankirji prav trudijo odobriti,

tako kot se trudijo restavracije, ki vam v košarici

prinesejo košček kruha, za katerega ste mislili, da sodi

h kosilu, potem pa ugotovite, da so vam zaračunali ne

le tri hlebce kruha, ampak očitno tudi celo (bedno) letno

plačo pletilca košar v Kurdistanu, ki je spletel košaro,

v kateri so vam kruh prinesli. In plačate seveda s

kreditno kartico ...

Ah, kreditne kartice. Pravijo, da včasih niti slišali nismo

o tem, kaj šele da bi sanjali, da bi takšen košček

plastike mavričnih barv, ki omogoča takojšnjo zadovoljitev

potreb, celo imeli. Zdaj pa smo od nje odvisni.

Ali ni čudovito, ko dobite svojo čisto novo bleščečo

kartico? Pritrjena na list papirja izgleda kot lesketajoč

posnetek počitnic, ki si jih boste zdaj navsezadnje le

lahko privoščili. S kakšnim neverjetnim navdušenjem

jo vzamete iz ovoja in jo spravite, kot bi bila vaš potni

list v raj. Zdaj lahko staro kartico pozabimo – razen tistih

presnetih, nerodnih mesečnih računov - posledica

dolgov, ki se množijo.

'Življenje na kredit' se zdi kot hoja po zraku. Samo

vztrajno moraš polagati svoje korake na nič, tako kot

bi tam nekaj bilo – dobra priprava seveda na neosnovano

breztelesno zaznavanje. To bi brez dvoma morali

dodati kot dragocen obred iniciacije, imenovan morda

'Dolg sprehod čez kratko palubo.'

Trenutna recesija – beseda me na nek način spominja

na Weston-super-Mare v času plime, ko se morje

umakne tako daleč, da lahko milje daleč vidimo le

blato, pa vendar vsi v kopalkah hitijo izdelovati gradove

iz peska, kot da bi se lahko takoj nato potopili v

vodo – me, kot že rečeno, pušča dokaj zadovoljnega ali

vsaj nič bolj nezadovoljnega, kot sem sicer, še toliko

bolj zato, ker se zdi, da smo vsi v istem čolnu. Naj mi

bo zadnji stavek s svojo brezupno mešanico metafor

oproščen. Spominja me na naše politične voditelje, ki

uporabijo vse zvijače, da bi iz bankrota izvlekli politični

kapital. Kaj se pravzaprav zgodi, ko smo vsi na

istem čolnu? Potone. A človek vsaj potone v družbi z

drugimi ...

Da, neverjetno sproščen sem, delno tudi zato, ker v to

metaforično blato nismo do grla zakopani samo nepomembni

posamezniki kot sem jaz, ampak cele države

in narodi. Le-ti so sledili zgledom in so sedaj v bilijonskih

dolgovih – zaradi česar se zdi moj dolg še toliko

bolj neznaten.

Vse do zdaj pa nisem mogel razumeti, kako lahko banke

slabe dolgove odkupijo in jih z neko skrivno alkimijo

spremenijo v dobre. Dober dolg? Vsi moji dolgovi se

mi zdijo precej slabi, ampak če bi jih kdorkoli hotel odkupiti,

bom takoj z veseljem postavil ceno. Navsezadnje,

če kupi enega, mu enega podarim. Imam zbirko

lepih dolgov – samo en lastnik, zanje je trenutno zelo

veliko zanimanja, zelo malo so odplačani, odplačevanje

vse življenje zagotovljeno. Če je slabo premoženje

– ki meni zveni 'slabo dobro', 'hladno vroče' ali morda

le 'rdeče črno' – mogoče kupiti in prodajati kot vroče-mrzle

piškotke, potem tukaj nečesa ne razumem.

23


RAZMIŠLJANJA

Ampak če vsakdo kupuje in prodaja zrak, potem si

lahko tudi jaz sposodim še nekaj več in s perjem okrasim

svoje gnezdo z negativno pravičnostjo.

Mar ni to tisto, kar naj bi pravzaprav mi vsi počeli?

'Zapravljali, da se izkopljemo iz recesije.' Jaz svoj delež

dobrega za naš planet opravljam, ko sledim zgledu

naših modrih voditeljev in altruistično pomagam, da

imajo delo kurdski pletilci košar, tako da mi lahko natakar

postreže z oderuško dragimi koščki kruha, ki ga

pravzaprav niti ne želim, ampak ga lahko vsaj plačam

s kreditno kartico, z denarjem, ki ga nimam. Ali ni to

čudovito, če lahko delaš, kar hočeš in je to, kar delaš,

povrhu še prav? Pravzaprav menim, da si za svoj trud

s strani britanskega in kurdistanskega gospodarstva

zaslužim plačilo. Navsezadnje sem pomembno kolesce

v potrošniškem stroju ki bo, če ne bo nenadoma

popolnoma odpovedal, pripeljal do našega okrevanja.

Kar se mojega plačila tiče, bi bil vesel mnogo manjšega

zneska, kot ga prejme na primer bankir. V svoji službi

ni verjetno za javno dobro naredil nič več kot jaz. Če

dobro premislim, skupaj s 60 milijoni ljudi plačujem

za njegovo pokojnino. Prijetna je misel, da pomagamo,

da lahko zaslužen človek počiva na svojih lovorikah.

Ali morda popuščam njegovim moralnim načelom?

Sem slišal bankirjevo prepričevanje:

'Prevelika je proizvodnja;

potrebna je manjša potrošnja.'

Kot morski pes z naprstnikom, on s svojim peresom

nič v kredit spremeni in ga nato prekliče.

Ko žepi so prazni, je poln navdušenja.

Do inflacije pa je poln prezira.

A ko v težavah je in plačat ne more,

čemeren izgleda in odlog zahteva.

Eimar O'Duffy, avgust 1934

Članek je bil objavljen v reviji New View in na duhovit način

opisuje absurdnost trenutne ekonomske situacije v svetu.

prevedla in povzela Marina Nuvak

24

More magazines by this user
Similar magazines