Letno poročilo Hranilnice LON za poslovno leto 2015

hranilnicalon

L E T N O

P O R O Č I L O 2 0 1 5


Bančništvo na Ljubezniv, Oseben Način.


V S E B I N A

I. U V O D

1. Poročilo uprave za poslovno leto 2015 1

2. Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2015 4

1

II.

P O S L O V N O P O R O Č I L O

1. Predstavitev hranilnice 7

1.1 Osebna izkaznica hranilnice 7

1.2 Dejavnosti hranilnice 8

1.3 Razvojna pot hranilnice 8

1.4 Organi upravljanja hranilnice 10

1.5 Organizacijska shema hranilnice 14

1.6 Poslovna mreža hranilnice 16

2. Gospodarsko okolje v letu 2015 18

3. Vizija, poslanstvo, vrednote 20

3.1 Vizija 20

3.2 Poslanstvo 20

3.3 Vrednote 20

4. Strategija in strateške usmeritve 22

5. Operativni načrti hranilnice za leto 2015 23

6. Analiza poslovanja hranilnice v letu 2015 24

6.1 Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja hranilnice 24

6.2 Na kratko o poslovanju hranilnice v letu 2015 28

6.3 Izkaz poslovnega izida za leto 2015 28

6.4 Izkaz finančnega položaja za leto 2015 29

6.5 Poslovanje hranilnice na različnih segmentih poslovanja 31

6.6 Aktivnosti na področju tehnologije in informatike 33

6.7 Poročilo službe notranje revizije 34

7. Obvladovanje poslovnih tveganj 35

7.1 Upravljanje s tveganji 35

7.2 Organizacija upravljanja s tveganji 35

7.3 Cilji upravljanja s tveganji 36

7.4 Odnos hranilnice do sprejemanja tveganj 36

8. Družbena odgovornost 37

8.1 Odnos do sodelavcev 37

8.2 Komuniciranje 40

8.3 Sponzorstva in donacije 40

9. Izjava o upravljanju Hranilnice Lon d.d. za poslovno leto 2015 42

9.1 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj

v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja 42

9.2 Podatki o delovanju in ključnih pristojnosti skupščine ter opis pravic delničarjev

in način njihovega uresničevanja 43

9.3 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij 43

9.4 Podatki po 3., 4., 6., 8., 9., točki 6. Odstavka 70. člena ZGD-1 43

10. Pomembni poslovni dogodki, nastali po datumu izkaza finančnega položaja 45

7


III. P O R O Č I L O N E O D V I S N E G A R E V I Z O R J A 46

IV. R A Č U N O V O D S K O P O R O Č I L O 49

1. Izjava odgovornosti uprave 49

2. Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2015 in 31.12.2014 50

3. Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 52

4. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 54

5. Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 55

6. Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2015 in 2014 58

7. Pojasnila k računovodskim izkazom 60

7.1 Uvod 60

7.2 Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk 60

7.3 Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja 69

7.4 Razkritja k izkazu poslovnega izida 93

7.5 Denar in denarni ustrezniki 102

7.6 Razčlenitev izkaza finančnega položaja po pošteni vrednosti 102

7.7 Obračunavanje varovanja pred tveganji 105

7.8 Posli s povezanimi osebami 108

V. U P R A V L J A N J E S T V E G A N J I 112

1. Kreditno tveganje 112

1.1. Kreditna politika in postopki 113

1.2. Upravljanje kreditnega tveganja 114

1.3. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij 114

1.4. Opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene 115

1.5. Kreditna zavarovanja 115

1.6. Pregled kreditov po načinu slabljenja 116

1.7. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih 118

1.8. Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto 120

1.9. Koncentracija kreditnega tveganja 122

2. Likvidnostno tveganje 126

2.1. Pregled likvidnostnih vrzeli 126

2.2. Likvidnostni količniki 128

2.3. Koncentracija depozitov 128

3. Obrestno tveganje 129

3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja 129

3.2. Pregled obrestnih vrzeli 129

3.3. Občutljivost neto obrestnih prihodkov 132

3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala 132

4. Operativno tveganje 132

5. Tveganje dobičkonosnosti 133

6. Valutno tveganje 134

7. Druga bančna tveganja 134

8. Upravljanje s kapitalom 134

8.1. Sestavine kapitala 135

8.2. Kapitalske zahteve 136

8.3. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP) 138

Uporabljene kratice 140


I. U V O D

1

P O R O Č I L O U P R A V E Z A P O S L O V N O L E T O 2 0 1 5

Hranilnica Lon deluje na omejenem trgu Slovenije s končnim številom dobrega milijona fi zičnih oseb, ki so aktivni uporabniki bančnih

storitev in dobrih sto tisoč enot malega podjetništva in obrtništva, ki predstavljajo našo ključno poslovno usmeritev na področju

poslovanja s pravnimi osebami. Slovenijo, ki se je kot del evropskega in globalnega ekonomskega prostora leta 2009 znašla v recesiji,

val gospodarskega okrevanja še ni popolnoma zajel, hkrati pa v 2015 iz nekaterih ključnih partnerskih gospodarstev že poročajo o

postopnem ekonomskem ohlajevanju. Zmerna gospodarska rast, ki jo je dosegala Slovenija v 2015, še ni spodbudila znatnega povečanja

povpraševanja po storitvi, ki bančnemu sektorju še vedno pomeni največji del prihodkov. Še vedno velika brezposelnost in upočasnjena

rast plač imata za posledico, da se potrošniško kreditiranje še ni prebudilo. Tudi nepremičninski trg se v Sloveniji še ni aktiviral, zato

tudi povpraševanje po stanovanjskih kreditih še ni takšno, kot bi si ga v panogi želeli. Tudi podjetniški sektor je po recesiji previden in

le počasi daje občutek, da začenja nov investicijski cikel. V Hranilnici LON seveda ne moremo zanikati in zanemarjati vpliva makroekonomskega

okolja, vendar se moramo v takem okviru tudi zavedati svoje prednosti.

Z manj kot 1 % tržnim deležem smo druga najmanjša bančna inštitucija v Sloveniji. Prav majhnost, ki je včasih tudi slabost, je v našem

primeru ključna priložnost, saj se s svojo prilagodljivostjo in okretnostjo lahko zelo hitro prilagodimo tržnim impulzom in trendom in

jih v majhnem obsegu celo soustvarjamo. Verjamemo, da smo tržni vodja v nekaterih majhnih a specializiranih tržnih nišah, kar nam

omogoča naše vrhunsko znanje, ustvarjalnost in učinkovitost pri preseganju številnih omejitev regulatornega okolja in lastnega razmišljanja.

Zato trdimo, da sta prostor in čas, v katera se umeščamo, naša velika priložnost in prav od sposobnosti, da jo izkoristimo, je

odvisna naša prihodnost.

V Lonu smo v letu 2015 le delno uresničili zastavljene cilje. Svojo bilančno vsoto, ki je konec 2015 znašala dobrih 256 milijonov EUR,

smo sicer povečali za dobrih 10%, kar pa je manj, kot je bilo načrtovano. Ključen razlog odstopanja dosežene rasti bilančne vsote od

načrtovane izhaja iz omejenega kapitala hranilnice oziroma kapitalske ustreznosti in naraščajočih regulatornih zahtev na področju kapitalske

ustreznosti. Tako smo v letu 2015 zmanjšali dolg iz naslova kreditne linije Evropske centralne banke, saj zaradi omejenosti kapitala

nismo bili zmožni teh virov kakovostno in dobičkonosno naložiti. Poslovno leto 2015 smo zaključili z izgubo v višini 14 tisoč EUR. Razlog je

v tem, da smo v letu 2015 spremenili metodologijo oblikovanja slabitev fi nančnih sredstev. V letu 2015 smo oblikovali za 1.426 tisoč EUR

dodatnih slabitev. Poleg tega so k doseganju slabšega poslovnega izida vplivale neugodne razmere na trgu vrednostnih papirjev, kjer

smo dosegali nižje donose od načrtovanih.

Obseg kreditiranja smo povečali za 14,51 %, in sicer v segmentu pravnih oseb in samostojnih podjetnikov za dobrih 14 milijonov EUR, kar

pomeni 47 % rast glede na leto prej in v segmentu prebivalstva le za 2,5 milijona EUR, kar pomeni 3 % rast, kar je manj od načrtovanega.

Dodatno nam je rezultat poslabšal znaten pritisk na zniževanje obrestnih mer. Razširili smo ponudbo svojih storitev, tako da smo uvedli

več paketnih računov, predplačniško kartico MasterCard za fi zične osebe, mobilno banko mLON. Razširili smo ponudbo storitev na

bankomatih in z nadgradnjo elektronske banke svojim komitentom olajšali sklepanje depozitov. Uspešno smo zaključili projekt uvedbe

e-računov.

V letu 2014 smo začeli graditi novo poslovno stavbo, ki poteka po načrtih in tako načrtujemo selitev sedeža hranilnice in podpornih

služb v nove prostore v zadnjem četrtletju leta 2016. Selitve se veselimo, saj v obstoječi prostorih zaradi stalnega povečevanja števila

zaposlenih, v letu 2015 nas je 14 več kot leto prej, ni več ustreznih pogojev za delo. Zato pričakujemo, da bodo odlični pogoji za delo

znatno povečali našo delovno uspešnost. To bomo dosegali tudi z nadaljnjimi organizacijskimi in kadrovskimi optimizacijami, čeprav smo

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

1


že v 2015 naredili veliko. Vzpostavili smo srednjo raven odločanja, zaključili projekt sistematičnega spremljanja razvoja kadrov in informatizirali

kadrovsko evidenco.

Februarja 2015 smo zaključili dvanajsto redno dokapitalizacijo, v kateri je bilo prodanih 7.070 delnic po ceni 210 EUR za delnico, kar pomeni,

da se je kapital hranilnice povečal za 1.484.700,00 EUR. To je bilo premalo za doseganje predpisane kapitalske ustreznost 12,5 %, ki

jo beležimo šele konec leta (12,72 %), kar pa je od 1.1.2016 spet manj od na novo predpisane kapitalske ustreznosti v višini 13,2 %. V 2015

smo delovali kot zaprta delniška družba, kar pomeni, da ni bilo organiziranega trgovanja z našimi delnicami. Na podlagi le nekaj transakcij

tako ne moremo govoriti o gibanju cene delnice. Za doseganje predpisane kapitalske ustreznosti in načrtovane rasti obsega poslovanja,

bodo v naslednjih letih potrebne znatne dokapitalizacije. Za njihovo uspešnost se bomo od dosedanjega načina dokapitalizacij, ko

smo bili usmerjeni predvsem v male vlagatelje, usmerili v večje investitorje, ki bodo v nas prepoznali portfeljsko zanimivo investicijo ali

možnost strateškega povezovanja. Zavedamo se, da je tovrstnim investitorjem pomembna tudi likvidnost oziroma možnost izstopa, kar

bomo skušali doseči z določenimi notranjimi ukrepi.

Naša vizija je razviti se v najbolj zaželeno bančno inštitucijo v Sloveniji. Naša ključna usmeritev so visoki standardi poslovanja, ki

bodo temeljili na učinkovitem operativnem in korporativnem upravljanju. Pravočasno moramo zaznavati in se prilagajati spremembam

in prepoznavati ter izkoriščati poslovne priložnosti. Vizijo bomo dosegli z uporabo najsodobnejših bančnih tehnologij, s kakovostnimi

naložbami in s sprejemljivo izpostavljenostjo tveganjem. Le tako bomo zagotavljali primeren dolgoročen ekonomski donos delničarjem

ob upoštevanju najvišjih standardov poslovne etike in zadovoljstva ter osebne rasti zaposlenih in širše družbene odgovornosti v okoljih

našega poslovanja.

Ključen razlog našega obstoja je zadovoljstvo naših strank, kar pomeni zagotavljanje hitrih in učinkovitih bančnih storitev. Pomeni izpolnjevanje

želja strank ter njihovih sanj in vizij za prihodnost. To pomeni sprejemanje naših strank, da postajajo naši partnerji, ki bodo

svojim družinskim članom, prijateljem in poslovnim partnerjem z navdušenjem pripovedovali o naših odličnih bančnih storitvah.

Razvijamo organizacijsko kulturo, ki ohranja vedenje posameznikov, njihov odnos do dela, medsebojne odnose, oblike vodenja in komuniciranja,

organizacijo podjetja, odnose s poslovnimi partnerji in s konkurenco in razmerja med notranjimi in zunanjimi dejavnostmi

hranilnice. Cilj hranilnice je, da bo organizacijska kultura postala zbir deljenih verovanj, vrednot, običajev in zgodb, ki ustvarjajo skupno

identiteto in krepijo občutek pripadnosti med zaposlenimi v hranilnici.

V obdobju 2016-2020 bomo zasledovali več strateških ciljev. Povečali bomo bilančno vsoto do višine 500 milijonov EUR do 2020. Zagotavljali

bomo količnik kapitalske ustreznosti 15,5 % od leta 2017 dalje. Dosegali bomo donos na lastniški kapital v višini 5 % od leta 2018

dalje, kar bo ustrezna nagrada in zahvala za naše lastnike, ki nam izkazujejo zaupanje. Prenovili bomo poslovne enote in odprli nove s

končnim številom 20. Lastniško bomo prevzeli vsaj eno manjšo fi nančno institucijo ter vstopili na vsaj en tuj trg. Odlična Lonova ekipa,

ki se bo v naslednjih letih še okrepila, z velikim optimizmom zre v prihodnost in se veseli novih skupnih uspehov.

Bojan Mandič

član uprave

dr. Jaka Vadnjal

predsednik uprave

2

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


“ Naša ključna usmeritev so visoki standardi poslovanja, ki bodo temeljili na učinkovitem

operativnem in korporativnem upravljanju. “

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

3


2

P O R O Č I L O O D E L U N A D Z O R N E G A S V E T A I N

P R E V E R T I V I L E T N E G A P O R O Č I L A Z A L E T O

2 0 1 5

Nadzorni svet je v letu 2015 skladno z njegovimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi in pooblastili nadziral in spremljal poslovanje

hranilnice ter delo uprave. Okvir za delovanje nadzornega sveta opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih

družbah, Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke

in hranilnice), interni akti hranilnice (Poslovnik o delu nadzornega sveta, Poslovnik za delo revizijske komisije in komisije za tveganja)

ter druga pravna pravila, ki se nanašajo na delovanje bank oziroma hranilnic.

D E L O V A N J E N A D Z O R N E G A S V E T A

V letu 2015 se je Nadzorni svet sestal na 9 rednih sejah, 5 korespondenčnih sejah in 2 izrednih sejah. Na sejah je v skladu s svojimi zakonskimi

in statutarnimi pristojnostmi skozi vse leto spremljal in nadziral poslovanje hranilnice, odločal o razvojnih in tekočih vprašanjih

ter dajal mnenja h ključnim vprašanjem in odločitvam.

Pomembnejše zadeve, ki jih je obravnaval nadzorni svet na svojih sejah v letu 2015:

- spremljal je redna mesečna in kvartalna poročila o poslovanju hranilnice v letu 2015, stroškovno učinkovitost poslovanja,

ter ter nadzoroval izvrševanje sprejetih sklepov na sejah,

- sprejel poslovni načrt za leto 2015, obravnaval poslovni načrt za leto 2016 in strategijo hranilnice za obdobje 2016-2020,

- spremljal potek investicije hranilnice v novo poslovno stavbo ter vpliv investicije na poslovanje hranilnice,

- obravnaval letno poročilo SUT o analizi tveganj za leto 2014, potrdil predpisan načrt sanacije hranilnice ter obravnaval druga

poročila o tveganjih,

- spremljal je aktivnosti hranilnice na področju postopkov prestrukturiranja terjatev podjetij, ki jih je hranilnica uvrstila v skupino

prezadolženih, vendar perspektivnih podjetij, se seznanil z značilnostmi uvajanja sistema zgodnjega obveščanja (EWS) o

po poslabšanju kreditne sposobnosti komitentov ter aktivnostmi in postopki za zniževanje obsega zapadlih in neplačanih terjatev

hranilnice,

- spremljal oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij ter kvaliteto kreditnega portfelja,

- spremljal stanje in načrte za doseganje zadostne kapitalske ustreznosti,

- se seznanil z rezultati pregledov s strani regulatorja in zunanjih inštitucij ter z aktivnostmi hranilnice za odpravo ugotovljenih

ne nepravilnosti

- tekoče odločal o naložbah, za katere se je zaradi izpostavljenosti zahtevalo soglasje Nadzornega sveta,

- obravnaval dnevni red skupščine za leto 2015 s predlogi sklepov ter preveril in potrdil letno poročilo hranilnice za leto 2014,

- obravnaval je poročilo o delu Službe notranje revizije banke za drugo polletje 2014, letno poročilo za leto 2014 ter polletno

po poročilo za prvo polletje 2015. Podal je soglasje k pripravljenemu načrtu revidiranja za leto 2016 ter k načrtu strateškemu

načrtu načrtu revidiranja za obdobje 2016-2019,

- obravnaval poročilo varnostnega inženirja za leto 2014,

- imenoval novo ustanovljeno komisijo za tveganja ter člane revizijske komisije,

- sprejel oziroma podal soglasja k internim aktom hranilnice (s področja delovanja nadzornega sveta, politike prejemkov,

ocenje ocenjevanja članov upravljalnega organa hranilnice).

4

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

5


K O M I S I J E N A D Z O R N E G A S V E T A

Revizijska komisija, katere pristojnost je, da daje mnenje k letnemu poročilu hranilnice, k predlogu imenovanja neodvisnega revizorja

za revidiranje fi nančnih izkazov in k poročilom službe notranje revizije ter druge naloge s področja računovodenja, letnega poročila,

notranjih kontrol in notranje revizije, se je v letu 2015 sestala na dveh sejah. Revizijska komisija je v letu 2015 delovala v sestavi: mag.

Darko Prezelj, predsednik komisije, Srečko Kenda, član (do 10.03.2015), Slavko Erzar (z začasnim prenehanjem članstva v času opravljanja

funkcije predsednika uprave to je od 04.12.2014 do 08.06.2015 ) in Igor Mihelj, član. Obravnavala je zadeve s področja fi nančnega

poslovanja hranilnice in podala mnenje k drugim dokumentom, ki jih je obravnaval nadzorni svet.

Komisija za tveganja, katere pristojnost je da svetuje glede nagnjenosti hranilnice k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja

s tveganji, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije tveganj, preverja združljivost cen produktov

hranilnice s poslovno strategijo upravljanja tveganj, preverja ali so v spodbudah ki jih zagotavlja sistem prejemkov upoštevani tveganje,

kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prihodkov hranilnice in druge naloge, se je v letu 2015 sestala na dveh sejah.

Komisija za tveganja je v letu 2015 delovala v sestavi: Slavko Erzar (predsednik komisije), Darko Prezelj, član in Igor Mihelj, član. Obravnavala

je novelacije internih aktov s področja prevzemanja in upravljanja tveganj, Metodologijo izvajanja procesa ICCAP in zagotavljanja

notranjega kapitala v hranilnici ter predpisan načrt sanacije.

Na podlagi zgoraj navedenega nadzorni svet ocenjuje in ugotavlja, da je v okviru svojih pristojnosti odgovorno spremljal poslovanje ter

nadziral vodenje in poslovanje hranilnice ter delovanje službe notranje revizije.

Nadzorni svet ugotavlja, da služba notranje revizije ni opravila nalog po planu, zaradi česar ji je izrekel mnenje s pridržkom. Nadzorni svet

tudi ni zadovoljen z doseženim poslovnimi izidom in nedoseganjem planiranih ciljev, vendar kljub temu ugotavlja, da je predloženo letno

poročilo za leto 2015 realen prikaz stanja.

P R E G L E D I N P O T R D I T E V L E T N E G A P O R O Č I L A

Uprava hranilnice je v zakonskem roku predložila nadzornemu svetu revidirano Letno poročilo hranilnice za leto 2015, skupaj z revizorjevim

poročilom. Vodenje računovodstva, računovodske izkaze in poslovno poročilo je preverila revizijska družba Deloitte revizija d.o.o..

Postopke notranjih kontrol je preverjala služba notranje revizije v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem

revidiranju in Revizijskim priročnikom službe notranje revizije.

Nadzorni svet po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da nanj

nima pripomb in da se strinja z ugotovitvami v poročilu.

Nadzorni svet v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da potrjuje Letno poročilo Hranilnice LON

d.d., Kranj za leto 2015 v predloženi vsebini.

Slavko Erzar

predsednik nadzornega sveta

6

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


II.

P O S L O V N O

P O R O Č I L O

1

P R E D S T A V I T E V H R A N I L N I C E

1.1

O S E B N A I Z K A Z N I C A H R A N I L N I C E

FIRMA

Hranilnica LON d.d., Kranj

SEDEŽ Bleiweisova cesta 2

4000 Kranj

Slovenija

TELEFON + 386 40 28 00 711

SPLETNA STRAN

www.lon.si

ELEKTRONSKA POŠTA

info@lon.si

OSNOVNA DEJAVNOST

ŠIFRA DEJAVNOSTI

REGISTRACIJA

Drugo denarno posredništvo

K/64.190

pri Okrožnem sodišču v Kranju

številka registerskega vložka 1/03560/00

datum registracije 6.7.1992

OSNOVNI KAPITAL

3.786.825 EUR

MATIČNA ŠTEVILKA HRANILNICE 5624908

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA

SI40451372

PORAVNALNI RAČUN PRI BANKI SLOVENIJE SI56 6000 0000 6000 006

SI56 0100 0000 6000 018

SWIFT

HLONSI22

ORGANI UPRAVLJANJA

uprava, nadzorni svet, skupščina

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

7


1.2

D E J A V N O S T I H R A N I L N I C E

Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-2 hranilnica lahko opravlja naslednje vzajemno

priznane fi nančne storitve iz 5. člena:

1. Sprejemanje depozitov,

2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

- potrošniške kredite,

- hipotekarne kredite,

- odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),

- fi nanciranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim fi nanciranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih

nezapadlih terjatev, zavarovanih s fi nančnim instrumentom (forfeiting),

4. Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja,

5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta

storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena,

6. Izdajanje garancij in drugih jamstev,

7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

- s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun,

- z instrumenti denarnega trga,

13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih

oseb,

14. Oddajanje sefov,

in dodatne in druge fi nančne storitve po 6. členu:

6. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih.

Hranilnica lahko posluje le v evrih, razen v okviru menjalniškega poslovanja.

Poslovno leto hranilnice je enako koledarskemu letu.

1.3

R A Z V O J N A P O T H R A N I L N I C E

Hranilnica LON d.d., Kranj je bila ustanovljena 26.

januarja 1992, poslovati pa je začela 12. julija istega

leta.

1992

V letu 2013 je hranilnica v svojo poslovno mrežo

vključila poslovno enoto Domžale.

2013

V letu 2015 je hranilnica prenovila in razširila

poslovno enoto Grosuplje.

2015

8

1995

Sprva je s strani Banke Slovenije pridobila dovoljenje

za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi

Hranilnice Magro d.d. Grosuplje leta 1995, pa je

poslovanje razširila na celotno državo.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

2014

V letu 2014 pa poslovne enote Slovenj Gradec,

Ravne na Koroškem in Ruše.

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

2016


Hranilnica je v letu 2015 pospešeno nadaljevala z gradnjo poslovne stavbe, ki bo predvidoma

v zadnjem četrtletju pripravljena za selitev zalednih služb hranilnice.

Hranilnica danes posluje v 14 poslovnih enotah po celotni državi in je tako vseslovsenska

hranilnica.

9


1.4

O R G A N I U P R A V L J A N J A H R A N I L N I C E

a) Skupščina

O sklicu skupščine odloča uprava hranilnice, ki jo skliče praviloma enkrat letno. V primeru, da uprava hranilnice skupščine ne skliče

pravočasno, jo lahko skliče tudi nadzorni svet, predvsem takrat, ko je to potrebno za nemoteno delovanje hranilnice.

Delovanje in pristojnost skupščine določa Statut hranilnice. Pristojnost skupščine je, da sklepa o:

- delitvi bilančnega dobička na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta,

- sprejemu letnega poročila, če tega ne potrdi nadzorni svet, oz. je taka odločitev na podlagi sklepa nadzornega sveta in uprave

prepuščena skupščini,

- volitvah in odpoklicu članov nadzornega sveta,

- podelitvi razrešnice članom uprave oz. nadzornega sveta ter prejemkih članov nadzornega sveta,

- spremembah statuta,

- ukrepih za povečanje in zmanjševanje osnovnega kapitala,

- prenehanju in statusnih spremembah v hranilnici (spojitev, pripojitev, delitev),

- imenovanju revizorja,

- drugih zadevah, ki jih določa statut ali zakon.

Skupščina lahko veljavno odloča ne glede na število v osnovnemu kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah na skupščini.

Skupščina veljavno sprejme sklepe z večino oddanih glasov (navadna večina) razen pri sklepanju o povečanju oziroma zmanjševanju

kapitala in spremembah statuta, za kar je potrebnih tri četrtine oddanih glasov (kvalifi cirana večina prisotnih), za sklepanje o statusnih

spremembah hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) pa je potrebna dvotretjinska večina vseh glasovalnih delnic (kvalifi cirana večina

vseh) in soglasje vsakega razreda delnic.

Opis pravic delničarjev

Delničarji so upravičeni do upravljanja na skupščini in do dividend. Med delničarje ni mogoče deliti drugih sredstev kakor dividende.

Delničar ima pravico do informiranosti, ki se odraža na skupščini:

- s pregledom gradiva pred sejo skupščine,

- z uveljavljanjem pravice do vpogleda v delniško knjigo,

- z vpogledom v poslovna in revizijska poročila, s pravico postaviti vprašanje upravi na seji skupščine.

Pravice delničarjev so odvisne od vrste delnic. Delnice v hranilnici so prednostne in navadne imenske delnice. Prednostne delnice

razreda A so imenske delnice z oznako LONP, dajejo naslednje pravice:

- ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice,

- delnica je nekumulativna in neparticipativna,

- prednostno pravico do izplačila dividende v višini 2 (dva) % (odstotka) od nominalne vrednosti delnice,

- pravico do izplačila razlike med dividendo, izplačano po prejšnji alineji in dividendo, ki pripada imetnikom navadnih delnic v

skladu skladu s sklepom o uporabi dobička, vendar skupno ne več kot znaša dividenda, izplačana imetnikom navadnih delnic,

- so prenosljive na način, kot ga določa Statut in Zakon,

- zahtevajo podajo soglasja pri sklepanju o povečanju osnovnega kapitala Hranilnice, o statusnih spremembah Hranilnice

(spojitev, pripojitev, prenehanje) in o spremembah statuta Hranilnice,

- dajejo ob stečaju ali likvidaciji Hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka

st stečajne oziroma likvidacijske mase.

10

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Navadne delnice razreda B so imenske delnice z oznako LONR dajejo delničarju naslednje pravice:

- ena delnica en glas na skupščini Hranilnice,

- sorazmerno pravico do dividende,

- so prenosljive na način, kot ga določa Statut in Zakon,

- ob stečaju ali likvidaciji Hranilnice pravico do poplačila sorazmernega dela iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase.

Sklic skupščine na zahtevo manjšine

Sklic skupščine se tudi opravi na zahtevo manjšine delničarjev t.j. tistih, katerih skupni kapitalski deleži dosegajo dvajsetino osnovnega

kapitala.

Zahteva za sklic z navedbo predmeta skupščinskega sprejemanja sklepov se pošlje upravi, ki je dolžna odločiti se o zahtevi v 30 dneh

po prejemu: če ta zahteva ni izpolnjena, o njej odloči sodišče in pooblasti delničarje, ki so podali zahtevo za sklic skupščine in za objavo

predmeta glasovanja. Roki za objavo so opredeljeni z zakonom.

Pogoji za uresničevanje glasovalne pravice

Uresničevanje glasovalne pravice na skupščini je pogojeno s pisno prijavo delničarjev z glasovalno pravico na sedežu hranilnice. Rok za

prijavo je najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. S prijavo delničar napove udeležbo in glasovanje.

Glasovalna pravica je omejena tako, da število glasov, ki jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v nobenem primeru ne more

presegati 10% v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah. K delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice,

ki pripadajo drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k njenim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni

družbi ali z njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi.

Delničar lahko za glasovanje pisno pooblasti drugega delničarja. Organizirano zbiranje pooblastil delničarjev za glasovanje na skupščini

je možno le pod pogoji in na način, določenimi v ZGD-1 oz. drugem zakonu.

b) Nadzorni svet

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov hranilnice, lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo hranilnice, njene blagajne,

shranjene vrednostne papirje ter drugo.

Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Č L A N

F U N K C I J A

D A T U M

N A S T O P A

D A T U M

P R E N E H A N J A

Slavko Erzar Predsednik nadzornega sveta 12.9.2006 4.12.2014

Slavko Erzar Predsednik nadzornega sveta 6.6.2015 n.p.

mag. Darko Prezelj Predsednik nadzornega sveta 5.12.2014 5.6.2015

mag. Darko Prezelj Član nadzornega sveta 12.9.2006 4.12.2014

mag. Darko Prezelj Član nadzornega sveta 5.6.2015 n.p.

Igor Mihelj Član nadzornega sveta 12.9.2006 n.p.

V času imenovanja Slavka Erzarja za nadomestnega člana uprave, je funkcijo predsednika nadzornega sveta prevzel mag. Darko Prezelj.

Nadzorni svet Hranilnice je imenoval revizijsko komisijo in komisijo za tveganja.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

11


Komisija za tveganja

Komisija za tveganja je svetovalna komisija nadzornega sveta, zadolžena za celovito obravnavo področja tveganj v hranilnici. Komisija je

bila ustanovljena dne 13.8.2015.

Člani komisije za tveganja so člani nadzornega sveta.

Č L A N

F U N K C I J A

D A T U M

N A S T O P A

D A T U M

P R E N E H A N J A

Slavko Erzar Predsednik nadzornega sveta 13.8.2015 n.p.

mag. Darko Prezelj Član komisije za tveganja 13.8.2015 n.p.

Igor Mihelj Član komisije za tveganja 13.8.2015 n.p.

Revizijska komisija

Revizijska komisija je svetovalna komisija nadzornega sveta na področju notranje revizije, sistema notranjih kontrol, sodeluje pri določitvi

področij revidiranja, pri ocenjevanju sestave letnega poročila ter opravlja druge naloge.

Revizijska komisija je bila ustanovljena 22.12.2009, 13.8.2015 je bila ustanovljena revizijska komisija v skladu z ZBan-2.

Člani revizijske komisije so člani nadzornega sveta.

Č L A N

F U N K C I J A

D A T U M

N A S T O P A

D A T U M

P R E N E H A N J A

mag. Darko Prezelj Predsednik revizijske komisije 22.12.2009 12.8.2015

Slavko Erzar Član revizijske komisije 22.12.2009 10.3.2015

Srečko Kenda Član revizijske komisije 21.3.2012 10.3.2015

mag. Darko Prezelj Predsednik revizijske komisije 13.8.2015 n.p.

Slavko Erzar Član revizijske komisije 13.8.2015 n.p.

Igor Mihelj Član revizijske komisije 13.8.2015 n.p.

c) Uprava

Uprava vodi posle Hranilnice samostojno in na lastno odgovornost. Upravo sestavljata predsednik in član uprave, ki skupno vodita,

zastopata ter predstavljata Hranilnico, v skladu z določbami ZBan-2 in ZGD-1.

Člani uprave so imenovani za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Č L A N

F U N K C I J A

D A T U M

N A S T O P A

D A T U M

P R E N E H A N J A

Slavko Erzar Predsednik uprave 5.12.2014 5.6.2015

dr. Jaka Vadnjal Predsednik uprave 8.6.2015 n.p.

Bojan Mandič Član uprave 12.9.2006 n.p.

Nadzorni svet je z dnem 05.12.2014 imenoval Slavka Erzarja, predsednika nadzornega sveta za predsednika uprave kot nadomestnega

člana uprave, za čas do imenovanja novega predsednika uprave oziroma največ za obdobje šestih mesecev od dneva imenovanja.

Začasno obdobje imenovanje je bilo zaključeno 5.6.2015.

12

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

13


1.5

O R G A N I Z A C I J S K A S H E M A H R A N I L N I C E

oddelek poročanja

oddelek računovodenja

U P R

oddelek izvržb

oddelek priprave in kontrole

bančnih poslov

oddelek spremljave bančnih

poslov in izterjave

14

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


A V A

oddelek kreditiranja

etažnih lastnikov

oddelek hitrih

kreditov

14 enot

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

15


1.6

P O S L O V N A M R E Ž A H R A N I L N I C E

POSLOVNA ENOTA KRANJ

Bleiweisova cesta 2

4000 Kranj

T 04 28 00 777

F 04 20 11 337

POSLOVNA ENOTA GROSUPLJE

Kolodvorska 3

1290 Grosuplje

POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA

Breg 22

1000 Ljubljana

T 01 32 05 510

F 01 32 05 516

T 01 32 05 500

F 01 32 05 506

POSLOVNA ENOTA CELJE

Krekov trg 7

3000 Celje

POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO

Rozmanova ulica 10

8000 Novo mesto

T 03 62 05 530

F 03 62 05 536

T 07 62 02 580

F 07 62 02 586

POSLOVNA ENOTA VELENJE

Trg mladosti 6

3320 Velenje

T 03 62 05 540

F 03 62 05 546

POSLOVNA ENOTA NOVA GORICA

Ulica tolminskih puntarjev 8

5000 Nova Gorica

T 05 62 05 550

F 05 62 05 556

16

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


POSLOVNA ENOTA MARIBOR

Prešernova 1

2000 Maribor

T 02 62 00 520

F 02 62 00 526

POSLOVNA ENOTA BREŽICE

Cesta 1. borcev 21

8250 Brežice

POSLOVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA

Kapucinski trg 2

4220 Škofja Loka

T 07 62 02 570

F 07 62 02 576

T 04 28 00 791

F 04 28 00 796

POSLOVNA ENOTA DOMŽALE

Ljubljanska cesta 81

1230 Domžale

POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC

Cankarjeva ulica 1

2380 Slovenj Gradec

T 01 32 09 590

F 01 32 09 596

T 02 62 17 250

F 02 62 17 256

POSLOVALNICA RAVNE NA KOROŠKEM

Partizanska cesta 4

2390 Ravne na Koroškem

T 02 62 17 260

F 02 62 17 266

POSLOVALNICA RUŠE

Mariborska cesta 31

2342 Ruše

T 02 62 17 290

F 02 62 17 296

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

17


2

G O S P O D A R S K O O K O L J E V L E T U 2 0 1 5

Gospodarski razvoj v zadnjem letu in pol vzpodbudno vpliva na okrevanje realnega sektorja in izboljšanje obetov v fi nančnem sektorju.

Razmere v bančnem sistemu so se v letu 2015 izboljševale, tako zaradi učinkov ukrepov stabilizacije bank kot stabiliziranja

makroekonomskega okolja, v katerem poslujejo banke in njihovi komitenti. Gospodarska rast poleg izvoza v večji meri kot v

preteklih letih temelji na končni potrošnji, kar lahko vzpodbudno vpliva na porast kreditiranja gospodinjstev in oživljanje nepremičninskega

trga. Na nepremičninskem trgu se nadaljuje okrevanje. Povečuje se promet s stanovanjskimi nepremičninami.

Ugodnejši posojilni pogoji pri bankah, nižje obrestne mere in blažji kreditni standardi spodbujajo večje povpraševanje

po stanovanjskih posojilih.

Med ključnimi tveganji v bančnem sistemu se kreditno tveganje ohranja na relativno visoki ravni, vendar s tendenco zniževanja. Do

tretjega četrtletja 2015 se je delež terjatev v zamudi nad 90 dni znižal na 11,1% razvrščenih terjatev bank. Najbolj obremenjeni deli portfelja

so še vedno tujci in nefi nančna podjetja, pri slednjih izstopajo majhna in srednja podjetja (MSP). V MSP je skoncentrirano 42%

vseh terjatev v zamudi nad 90 dni, ki predstavljajo 26,7% terjatev do MSP. V velikih podjetjih je ta delež po obsežnih prenosih na DUTB

in procesih restrukturiranja po MRA sporazumih, znižan na 10,3%.

V 2015 so banke aktivno zniževale nedonosne terjatve do podjetij in tujcev tako z odpisi, kot z restrukturiranji. Proces gospodarskega

okrevanja tudi sicer prinaša ugodne učinke na kakovost portfelja preko manjšega prirasta slabih terjatev in večje stopnje prehoda iz

nedonosnih v donosne terjatve.

Pokritost terjatev v zamudi nad 90 dni z oslabitvami je relativno visoka (63%) in ima trend naraščanja. Visoka je tudi pokritost neoslabljenega

dela teh terjatev s kapitalom. Oba pokazatelja pokritosti nedonosnih terjatev pomembno vplivata na odpornost bank v

primeru večjih nepričakovanih poslabšanj kreditnega portfelja.

V kreditiranju podjetij so prisotni indikatorji, ki nakazujejo ugodnejšo dinamiko v prihodnje. Z gospodarsko rastjo se od leta 2014

krepi povpraševanje podjetij po posojilih. Po večletnem upadanju ponovno narašča povpraševanje po posojilih za investicije, medtem

ko se zmanjšuje povpraševanje po posojilih za restrukturiranje. V strukturi novoodobrenih posojil podjetjem se izrazito povečuje delež

dolgoročnih posojil, kar odraža iskanje višjih donosov na daljšem delu krivulje donosnosti. Delež kratkoročnih posojil v strukturi naložb

bank se znižuje, kar pomeni omejitve pri tekočem fi nanciranju ter delno pojasnjuje povečanje vlog podjetij pri bankah.

Posojilne obrestne mere bank se v 2015 pospešeno znižujejo in so vzpodbudne za novo zadolževanje. Za posojila do 1 mio EUR so le

še za 0,4 odstotne točke nad povprečjem evroobmočja. Ob tem ostajajo kreditni standardi slovenskih bank na doseženih visokih

ravneh, kar je posledica slabih izkušenj iz preteklosti, saj so razrahljani pogoji kreditiranja rezultirali v nedonosnih terjatvah. Večja

previdnost bank pri kreditiranju se odraža tudi v povečani diferenciaciji podjetij glede na njihovo tveganost in velikost, preko višjih in

naraščajočih pribitkov za posojila MSP. Podjetja so po večletnem razdolževanju znižala fi nančni vzvod.

Ob nadaljnjem zniževanju kreditne aktivnosti bank do podjetij so banke bolj naklonjene kreditiranju gospodinjstev, katerega zadolževanje

spodbujajo z rahlim sproščanjem kreditnih standardov in ugodnejšimi posojilnimi pogoji, vključno z večjim odobravanjem posojil s

fi ksno obrestno mero. Delež novoodobrenih stanovanjskih posojil s fi ksno obrestno mero je v tretjem četrtletju 2015 dosegel 26%, v

primerjavi z le 2% v 2014. Zadolževanje gospodinjstev se spodbuja tudi z zniževanjem fi ksnih obrestnih mer, kar močno znižuje obrestno

tveganje dolžnikov in olajšuje servisiranje dolga.

Ustvarjanje dohodka v pogojih nizkih obrestnih mer in krčenja bilanc ostaja za banke izziv tudi v prihodnje in ohranja dohodkovno tveganje

na relativno visoki ravni. Zaradi nižjega kreditnega tveganja in v preteklih letih že oblikovanih visokih oslabitev so v 2015 ti stroški

bistveno nižji, kar je odločilno prispevalo k porastu dobička bank v devetih mesecih 2015 na 197 mio EUR, za 62% več kot v enakem

obdobju 2014. Neoslabljeni del nedonosnih terjatev še vedno obremenjuje dohodkovno uspešnost bank zaradi nizke in negotove donosnosti

tega dela portfelja.

Neto prihodki od obresti se zmanjšujejo, vendar se je zaradi krčenja bilančne vsote neto obrestna marža le minimalno znižala. Zaradi

18

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


zniževanja donosov naložb bo marža v prihodnje vse bolj pod pritiskom. V prizadevanju za višje donose ob nizkih obrestnih merah in

krčenju kreditne aktivnosti, banke podaljšujejo ročnosti svojih naložb, tako posojil kot vrednostnih papirjev. Pri tem usmerjajo presežno

likvidnost tudi v manj donosne naložbe daljših ročnosti in tako tudi same prispevajo k ohranjanju nizkih obrestnih mer. Ob zapadlosti

relativno visoko donosnih vrednostnih papirjev obstaja tveganje, da bodo banke plasirale sredstva v bolj tvegane papirje drugih držav

in podjetniške obveznice. V primeru poslabšanja bo vprašljiva unovčljivost teh naložb, kar lahko poveča likvidnostno tveganje v bankah.

Struktura fi nanciranja bank se je stabilizirala z visokim deležem vlog nebančnega sektorja; delež zunanjih virov je 12,8%. Na tveganje

fi nanciranja neugodno vpliva ročnostna struktura vlog, ki se pod vplivom znižanih obrestnih mer skrajšuje. V vlogah gospodinjstev je

dobra polovica vlog vpoglednih. V vlogah podjetij s 70% prevladujejo vpogledne vloge, naraščanje in držanje teh vlog pri bankah pa je

predvsem likvidnostne narave.

Obrestne mere na vloge so se v 2015 zniževale počasneje kot v letu 2014 in se približale povprečju evroobmočja. Z zniževanjem dolgoročnih

obrestnih mer se destimulirajo daljše vezave. Ročnostna neusklajenost virov in obveznosti za banke ne predstavlja večjega

tveganja v pogojih visoke presežne likvidnosti in razpoložljivosti virov likvidnosti prek nestandardnih ukrepov ECB. Zaradi krajšanja

ročnosti virov in sočasnega podaljševanja povprečne ročnosti naložb narašča obrestno tveganje v bankah. V letu 2015 se nadaljuje

podaljševanje povprečnega obdobja spremembe aktivnih obrestnih mer, s 13,6 na 14,8 mesecev. Porast je posledica tako podaljševanja

povprečne ročnosti posojil, kot naraščanja deleža posojil, predvsem stanovanjskih in naložb v vrednostne papirje s fi ksnimi donosi v

celotnem obdobju trajanja naložbe. Na pasivi se je povprečno obdobje sprememb obrestnih mer skrajšalo za 0,3 mesece, na 4,9 mesecev.

Z odpiranjem tega razmika se bo v primeru porasta obrestnih mer ta prej odrazil na obrestne odhodke, kot na obrestne prihodke,

kar banke izpostavlja večjemu obrestnemu tveganju.

Banke so v letu 2015 dodatno izboljšale kapitalsko ustreznost, za 1,2 odstotne točke, na 20,5%, oziroma na konsolidirani osnovi

18,1%. Od konca 2014 je ta kazalnik nad povprečjem evro območja (16,1%). Banke so začele krepiti obseg svojega kapitala s pozitivnim

poslovnim rezultatom, kar se je odrazilo tudi v povečanju deleža postavk dobička v strukturi navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Klub rahlemu izboljšanju količnikov kapitalske ustreznosti, ostajajo tveganju solventnosti najbolj izpostavljene majhne domače banke

(Vir: Banka Slovenije, Poročilo o fi nančni stabilnosti, januar 2016).

VEČJE

povpraševanje po

STANOVANJSKIH

kreditih

26 % 2 %

Delež novoodobrenih stanovanjskih posojil s fi ksno obrestno mero je v tretjem četrtletju 2015 dosegel 26%, v primerjavi z le 2% v 2014.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

19


3

V I Z I J A

P O S L A N S T V O

V R E D N O T E

3.1

V I Z I J A

Naša vizija je razviti se v najbolj zaželeno bančno inštitucijo v Sloveniji.

To bomo dosegli:

- z visokimi standardi poslovanja,

- z učinkovitim operativnim in korporativnim upravljanjem,

- s pravočasnim zaznavanjem in prilagajanjem spremembam in zaznavanjem ter izkoriščanjem poslovnih priložnosti,

- z uporabo najsodobnejših bančnih tehnologij,

- s kakovostnimi naložbami in s sprejemljivo izpostavljenostjo tveganjem.

Tako bomo zagotavljali primeren dolgoročen ekonomski donos delničarjem ob upoštevanju najvišjih standardov poslovne etike in

zadovoljstva ter osebne rasti zaposlenih in širše družbene odgovornosti v okoljih našega poslovanja.

3.2

P O S L A N S T V O

Ključen razlog našega obstoja je zadovoljstvo naših strank, kar pomeni zagotavljanje hitrih in učinkovitih bančnih storitev. Pomeni

izpolnjevanje želja strank ter njihovih sanj in vizij za prihodnost. Še več, pomeni sprejemanje naših strank, to je prebivalcev in malega

gospodarstva, da postajajo naši partnerji, ki bodo svojim družinskim članom, prijateljem in poslovnim partnerjem z navdušenjem pripovedovali

o naših odličnih bančnih storitvah z Ljubeznivo Osebno Noto.

3.3

V R E D N O T E

Hranilnica bo razvijala kulturo, kot sistem vrednot, ki specifi čno ohranja vedenje posameznikov, njihov odnos do dela, medsebojne

odnose, oblike vodenja in komuniciranja, organizacijo podjetja, odnose s poslovnimi partnerji in s konkurenco in razmerja med notranjimi

in zunanjimi dejavnostmi hranilnice.

Cilj hranilnice je, da bo organizacijska kultura postala zbir deljenih verovanj, vrednot, običajev in zgodb, ki ustvarjajo skupno identiteto in

krepijo občutek pripadnosti med zaposlenimi v hranilnici.

20

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

21


4

S T R A T E G I J A I N S T R A T E Š K E U S M E R I T V E

Hranilnica je konec leta 2014 pripravila strateški načrt poslovanja za obdobje 2015 – 2017, v katerem je, ob zagotovljenem

predpogoju ustrezne kapitalske, likvidnostne, tehnološke in kadrovske platforme, opredelila naslednje strateške cilje poslovanja:

- vzdržna rast obsega poslovanja hranilnice v letu 2015 za 13%, v naslednjih letih po 10%,

- doseganje primernega poslovnega rezultata, ki bo omogočal organsko rast kapitala in ustrezen donos

delničarjem hranilnice,

- kapitalska ustreznost v predpisanih okvirih, ki jih opredeljuje Banka Slovenije,

- likvidnostna pozicija v predpisanih okvirih,

- slediti tehnološkemu razvoju pri bančnih produktih,

- zagotavljati stimulativno delovno okolje zaposlenim.

Hranilnica načrtuje, da bo krepila status na trgu s povečevanjem tržnega deleža, razvijanjem in uveljavljanjem novih produktov ter povečevanjem

zadovoljstva komitentov, kar bo omogočalo želeno rast obsega poslovanja. Povečevanje tržnega deleža hranilnica načrtuje

z usmeritvijo na tržne segmente, ki so bili v preteklosti nekoliko zapostavljeni. Hranilnica ocenjuje, da bo kreditiranje etažnih lastnikov

postalo eno izmed strateških področij na področju kreditiranja. Krediti zaradi svoje razpršenosti in krajše ročnosti predstavljajo varno

in donosno naložbo. Hranilnica je v letu 2014 s prevzemom portfelja etažnih lastnikov ene izmed bank ustvarila dobro osnovo za nadaljevanje

pridobivanja in izvajanja tovrstnih poslov.

Hranilnica načrtuje ostati zvesta tradicionalnim virom fi nanciranja, vendar bo izkoriščala priložnost pridobivanja namenskih fi nančnih

virov, ki jih nudi centralna banka in ena od slovenskih bank. Hranilnica bo z ustrezno politiko obrestnih mer spodbujala k dolgoročnejšemu

varčevanju, kar bo posledično izboljševalo strukturo bilance hranilnice. Kratkoročno varčevanje bo spodbujala v primeru, da bo

hranilnici prinašalo ustrezno obrestno maržo.

Za doseganje ciljnih strank bo hranilnica učinkovitejše izrabljala sodobne kanale, vzpostavila sodelovanje s trgovskimi in drugimi podjetji

in večkrat prisostvovala na sejemskih dogodkih. Hranilnica bo aktivneje pristopila k povečevanju njene prepoznavnosti.

Hranilnica bo v prihajajočem obdobju aktivneje upravljala s človeškimi viri preko vodenja kariernih poti svojih sodelavcev, motiviranja

zaposlenih po pridobivanju dodatnih strokovnih znanj ter zagotavljanja delovnega okolja, ki bo povečeval delovno produktivnost.

KOMUNICIRANJE

na DRUŽABNIH omrežjih

22

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


5

O P E R A T I V N I N A Č R T I H R A N I L N I C E Z A L E T O

2 0 1 5

Hranilnica je za leto 2015 opredelila naslednje fi nančne cilje poslovanja:

- povečala obseg poslovanja za 13%, hkrati bo odplačala zadolžitev pri ECB, bilančna vsota hranilnice bo ob koncu leta 2015

znaš znašala vsaj 263 mio EUR,

- ustvarila dobiček po obdavčitvi, ki bo znašal 900 tisoč EUR (dobiček iz rednega poslovanja 1.100 tisoč EUR),

- pričela z gradnjo poslovne stavbe v Kranju,

- povišala obseg kreditiranja za 25%, večino predvidene rasti predstavljajo krediti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov.

Hranilnica je v letu 2015 uresničila del zastavljenih ciljev. Svojo bilančno vsoto je povečala na 256.914 tisoč EUR, kar predstavlja 10% rast.

Razlog za odstopanje dosežene rasti od načrtovane izhaja iz omejenih kapitalskih virov hranilnice ter naraščajočih regulatornih zahtev

na področju kapitalske ustreznosti. Hranilnica se je z namenom zagotavljanja ustrezne strukture likvidnostne bilance pri ECB zadolžila

za 10.000 tisoč EUR.

P O V E Č A N J E B I L A N Č N E V S O T E

256, 91 mio EUR 10 %

Hranilnica je poslovno leto 2015 zaključila z izgubo v višini 14 tisoč EUR. Hranilnica je v letu 2015 spremenila metodologijo oblikovanja

slabitev fi nančnih sredstev ter odstotke slabitev približala odstotkom, ki jih bo prinesel nov računovodski standard na področju fi -

nančnih inštrumentov. V letu 2015 je hranilnica oblikovala za 1.426 tisoč EUR slabitev. Dodatno so k doseganju slabšega poslovnega izida

vplivale neugodne razmere na trgu vrednostnih papirjev, kjer je hranilnica dosegala nižje donosne od načrtovanih.

V letu 2015 je hranilnica povečala obseg kreditiranja za 18.876 tisoč EUR.

Hranilnica je v letu 2015 pričela z gradnjo poslovne stavbe, ki poteka po načrtih in tako načrtuje selitev sedeža hranilnice in

podpornih služb v nove prostore v zadnjem četrtletju leta 2016.

Hranilnica je v letu 2015 razširila ponudbo storitev preko uvedbe paketnih računov, predplačniških kartic MasterCard za fi zične osebe,

mobilne banke mLON. Hranilnica je razširila ponudbo storitev na bankomatih ter preko nadgradnje elektronske banke svojim komitentom

olajšala sklepanje depozitov. Hranilnica je v letu 2015 uspešno zaključila projekt uvedbe e-računov.

Na področju kadrov in organizacije je hranilnica v letu 2015 vzpostavila srednjo raven odločanja, zaključila projekt sistematičnega

spremljanja razvoja kadrov ter informatizirala kadrovsko evidenco.

Na področju upravljanja s tveganji, kapitala in kapitalske ustreznosti je hranilnica:

- v okviru I. stebra kapitalske ureditve zagotavljala kapitalsko ustreznost nad 12,50 %,

- zagotavljala ustrezno višino kapitala za tveganja v okviru II. stebra kapitalske ureditve,

- zagotavljala količnik kapitalske ustreznosti TIER 1 na ravni 10,00 %,

- vzdrževala razmerje med interno oceno kapitalskih potreb in kapitalsko zahtevo na ravni 156,2%,

- vzdrževala ustrezno likvidnostno pozicijo in zagotavljala količnik prvega likvidnostnega razreda 10% nad predpisano višino, ter

pričela aktivnosti za doseganje količnika drugega likvidnostnega razreda nad 1,

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

23


- spremljala količnik fi nančnega vzvoda,

- izvajala prilagoditve regulatornim zahtevam,

- poslovala skladno s postavljenim limitnim sistemom po posameznih vrstah tveganj,

- preverjala plan neprekinjenega poslovanja,

- izvajala ustrezne stresne teste.

6

A N A L I Z A P O S L O V A N J A H R A N I L N I C E

V L E T U 2 0 1 5

6.1

P O M E M B N E J Š I P O D A T K I O P O S L O V A N J U I N N E K A T E R I

K A Z A L N I K I P O S L O V A N J A H RA N I L N I C E

Pomembnejši podatki 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2013

Bilančna vsota

256.914 232.631 217.048

Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja 218.029 203.726 167.664

pravnih in drugih oseb 72.053 55.832 39.956

prebivalstva

145.976 147.894 127.708

Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju 132.762 115.935 89.744

pravnih in drugih oseb 44.727 30.341 21.669

prebivalstva

88.035 85.594 68.075

v 1000 EUR

Celotni kapital hranilnice

13.141 11.486 9.717

Oslabitve fi nančnih sredstev, merjenih po odplačni

vrednosti in rezervacije 3.774 2.677 5.546

Obseg zunajbilančnega poslovanja

Čiste obresti

Čisti neobrestni prihodki

Stroški dela, splošni in administrativni stroški

Amortizacija

30.271 30.444 23.444

5.730 5.126 4.146

2.256 2.123 2.319

6.114 5.347 4.652

454 410 380

24

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Oslabitve in rezervacije

Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja

Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja

Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo

1.426 718 1.165

(10) 676 268

4 129 28

269 1.600 920

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega

vseobsegajočega donosa (68) (215) (88)

Število zaposlenih

Število delničarjev

Število delnic

Nominalna vrednost delnice (v EUR)

Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)

Kapitalska ustreznost (v %)

Količnik oslabitev fi nančnih sredstev, merjenih po

odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete

obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene

zunajbilančne postavke

Obrestna marža

Marža fi nančnega posredništva

Donos na aktivo pred obdavčitvijo

Donos na kapital pred obdavčitvijo

Donos na kapital po obdavčitvi

Operativni stroški / povprečna aktiva

105 95 78

471 442 422

50.491 43.421 43.421

75 75 75

260,31 264,92 226,81

12,72 9,83 12,21

1,50 1,09 1,64

2,35 2,34 1,94

3,27 3,3 3,03

(0,01) 0,25 0,13

(0,08) 6,5 3,2

(0,11) 5,26 2,87

2,69 2,62 2,36

Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega

sektorja 43,08 53,51 60,69

Likvidna sredstva / povprečna aktiva 17,59 20,47 22,99

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

25


P O V E Č A N J E B I L A N Č N E V S O T E

v mio €

2 0 1 3

2 0 1 4

2 0 1 5

217,05

232,63

256,91

S K U P N I O B S E G D E P O Z I T O V N E B A N Č N E G A S E K T O R J A

v mio €

2 0 1 5

prebivalstvo

145,98

pravne in druge osebe

72,05

2 0 1 4

prebivalstvo

147,89

pravne in druge osebe

55,83

2 0 1 3

prebivalstvo

127,71

pravne in druge osebe

39,96

2013

2014

2015

26

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


S K U P N I O B S E G K R E D I T O V N E B A N Č N E G A S E K T O R J A

v mio €

2 0 1 5

prebivalstvo

88,04

pravne in druge osebe

44,73

2 0 1 4

prebivalstvo

85,59

pravne in druge osebe

30,34

2 0 1 3

2013

2014

2015

prebivalstvo

68,08

pravne in druge osebe

21,67

O B R E S T N A M A R Ž A

v tisoč €

2,35 2,34 1,94

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

27


6.2

N A K R A T K O O P O S L O V A N J U H R A N I L N I C E V L E T U 2 0 1 5

Poslovanje hranilnice v letu 2015 je bilo zaznamovano s strogimi omejitvami na področju kreditiranja, katerih namen je bilo doseganje

zahtevane vrednosti količnika kapitalske ustreznosti iz ICAAP/SREP dialoga ter izpolnjevanje Odredbe Banke Slovenije. Hranilnica je v

letu 2015 izboljšala višino kapitala saj je zaključila dvanajsta dokapitalizacija, v kateri je bilo izdanih 7.070 navadnih imenskih delnic ter

zbranega 1.484 tisoč EUR dodatnega kapitala. Hranilnica vpisala 6 pogodb z lastnostmi podrejenega dolga. Vsi ukrepi so zadoščali za

doseganje minimalne zahtevane kapitalske ustreznosti. Ne glede na izboljšanje višine kapitalske ustreznosti, pa se je hranilnica soočala

z omejitvijo pri rasti kreditiranja, kljub zaznanemu povpraševanju na trgu. Zaradi navedenega hranilnica ni nadaljevala s povečevanjem

bilančne vsote, saj na aktivni strani sredstev ni bilo mogoče bolj tvegano in s tem bolj dobičkonosno investirati. Znatno oviro za vzdržno

generično rast hranilnice je torej predstavljala zgolj mejna vrednost kapitalske ustreznosti.

Kljub rasti na področju kreditiranja (predvsem v segmentu kreditov nefi nančnim družbam) je hranilnica znižala tveganju prilagojeno

aktivo preko vključevanja izpostavljenosti v kategorijo zavarovano s hipotekami na nepremičninah, za katerega hranilnica uvaja sistem

sprotnega spremljanja in prilagajanja vrednosti.

6.3

I Z K A Z P O S L O V N E G A I Z I D A Z A L E T O 2 0 1 5

Finančni rezultat hranilnice je podrobneje predstavljen v izkazu poslovnega izida. V letu 2015 je hranilnica realizirala izgubo v višini 14

tisoč EUR. Uprava in nadzorni svet hranilnice bosta skupščini delničarjev predlagala pokrivanje izgube v breme rezerv iz dobička. Vseobsegajoči

donos je bil pozitiven v višini 269 tisoč EUR.

V letu 2015 je hranilnica sicer realizirala za 7,19% nižje prihodke od obresti glede na leto 2014

9.048 tisoč EUR v letu 2015;

9.749 tisoč EUR v letu 2014,

vendar je znesek čistih obresti v letu 2015 za 11,78% višji glede na leto 2014

5.730 tisoč EUR v letu 2015;

5.126 tisoč EUR v letu 2014.

Prihodki od obresti so bili nižji predvsem zaradi nižjih obresti od dolgoročnih in kratkoročnih kreditov, zniževanje donosov od vrednostnih

papirjev bank, države in drugih izdajateljev do zapadlosti in vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo ter od vlog na računih pri

centralni banki. Trend zniževanja obrestnih mer na pasivni strani izkaza fi nančnega položaja ter približanja slovenskih obrestnih mer

evropskemu povprečju je pozitivno vplival na odhodke za obresti v hranilnici.

Hranilnica je v letu 2015 povečala prihodke iz naslova opravnin za 6,70%

2.642 tisoč EUR v letu 2015;

2.476 tisoč EUR v letu 2014,

predvsem v postavki prihodki od plačilnega prometa, kjer je bilo povečanje 24,32% glede na leto 2015. Odhodki za opravnine so ostali

na ravni leta 2014.

Glede na predhodno leto so se močno povišali odhodki za oslabitve naložb.

Neto oslabitve so v letu 2015 znašale 1.426 tisoč EUR (v letu 2014 718 tisoč EUR). Neto oslabitve se nanašajo na oslabitve kreditov

28

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


(1.260 tisoč EUR v letu 2015; 233 tisoč EUR v letu 2014), fi nančni sredstev v posesti do zapadlosti merjenih po odplačni vrednosti (34

tisoč EUR v letu 2015; 317 tisoč EUR v letu 2014) ter oslabitve drugih sredstev (132 tisoč EUR v letu 2015).

V letu 2015 je hranilnica izkazala 6.114 tisoč EUR operativnih stroškov poslovanja, kar predstavlja 14,34% povečanje glede na

leto 2014. Stroški dela so znašali 3.729 tisoč EUR in so bili za 501 tisoč EUR višji kot v letu 2014. Stroški materiala in storitev so

znašali 2.385 tisoč EUR in so bili za 266 tisoč EUR višji kot leta 2014. Povečali so se predvsem stroški, povezani z informacijsko

tehnologijo. Stroški amortizacije so v letu 2015 znašali 454 tisoč EUR, kar je za 44 tisoč več kot leta 2014.

6.4

I Z K A Z F I N A N Č N E G A P O L O Ž A J A Z A L E T O 2 0 1 5

Finančni položaj hranilnice ob koncu leta 2015 je predstavljen v izkazu fi nančnega položaja. Hranilnica je poslovno leto 2015 zaključila z

bilančno vsoto 256.914 tisoč EUR, kar predstavlja 10,44 % rast v primerjavi z letom 2014. Povečanje bilančne vsote izhaja iz povečanja

vlog države, gospodinjstev in pravnih oseb.

Vloge nefi nančnih družb so se povečale za 7.349 tisoč EUR na 44.052 tisoč EUR. Vloge gospodinjstev, ki vključujejo vloge samostojnih

podjetnikov, drugih izvajalcev gospodinjstev in prebivalstva ter vloge javnega sektorja so v letu 2015 ostale na ravni leta 2014.

Hranilnica je v letu 2015 povečala obveznosti do centralne banke iz naslova operacij glavnega refi nanciranja za 10.937 tisoč EUR in na

dan 31.12.2015 znaša 14.995 tisoč EUR.

GRAF 1: Gibanje depozitov nebančnega sektorja v obdobju 2011 - 2015

250.00

200.00

SKUPAJ

150.00

100.00

GOSPODINJSTVA

50.000

PRAVNE IN DRUGE OSEBE

2011

2012

2013

2014

2015

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

29


Na strani naložb so se povečali krediti strankam, ki niso banke, za 16.827 tisoč EUR na 132.762 tisoč EUR. Največje povečanje v

tej postavki hranilnica beleži pri kreditih nefi nančnim družbam, in sicer 50,87% oziroma 11.999 tisoč EUR (35.586 tisoč EUR v letu 2015;

23.587 tisoč EUR v letu 2014) ter pri kreditih gospodinjstvom 4,77% oziroma 4.358 tisoč EUR (95.667 tisoč EUR v letu 2015; 91.309 tisoč

EUR v letu 2014).

GRAF 1: Gibanje depozitov nebančnega sektorja v obdobju 2011 - 2015

140.000

120.000

100.000

SKUPAJ

80.000

60.000

GOSPODINJSTVA

40.000

20.000

PRAVNE IN DRUGE OSEBE

2011

2012

2013

2014

2015

Prav tako je hranilnica povečala naložbe v fi nančna sredstva razpoložljiva za prodajo, predvsem v segmentu dolžniških vrednostnih

papirjev, katerih izdajatelji so banke (povečanje v letu 2015 glede na leto 2014 za 9.285 tisoč EUR) ter država (povečanje v letu 2015

glede na leto 2014 za 5.858 tisoč EUR).

Hranilnica je v letu 2015 pomembno povečala naložbe v osnovna sredstva, ki se nanašajo na gradnjo poslovne stavbe, iz naslova

katere hranilnica izkazuje 6.543 tisoč EUR investicije v teku. Hranilnica je v letu 2015 odkupila dve poslovni enoti v skupni vrednosti 512

tisoč EUR.

V letu 2015 je hranilnica zaključila dvanajsto redno dokapitalizacijo. Vplačanih je bilo 7.070 navadni delnic v skupini vrednosti 1.484.700

EUR (530.250 EUR osnovni kapital in 954.450 EUR kapitalske rezerve). Z dokapitalizacijo je hranilnica povečala osnovni kapital na 3.787

tisoč EUR. Kapitalske rezerve so se povišale na 4.631 tisoč EUR. Po sklepu skupščine je hranilnica nerazporejeni dobiček leta 2014 prenesla

med druge rezerve iz dobička. Hranilnica je v prvih dneh leta 2015 zaključila prenos lastništva lastnih delnic, ki so bile že v letu 2014

namenjene izplačilu zaposlenim v obliki nagrade.

30

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


6.5

P O S L O V A N J E H R A N I L N I C E N A R A Z L I Č N I H S E G M E N T I H

P O S L O V A N J A

Poslovanje s prebivalstvom

Med pomembnejšimi nalogami na področju poslovanja s prebivalstvom sta bila pridobivanje novih komitentov in prilagajanje

aktivnosti različnim skupinam prebivalstva ter njihovim individualnih potrebam.

Na področju kreditiranja prebivalstva hranilnica beleži 4,77% rast. Hranilnica je v letu 2015 nadaljevala s trženjem paketne ponudbe

stanovanjskih kreditov ter zagotavljanja celovite obravnave komitenta z vidika celotne palete ponujenih storitev. V duhu ohranjanja

kvalitete portfelja kreditov prebivalstva je hranilnica nekoliko zaostrila pogoje kreditiranja ter zmanjšala tveganje pri posojanju denarja.

S hitro in intenzivno vsakodnevno obravnavo dolžnikov je hranilnica ohranila obseg zapadlih neplačanih terjatev do prebivalstva na

obvladljivi ravni.

Stanje zbranih sredstev gospodinjstev je konec leta 2015 znašalo 145.976 tisoč EUR, kar predstavlja 67,00% vseh zbranih vlog.

Hranilnica je politiko obrestnih mer prilagajala trendom trga, pri čemer pa si je prizadevala uresničevati svoje osnovno poslanstvo t.j.

zbiranje prostih viškov denarnih sredstev prebivalstva. Z aktivno politiko obrestnih mer je hranilnici uspelo ohraniti primerno ročnostno

strukturo in stabilnost virov.

Hranilnica je v letu 2015 nadaljevala z aktivnim trženjem računov fi zičnim osebam. Hranilnica je nadaljevala s trženjem obstoječih paketnih

računov (Zlati in Srebrni paket), hkrati pa je svojo ponudbo dopolnila s Prijaznim paketom, ki je namenjen predvsem sodobnemu

uporabniku, ki preferira uporabo elektronskega bančnega poslovanja. Hranilnica je v letu 2015 povečala število uporabnikov elektronske

banke za 19,62% ter nadaljevala z aktivnim trženjem mobilne banke mLON.

Preko aktivnega trženja storitev v povezavi z vodenjem računov je hranilnica v letu 2015 povečala število izdanih debetnih kartic Activa

Maestro in plačilnih kartic z odloženim plačilom Activa MasterCard. V zaključku drugega kvartala leta 2015 je hranilnica uvedla predplačniško

Activa MasterCard.

Hranilnica je v letu 2015 prilagodila poslovanje z Activa MasterCard varnostnim standardom na področju spletnih plačil.

Poslovanje s podjetji

Hranilnica pri kreditiranju podjetij zasleduje konzervativno politiko, v ospredje pa postavlja bonitetno presojo dolžnika, ki temelji na

denarnih tokovih, ki jih ustvarja dolžnik ter varnost naložbe in vrsti zavarovanj ob doseganju primerne donosnosti. Hranilnica izvaja politiko

razpršene izpostavljenosti do malih in srednje velikih podjetij, posle z velikimi pravnimi osebami izvaja selektivno in premišljeno. Na

dan 31.12.2015 79,84% portfelja kreditov podjetjem predstavljajo podjetja bonitetne ocene A in B. Kreditojemalci delujejo v predelovalni

panogi, trgovski dejavnosti in strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti.

Naložbe hranilnice v kredite bankam in hranilnicam, nefi nančnim družbam, javnemu sektorju in drugim fi nančnim družbam so konec

leta 2015 znašale 44.727 tisoč EUR in so se v primerjavi s koncem leta 2014 povišale za 14.386 tisoč EUR (na dan 31.12.2014 30.341 tisoč

EUR).

Hranilnica na področju upravljanja s problematičnimi naložbami aktivno sodeluje v medbančnih dogovorih pri restrukturiranju komitentov

v skladu s slovenskimi načeli restukturiranja, ki jih je sprejelo Združenje bank Slovenije. Na dan 31.12.2015 sodeluje pri 2 takih dogovorih.

V letu 2015 je hranilnica sklenila individualni dogovor o reprogramiranju terjatev z 12 dolžniki v skupni vrednosti 1.456 tisoč EUR.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

31


Pri sklepanju dogovorov je hranilnica kot osnovno vodilo upoštevala sposobnost preživetja dolžnika glede na poslovni model ter razmere

na trgu. Pri dolžnikih, kjer je interna presoja ocenila nizko možnost uspešno zaključenega dogovora o prestrukturiranju, je hranilnica

pristopila k intenzivni izterjavi ter unovčitvi zavarovanj.

Stanje depozitov pravnih oseb, ki vključujejo druge fi nančne organizacije, nefi nančne družbe in javni sektor, je v letu 2015 znašalo 72.053

tisoč EUR, kar predstavlja 29,05% povečanje glede na leto 2014. V segmentu depozitov pravnih oseb 36,65% delež predstavljajo vloge

na vpogled (v letu 2014 je bil delež vlog na vpogled 23,29%). Aktivnosti v zvezi s pridobivanjem depozitov pravnih oseb je hranilnica

prilagajala likvidnostni situaciji, pri čemer pa je ves čas spremljala razmere na trgu in naložbene možnosti.

V letu 2015 se je stanje aktivnih transakcijskih računov pravnih oseb in samostojnih podjetnikov povečalo za 25,08%. Hranilnica je

odprla 1.153 novih računov. Med novo odprtimi računi so se samostojni podjetniki pretežno odločali za uporabo Podjetniškega paketa,

ki je namenjen podjetnikom na začetku poslovne poti.

V letu 2015 je hranilnica povečala obseg dela s fi duciarnimi računi, pri katerih prednjačijo stečajni upravitelji in rezervni skladi etažnih

lastnikov.

Število aktivnih transakcijskih računov je pozitivno vplivalo na število uporabnikov elektronske banke poslovni eLON. Število uporabnikov

slednje se je povečalo za 27,86% na 2.813.

V letu 2015 je hranilnica na področju plačilnega prometa sledila sodobnemu razvoju plačilnega prometa in zakonskim zahtevam. Komitentom

poleg posameznih kreditnih plačil zagotavlja še množična plačila SEPA, direktne obremenitve SEPA, kartično poslovanje in

izdajanje ter plačevanje e-računov. Vključevanje v sodobne plačilne sisteme izvaja na podlagi vzdrževanja in dograjevanja zahtevne

informacijske podpore ter tako svojim komitentom zagotavlja visokokvalitetne storitve. Največ plačilnega prometa za pravne osebe je

opravila v internem in domačem plačilnem prometu preko plačilnega sistema SEPA IKP, TARGET2 ter in čezmejnem plačilnem prometu

preko sistema SEPA EKP.

25,08 %

POVEČAN

DELEŽ STANJA AKTIVNIH

TRANSAKCIJSKIH

računov

PRAVNIH OSEB IN

samostojnih podjetnikov

32


Poslovanje z upravniki rezervnih skladov

Hranilnica je v letu 2015 nadaljevala s fi nanciranjem etažnih lastnikov pri sanacijah v večstanovanjskih stavbah in sicer v obliki krediti oziroma

odkupa terjatev. Za realizacijo poslov pa hranilnica tesno sodeluje z upravniki večstanovanjskih stavb, ki zastopajo etažne lastnike.

V letu 2015 je hranilnica realizirala za 2.700 tisoč EUR odkupov terjatev ter za 782 tisoč EUR kreditov etažnim lastnikom.

Poslovanje z vrednostnimi papirji

Hranilnica je v letu 2015 vzdrževala stanje portfelja dolžniških vrednostih papirjev. Na dan 31.12.2015 izkazuje za 97.419 tisoč EUR naložb v

vrednostne papirje, kar predstavlja 1.553 tisoč EUR povečanje glede na dan 31.12.2014. Hranilnica je v letu 2015 povečala delež dolžniških

vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo na 33,77% (v letu 2014 je bil delež te kategorije 13,87%).

Hranilnica je zapadle dolžniške vrednostne papirje nadomeščala z dolžniškimi vrednostnimi papirji predvsem prvovrstnimi, ki izpolnjujejo

kriterije primernosti fi nančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema.

Hranilnica se je udeleževala avkcij zakladnih menic Republike Slovenije. Pri nakupih novih dolžniških vrednostnih papirjev se je hranilnica

odločala na podlagi svojih potreb, ki so bile odvisne od strukture ročnosti njenih virov, izpolnjevanja količnikov likvidnosti, količnika

kapitalske ustreznosti ter varnosti in donosnosti naložbe.

6.6

A K T I V N O S T I N A P O D R O Č J U T E H N O L O G I J E I N I N F O R M A T I K E

Na področju informacijske tehnologije in varnosti je hranilnica v letu 2015:

− opravila nadgradnjo požarne pregrade,

− vse podatkovne zbirke nadgradila na verzijo 11.2.0.4,

− vpeljala podporo za VISA kartice na bančnih avtomatih hranilnice,

− uredila zahtevni sistem hlajenja v eni od poslovnih enot,

− prenovila sistem backupiranja,

− vpeljala Lonopedijo,

− informacijsko podprla paketno ponudbo transakcijskih računov,

− prenovila modul zavarovanj,

− informacijsko podprla kadrovsko evidenco,

− podprla uvoz podatkov iz javnih baz Ajpes in Furs,

− podprla izmenjavo podatkov s Furs v zvezi s posredovanjem določenih podatkov v skladu s predpisi,

− prenovila analizo tveganosti na področju PPDFT v skladu s prenovljenimi Smernicami BS,

− vzpostavila podporo in poročanje v skladu z davčnimi predpisi na področju FATCA,

− vzpostavila podporo in poročanje v skladu z davčnimi predpisi na področju CRS,

− redno posodabljala delovne postaje,

− nadaljevala s projektom virtualizacije strežnikov,

− nadaljevala s projektom opremljanja poslovalnic z UPS napravami.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

33


6.7

P O R O Č I L O S L U Ž B E N O T R A N J E R E V I Z I J E

Hranilnica ima v skladu z zakonom o bančništvu organizirano službo notranje revizije, ki je organizacijsko in funkcionalno ločena od

drugih segmentov delovanja hranilnice. Služba deluje v skladu z ZBan-2, Zakonom o revidiranju, Mednarodnimi standardi strokovnega

ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom notranjerevizijskih načel in Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev, ki ju izdaja

Slovenski inštitut za revizijo, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev, ki ga izdaja IIA ter Listino o ustanovitvi službe notranje revizije

v Hranilnici LON d.d., Kranj.

Služba je usmerjena k sistematičnemu in strokovnemu pristopu pri ocenjevanju upravljanja s tveganji in kontrolnega sistema. Odgovorna

je za opravljanje vseh vrst revizij poslovnih enot in posameznih poslovnih funkcij. Fokus pri delu je predvsem na presoji ugotavljanja

ustreznosti postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih

kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov v smeri povečanja kakovosti

delovanja hranilnice. Služba notranje revizije seznanja upravo o ugotovitvah posameznih reviziji s poročili, polletno pa poroča tudi

nadzornemu svetu ter revizijski komisiji nadzornega sveta.

V službi je naloge revidiranja v letu 2015 opravljala ena zaposlena, ki ima strokovni naziv revizor ter univerzitetno izobrazbo ekonomske

smeri. Z namenom izpolnjevanja zahteve po potrebnem strokovnem nazivu, se je zaposlenka službe v letu 2015 vključila v izobraževanje

za pridobitev naziva preizkušeni notranji revizor.

V letu 2015 je služba notranje revizije opravila 6 rednih in 1 izredni revizijski pregled na različnih področjih poslovanja hranilnice, vodila

2 pregleda, ki so jih izvajali zunanji revizorji ali kontrolorji ter izvajala storitev svetovanja in dajanja zagotovil v skladu z Mednarodnimi

standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.

34

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


7

O B L A D O V A N J E P O S L O V N I H T V E G A N J

7.1

U P R A V L J A N J E S T V E G A N J I

Upravljanje s tveganji je eno izmed ključnih elementov poslovanja vsake kreditne institucije. Prevzemanje tveganj temelji na sposobnostih

upravljanja s tveganji ter je sorazmerno značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja hranilnica. Uspešno upravljanje

s tveganji, skupaj s sistemom notranjih kontrol, zagotavlja hranilnici doseganje regulatornih zahtev in zastavljenih internih standardov.

Cilji dobičkonosnosti, ugleda in kakovosti poslovanja se močno prepletajo z odnosom do upravljanja s tveganji. Ustrezna kultura upravljanja

s tveganji tako ni cilj, temveč je pogoj za doseganje ciljev poslovanja. Upravljanje s tveganji tako zadeva zaposlene na vseh

področjih poslovanja hranilnice.

Hranilnica pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je po eni strani odvisna od pripravljenosti prevzemanja tveganja,

po drugi strani pa veliko omejitev predstavlja razpoložljivi kapital hranilnice v okviru katerega lahko sprejema tveganja. Hranilnica

se opredeljuje kot enostavna institucija s konzervativno naložbeno politiko. Hranilnica je usmerjena v tradicionalne bančne posle, njen

apetit do prevzemanja tveganj pa je nizek do zmeren. Ključni del poslovnih aktivnosti predstavlja zagotavljanje stabilnih virov ter upravljanje

in diverzifi kacija kreditnega portfelja, pri čemer hranilnica sledi varnosti in zagotavljanju kapitalske ustreznosti. Hranilnica svojo

izpostavljenost do obrestnega tveganja ohranja na relativno nizki ravni.

Med tveganji, ki so potrebna še posebne obravnave, so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje. Poleg teh pa v

ospredje prihajata strateško tveganje in tveganje dobičkonosnosti.

Hranilnica zagotavlja ustrezno višino kapitala glede na specifi čne lastnosti poslov, ki jih opravlja. Kapitalsko ustreznost izračunava v

skladu z metodologijo, ki jo predpisuje CRR in na njeni podlagi izdani standardi. Količnik skupnega kapitala, ki ga hranilnica spremlja najmanj

trimesečno, je na dan 31.12. 2015 znašal 12,72, na dan 31.12. 2014 pa 9,83, kar je hranilnica dosegla z dokapitalizacijo in z zniževanjem

kapitalskih zahtev v skladu s CRR. Količnik navadnega temeljnega kapitala na dan 31.12.2015 znaša 10,59, medtem, ko je na dan 31.12.2014

znašal 9,21.

7.2

O R G A N I Z A C I J A U P R A V L J A N J A S T V E G A N J I

Hranilnica obravnava upravljanje s tveganji kot stalen proces v okviru rednega delovnega procesa. Upravljanje s tveganji se nanaša na

ugotavljanje, merjenje in obvladovanje in minimiziranje tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju. V tem procesu aktivno sodelujejo uprava

hranilnice, služba upravljanja s tveganji, strokovne službe, v segmentu nadziranja pa tudi služba notranje revizije.

Organi vodenja in nadzora hranilnice na področju upravljanja s tveganji so odgovorni za odobritev, pregledovanje in posodobitve strategij

in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji ter za zagotavljanje vseh pogojev za celovito in sorazmerno upoštevanje vseh

prevzetih tveganj.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

35


Višje vodstvo hranilnice je na področju upravljanja s tveganji odgovorno za izdelavo in izvajanje strategij in politik prevzemanja tveganj in

upravljanja s tveganji, za obveščanje organov vodenja ali nadzora banke o pomembnih prevzetih poslovnih tveganjih ter za vzpostavitev

in vzdrževanje sistema upravljanja. Za spremljanje in upravljanje tveganj je v hranilnici ustanovljena služba upravljanja s tveganji, ki

pripravlja poročila o izpostavljenosti hranilnice posameznim tveganjem, pripravlja predloge za zmanjševanje tveganj in jih posreduje v

obravnavo Odboru za tveganja. Odbor za tveganja analizira stanja, spremembe in trende in predlaga ukrepe na področju vseh tveganj

hranilnice. Ob tem predlaga ukrepe za upravljanje s tveganji (kreditno, likvidnostno, obrestno, operativno in druga), ki zagotavljajo, da

obseg tveganj ne bo presegal tako interno postavljenih limitov kot tudi ne zahtev regulatorja.

V primeru, da Služba upravljanja s tveganji ugotovi povečano izpostavljenost določenemu tveganju, o tem takoj neposredno poroča

upravi. Uprava sprejme ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in jih posreduje strokovnim službam, ki so jih dolžne realizirati.

7.3

C I L J I U P R A V L J A N J A S T V E G A N J I

Cilj upravljanja tveganj je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja hranilnice, zagotavljanje ustreznega likvidnostnega položaja in

ohranjanje visoke kakovosti naložb. Aktivnosti, ki jih pri upravljanju s tveganji zasleduje hranilnica, so usmerjene v:

− opredelitev načina identifi kacije, merjenja, analiziranja, spremljave, obvladovanja in zniževanja vseh vrst tveganj ter dokumentiranje

navedenih postopkov,

− dokumentiranje poslovnih procesov,

− razvoj in implementacijo tehnik merjenja tveganj,

− postavitev limitov in nadzor nad postavljenimi limiti za tveganja,

− opredelitev načina sodelovanja, komunikacije in izmenjave podatkov med posameznimi službami, ki so vključene v nadzor in

upr upravljanje tveganj,

− vzpostavitev primernega in pravočasnega poročanja o vrsti in višini tveganja,

− doseganje omejitev izpostavljenosti tveganjem določenih s predpisi,

− izvajanje procesa (ICAAP),

− izvajanje in nadgrajevanje sistema poročanja,

− spremljanje zahtev nadzornih institucij.

7.4

O D N O S H R A N I L N I C E D O S P R E J E M A N J A T V E G A N J

Obseg prevzetih tveganj se presoja z vidika prevzetih tveganj. Obseg prevzetih tveganj je opredeljen z različnimi kazalniki, ki jih hranilnica

letno preveri in ustrezno posodobi. Prevzeta tveganja pa določajo kazalniki oziroma mere tveganj. Hranilnica ima za kazalnike določene

limitne vrednosti ter ciljne vrednosti. Mere tveganj so naslednje:

− na področju kapitalske ustreznosti: količnik skupnega kapitala in temeljnega kapitala, ki je podan s strani regulatorja, količnik

fi nančnega vzvoda,

− na področju kreditnega tveganja: gibanje obsega nedonosnih terjatev, pokritost nedonosnih terjatev z oslabitvami,

− na področju likvidnostnega tveganja: količnik likvidnostnega kritja, količnik likvidnosti in količnik neto stabilnih virov fi nanciranja,

− na področju operativnega tveganja: pomembne izgube iz operativnega tveganja,

− na področju dobičkonosnosti: donos na kapital.

36

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Hranilnica si bo v prihodnje prizadevala vzpostaviti učinkovitejši sistem upravljanja s tveganji, katerega glavni poudarki bodo usmerjeni

na naslednja področja:

− kadrovska okrepitev Službe upravljanja s tveganji,

− implementacija učinkovitejšega sistema spremljave kreditnega tveganja in likvidnostnega tveganja,

− implementacija sistema odkrivanja zgodnjih indikatorjev kreditnega tveganja,

− implementacija dodatnih regulatornih zahtev na področju poročanja o tveganjih,

− optimizacija procesov in zagotovitev tehnološke podpore na področju tveganj.

8

D R U Ž B E N A O D G O V O R N O S T

8.1

O D N O S D O S O D E L A V C E V

V hranilnici se zavedamo, da so zaposleni vir moči, energije in znanja, ki prispevajo k doseganju dolgoročnih ciljev hranilnice. Zavedamo

se, da je zadovoljstvo strank moč dosegati s pravimi in dobrimi storitvami ter motiviranimi in pravilno usposobljenimi zaposlenimi, zato

temu posvečamo veliko pozornosti. Zaupanje v hranilnico gradimo s prijaznim odnosom do naših zaposlenih in se zavedamo, da je vsak

zaposleni ogledalo hiše in živa vizitka hranilnice.

Komuniciranje s sodelavci

Zaposleni predstavljajo delovanje hranilnice navzven in so ključni dejavnik graditve ugleda v očeh ostalih deležnikov. Hranilnica je z

aktivnostmi, izvedenimi v letu 2015, želela pokazati, da je njihov prispevek pomemben, dobrodošel in cenjen.

Hranilnica je v letu 2015 ponovno uvedla mesečne kolegije srednje ravni odločanja ter tako zagotovila ustrezno informiranost zaposlenih

o dogajanjih v hranilnici, okolju in trendih ter pomembnih smernicah za prihodnost. Namen kolegijev je zagotoviti sinergijo komercialnih

in zalednih funkcij ter zagotoviti uresničevanje skupnih ciljev.

Hranilnica je vzpostavila linijo podajanja predlogov za izboljšave in spremembe v storitvah in/ali poslovnih procesih. Linija je namenjena

predvsem zbiranju, analiziranju in ovrednotenju informacij s trga ter oblikovanju storitev hranilnice po meri kupca.

Hranilnica še naprej ohranja obstoječe komuniciranje zaposlenih preko intraneta, aktualne in splošne informacije pa dnevno preko

elektronske pošte.

Število zaposlenih in zaposlovanje

Hranilnica je v letu 2015 povečala število zaposlenih za 14 sodelavcev in je na dan 31.12.2015 zaposlovala 105 oseb. Večji del novih

sodelavcev predstavlja zaposlitev študentov, ki so v preteklem letu opravljali dela v hranilnici.

Veseli nas, da je pripadnost podjetju velika, kar se kaže tudi v izjemno nizki stopnji fl uktuacije. V letu 2015 so hranilnico zapustili 4

sodelavci.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

37


Graf 3: Gibanje števila zaposlenih

120

100

80

60

40

20

2011 2012 2013 2014 2015

Smo mlad kolektiv, povprečna starost je 36 let.

Strukturo zaposlenih po spolu predstavlja 52,4% žensk in 47,6% moških.

V vodstveni strukturi v srednjem in višjem nivoju odločanja je prav tako uravnotežena spolna struktura in sicer je delež žensk 46,2%,

delež moških pa 53,8%.

STRUKTURA

zaposlenih

52,4%

47,6%

38

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Izobrazbena struktura

Hranilnica in njeni zaposleni namenjajo veliko

pozornosti znanju in izobrazbi.

V. stopnja

VI. stopnja

VII. stopnja

VIII. stopnja

V hranilnici so bile na dan 31.12.2015 4 osebe z magisterijem in

doktoratom, 37 oseb (35%) z univerzitetno stopnjo izobrazbe, 17

oseb (16%) z višjo, visoko in 1. bolonjsko stopnjo izobrazbe ter

47 oseb (45%) s srednješolsko stopnjo izobrazbe. Izobrazbena

struktura ostaja na ravni iz leta 2014.

Razvoj zaposlenih in nagrajevanje

Zavedamo se, da so naložbe v znanje in razvoj zaposlenih tista dodana vrednost, ki prispeva k dolgoročni rasti hranilnice, zato jim skozi

celo leto omogočamo dodatna šolanja, interna in eksterna izobraževanja ter udeležbo na različnih delavnicah. Nagrajujemo odličnost,

nadpovprečnost, inovativnost in uspešnost.

Raziskava o zavzetosti zaposlenih

Hranilnica je v sodelovanju s pogodbenim partnerjem izvedla raziskavo o zavzetosti zaposlenih, ki je temeljila na Gallupovi metodologiji

merjenja zavzetosti. Rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vsi zaposleni hranilnice, so pokazali precejšnje možnosti za izboljšavo

predvsem na področju organizacijske kulture, saj ta najpomembneje vpliva na sposobnost uresničevanja poslovnih ciljev, vizije in strategije.

Uprava hranilnice je sprejela ukrepe v procesih ravnanja z zaposlenimi s poudarkom na razvoju vodij in vodenja ter strateškega

upravljanja organizacijske kulture.

Certifi kat Družini prijazno podjetje

Certifi kat družini prijazno podjetje predstavlja družbeno odgovoren princip upravljanja z zaposlenimi v organizaciji in je edini tovrstni

certifi kat v Sloveniji. Postopek certifi ciranja se delno fi nancira tudi s pomočjo Evropskega socialnega sklada znotraj Evropske unije.

Hranilnica je k postopku certifi ciranja pristopila v juliju 2013 in postopek uspešno zaključila v novembru istega leta, ko smo prejeli Osnovni

Certifi kat družini prijazno podjetje. Hranilnica se je zavezala, da bo v obdobju treh let implementirala 14 ukrepov, ki bodo pripomogli

k lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih.

Med ukrepi, ki jih je hranilnica uvedla, lahko izpostavimo »Otroški časovni bonus«, pri katerem staršem omogočimo dodaten prost dan

za otrokov prvi šolski dan oziroma jim omogočimo lažje uvajanje otroka v vrtec. Aktivneje smo tudi pristopili k prostovoljstvu in se skozi

ukrep »Korporativnega prostovoljstva« zavezali, da znotraj koledarskega leta izvedemo vsaj eno akcijo z dobrodelno noto. Staršem, ki

se vračajo po starševski odsotnosti, omogočamo tudi prilagojen delavnik v prvem tednu po prihodu nazaj, kar pomaga predvsem pri

lažjem usklajevanju delovnih obveznosti in uvajanju otrok v varstvo. V izrednih okoliščinah omogočamo zaposlenim tudi, da lahko za

krajši čas otroke pripeljejo na delo.

V letu 2015 je hranilnica v celoti izpolnila načrt za drugo leto certifi ciranja in je tako še korak bližje temu, da začne s postopkom za

pridobitev Polnega certifi kata družini prijazno podjetje. Ponosni smo na spremembe, ki smo jih uvedli, in že implementirani ukrepi so

nam tako le še dodaten dokaz, da smo na pravi poti pri stalnem izboljševanju upravljanja z zaposlenimi.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

39


Skrb za vrednote

Hranilnica je že leta 2009 sprejela Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ter imenovala

pooblaščenca in namestnika pooblaščenca za preprečevanje diskriminacije na delovnem mestu, diskriminacije na podlagi subjektivnih

kriterijev, namenskega zadrževanja informacij, psihičnega nadlegovanja, spolnega nadlegovanja, zasledovanja, zalezovanja in podobno. V

letu 2015 hranilnica ni beležila dogodkov, ki bi nakazovali na kršitev pravilnika.

Skrb za zaposlene

Hranilnica redno izvaja usposabljanje zaposlenih na področju varstva pri delu ter varstva pred požari. Skladno z zdravstveno oceno tveganja

izvaja preventivne zdravniške preglede, novo zaposleni so napoteni na predhodne zdravniške preglede. Hranilnica že tradicionalno

ponuja zaposlenim možnost cepljenja proti gripi. Vsi zaposleni so kolektivno nezgodno zavarovani.

Hranilnica skrbi za zaposlene, njihovo zdravje in dobro počutje in druženje preko organiziranih internih športnih dogodkov, možnosti

obiskovanja športnih vadb ter obisku Miklavža za otroke zaposlenih.

Zaposleni so imeli v povprečju 23,8 dni letnega dopusta. Regres za letni dopust je bil izplačan skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti

bančništva Slovenije.

8.2

K O M U N I C I R A N J E

Temeljna naloga Službe marketinga in komuniciranja je v strokovno primernem in resničnem podajanju informacij o hranilnici, njeni

ponudbi in poslovanju tako zaposlenim kot strankam, poslovnim partnerjem, medijem in ostali javnosti.

Komuniciranje je razumljivo, jedrnato in pozitivno. Informacije so napisane tako, da jih prejemnik razume, hkrati pa predstavljajo resnično

sliko trenutne situacije ali obravnavane tematike.

Odnos do strank

Naše obstoječe stranke mesečno obveščamo o novostih in spremembah, tako pisno prek navadne pošte, kot elektronsko prek elektronskega

naslova, spletne in mobilne banke. Komuniciranje s potencialnimi strankami pa poteka prek različnih tržnih poti – od tiskanih

do radijskih in spletnih oglasov, iskalnega marketinga (SEM), družbenih omrežij, direktne in elektronske pošte ter najpomembnejše –

prek telefonskih in osebnih predstavitev.

Vse aktualne novice, spremembe in obvestila so objavljene na naši spletni strani www.lon.si.

Odnos z mediji

Ves čas stremimo k poštenim in kakovostnim odnosom z mediji, za katere se zavedamo, da so pomemben člen med hranilnico in našimi

uporabniki, saj njihovo pravilno informiranje pomaga pri ohranjanju pozitivne in predvsem resnične podobe hranilnice.

40

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


8.3

S P O N Z O R S T V A I N D O N A C I J E

Zavedamo se pomembnosti podpiranja družbeno odgovornih projektov in organizacij in zadnji delček v mozaik poslovnega uspeha doda

prav socialno – družbena komponenta v delovanju hranilnice. Žal vseh projektov, prošenj in želja ne moremo izpolniti, a kljub temu ves

čas poskušamo ostati zavezani preprosti fi lozofi ji sožitja z ožjim in širšim okoljem, v katerem tako delujemo z vzajemnimi koristmi vseh

partnerjev.

Že več kot desetletje smo ponosen pokrovitelji Božičnega koncerta orkestra Gimnazije Kranj, Tedna slovenske drame in Golf turnirja na

Bledu. Vključeni smo v projekt Botrstvo, podprli smo projekt Anina zvezdica in tudi tokrat so svoj del prispevali vsi zaposleni hranilnice.

Sponzorska in donatorska sredstva namenjamo tako humanitarnemu kot kulturnemu in športnemu področju. Podprli smo veliko različnih

projektov, v katere se vključujemo po naših zmožnostih, saj z več manjšimi posameznimi donacijami želimo razpršiti sredstva in

na ta način pomagati večjemu številu organizacij oziroma posameznikov.

Celotna ekipa Lonovcev skrbi za zdravo in čisto okolje. Vzdržujemo sistem ločenega zbiranja odpadkov, pazimo pri porabi papirja, zbiramo

prazne kartuše, časopisni papir in plastične zamaške, ki jih naprej posredujemo v dobrodelne namene.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

41


9

I Z J A V A O U P R A V L J A N J U H R A N I L N I C E L O N

Hranilnica je nejavna delniška družba, katere vrednostni papirji niso uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Pri svojem delu v hranilnici upoštevamo načela sprejetega Kodeksa etičnih in strokovnih standardov v Hranilnici LON d.d., Kranj, ki je

objavljen na spletni strani hranilnice.

Pri oblikovanju Politike upravljanja hranilnica zagotavlja delovanje, ki je skladno z načeli, ki so upoštevala v poslovanja hranilnice v letu

2015:

− Politika upravljanja upošteva dolgoročne cilje hranilnice ter bo v letu 2016 objavljena na spletni strani hranilnice. Pri oblikovanju

Politike sta uprava in nadzorni svet upoštevala dejavnost hranilnice in merilo obsega njenega poslovanja.

− Dejavnost hranilnice je opravljanje depozitnih, kreditnih, bančnih in drugih fi nančnih storitev po načelih varnosti, likvidnosti in

rentabilnosti z namenom ustvarjanja dobička.

− Hranilnica skrbi za korektno komuniciranje z javnostjo ter z zaposlenimi.

− Spoštuje načelo enakopravne obravnave delničarjev in njihovo pravico do obveščenosti.

− Pravica do obveščenosti delničarjev se odraža s pravočasnim in korektnim obveščanjem o sklicu ter poteku skupščine.

− Organe upravljanja v hranilnici sestavljajo skupščina, nadzorni svet ter uprava. Nadzorni svet je sestavljen iz 3 članov, svoje

prist pristojnosti, delovanje ter komisije nadzornega sveta ima opredeljene v Poslovniku o delu nadzornega sveta ter v Poslovniku o

delu revizijske komisije in komisije za tveganja.

− Uprava hranilnice je 2 članska. Hranilnico vodi in skupno zastopa ter predstavlja v pravnem prometu. Pristojnost članov in

način način delovanja uprave je urejena v Poslovniku o delu uprave. Prejemki članov uprave so opredeljeni v Politiki prejemkov, ki jo

je je sprejel nadzorni svet in bo objavljena na spletni strani hranilnice.

− Postopek izbire kandidatov za člane uprave in nadzornega sveta je opredeljen v sprejeti Politiki za izbiro kandidatov in oceno

primernosti članov upravljalnega organa. V letu 2015 nadzorni svet hranilnice ni imel oblikovane Komisije za imenovanja.

− Hranilnica nima posebnega sekretarja nadzornega sveta, njegove naloge opravlja zapisnikar nadzornega sveta. Naloge

zapisnzszzapisnikarja so opredeljene v Pravilniku o zapisnikih in zvočnih zapisih sej nadzornega sveta.

− Sistem notranjih kontrol je organiziran preko službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji ter z izvajanjem funkcije

skladnosti poslovanja.

9.1

O P I S G L A V N I H Z N A Č I L N O S T I S I S T E M O V N O T R A N J I H K O N T R O L

I N U P R A V L J A N J A T V E G A N J V D R U Ž B I V P O V E Z A V I S

P O S T O P K O M R A Č U N O V O D S K E G A P O R O Č A N J A

Hranilnica ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj na vseh ravneh delovanja in poslovanja ter organizacijskih

enot, vodstvenih služb, zaledne službe ter trden sistem upravljanja. Ima zagotovljene primerne mehanizme notranjih kontrol, ki vključujejo

računovodske in ustrezne administrativne postopke (za poročanje, delovne postopke za omejevanje izpostavljenosti tveganjem,

idr.).

Vzpostavljene so kontrolne funkcije hranilnice: upravljanje s tveganji, skladnosti poslovanja in notranja revizija.

Hranilnica ima vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja s tveganji tudi na področju preprečevanja pranja denarja in fi nanciranja terorizma.

Hranilnica ima poslovanje organizirano tako, da tekoče vodi poslovno dokumentacijo in knjige ter drugo administrativno dokumentacijo,

42

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


da se lahko kadarkoli preveri ali posluje v skladu s pravili upravljanja s tveganji.

Poslovna strategija in politika hranilnice sta ustrezno usklajeni s strategijo in politikami za ugotavljanje, merjenje in ocenjevanje spremljanja

tveganj.

Vsako leto zunanja revizija, ki revidira letno poročilo hranilnice, presoja skladnost sistema notranjih kontrol in upravljanja s tveganji.

9.2

P O D A T K I O D E L O V A N J U I N K L J U Č N I H P R I S T O J N O S T I

S K U P Š Č I N E T E R O P I S P R A V I C D E L N I Č A R J E V I N

N A Č I N N J I H O V E G A U R I S N I Č E V A N J A

Pristojnost skupščine in opis pravic delničarjev ter njihovo uresničevanje so navedeni v poglavju 1.4. poslovnega dela letnega poročila,

kjer so podane tudi obrazložitve glede organov upravljanja hranilnice.

9.3

P O D A T K I O S E S T A V I I N D E L O V A N J U O R G A N O V V O D E N J A I N

N A D Z O R A T E R N J I H O V I H K O M I S I J

Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij so navedeni v poglavju 1.4. poslovnega dela letnega

poročila.

Podatki v zvezi nagrajevanjem organov vodenja in nadzora so del razkritij, ki so objavljena na spletni strani hranilnice.

9.4

P O D A T K I P O 3 . , 4 . , 6 . , 9 . , T O Č K I 6 . O D S T A V K A 7 0 . Č L E N A

Z G D - 1

Na dan 31.12.2015 je Hranilnica imela 2 delničarja, ki sta dosegala kvalifi ciran delež lastništva (nad 5%), in sicer sta to bila:

D E L N I Č A R ŠTEVILO DELNIC DELEŽ GLASOVALNIH PRAVIC

Gic Gradnje d.o.o., Rogaška Slatina 4.792 9,51%

Stanko Zorec, Veliki Gaber 3.064 6,08%

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

43


Posebne kontrolne pravice (4. tč. 6. odst. 70. člena ZGD-1)

Posebne kontrolne pravice so določene v 37. členu Statuta, iz katerega izhaja, da je za povečanje osnovnega kapitala hranilnice, sklepanje

o statusnih spremembah hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) in spremembe statuta hranilnice zahtevano soglasje vsakega

razreda delnic.

Posebne kontrolne pravice ima Slavko Erzar, ki ima skupaj s povezanimi osebami v lasti 321 prednostnih delnic (LONP) kar predstavlja

27% vseh prednostnih delnic oziroma 2,84% osnovnega kapitala.

Omejitve glasovalnih pravic (6. tč. 6. odst. 70. člena ZGD-1)

Omejitev glasovalne pravice delničarjev hranilnice izhaja iz 3. odst. 36. člena Statuta, in sicer je omejena tako, da število delnic v nobenem

primeru ne more presegati 10% v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah. K delničarjevim delnicam

se štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k njenim delnicam štejejo tudi delnice, ki

pripadajo od nje odvisni družbi ali njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi.

Pravila Hranilnice o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja in nadzora ter o spremembi statuta (8. tč. 6.

odst. 70. člena ZGD-1)

Hranilnica o imenovanju in zamenjavi članov organa vodenja in nadzora ter o spremembi statuta upošteva ZBan-2, ZGD-1, Statut hranilnice,

Politiko za izbiro kandidatov in oceno primernosti članov upravljalnega organa v hranilnici ter individualne pogodbe o zaposlitvi.

Pooblastila poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo in nakup lastnih delnic (9. tč. 6. odst. 70. člen ZGD-1)

Na skupščini dne 10.6.2015 je bilo upravi dano pooblastilo, da se roku 5 let po vpisu sprememb statuta v sodni register ter na podlagi

soglasja nadzornega sveta družbe sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala, največ do polovice obstoječega osnovnega kapitala,

tj. do 1.893.412,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B.

Uprava ima pooblastilo za nakup in prodajo lastnih delnic na podlagi sklepa 27. skupščine z dne 31.5.2013. Skupščina je pooblastila upravo,

da lahko po predhodnem soglasju nadzornega sveta hranilnice v roku 36 mesecev od dneva pooblastila pridobiva lastne delnice,

po ceni, ki ne bo nižja od 75,00 EUR in ne bo višja od 4 kratnika nominalne vrednosti delnice. Uprava lahko pridobiva lastne delnice za

namene iz 1. odst. 247. člena ZGD-1. Število novo pridobljenih lastnih delnic ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima,

preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic, ki jih Hranilnica pridobi na podlagi tega pooblastila,

je prednostna pravica delničarjev izključena.

Pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic hranilnica ravna skladno z zahtevami CRR.

44

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


10

P O M E M B N I D O G O D K I , N A S T A L I P O D A T U M U

I Z K A Z A F I N A N Č N E G A P O L O Ž A J A

Banka Slovenije je v januarju 2016 hranilnici posredovala zapisnik ugotovitev iz izvedenega rednega pregleda poslovanja na področju

kreditnega in likvidnostnega tveganja, poslovnega modela in donosnosti ter aktivnosti za zmanjševanje kapitalskih zahtev za kreditno

tveganje, ki je bil opravljen v zadnjem kvartalu leta 2015. Na podlagi prejetega zapisnika je hranilnica pripravila akcijski načrt, ki bo

omogočal odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Z vsebino akcijskega načrta se je seznanil nadzorni svet hranilnice. Do priprave letnega

poročila hranilnica ni prejela povratne informacije o ustreznosti pripravljenega načrta.

Banka Slovenije je hranilnici konec leta 2015 v procesu ICAAP/SREP dialoga predpisala vzdrževanje kapitalskih potreb v višini 165,50%

kapitalskih zahtev iz I. stebra oziroma količnik skupnega kapitala najmanj v višini 13,20% in količnik temeljnega kapitala v višini 10,60%. Na

podlagi izraženega pričakovanja Banke Slovenije je hranilnica pripravila akcijski načrt zagotavljanja predpisane vrednosti. Dne 5.4.2016

je Banka Slovenije hranilnici naložila, da mora najkasneje do 30.11.2016 zagotoviti dodatni temeljni kapital v obsegu tako, da bo dosežen

zahtevani količnik skupnega kapitala ter zahtevani količnik temeljnega kapitala.

V letu 2016 je Banka Slovenije pričela z izvedbo poglobljenega pregleda segmenta korporativnega upravljanja.

V letu 2016 je v hranilnici pregled poslovanja z vidika izvajanja Zakona o davku od dohodka pravnih oseb in Zakona o dohodnini izvajal

inšpektor FURSa. Hranilnica zapisnik o pregledu še čaka, vendar preliminarni zaključki niso pokazali nepravilnosti v poslovanju.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

45


III.

P O R O Č I L O

N E O D V I S N E G A

R E V I Z O R J A

46

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

47


48

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


III.

R A Č U N O V O D S K O

P O R O Č I L O

1

I Z J A V A O D G O V O R N O S T I U P R A V E

Uprava potrjuje računovodske izkaze in poslovno poročilo za leto, ki se je končalo 31. decembra 2015 ter uporabljene računovodske

usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom tega letnega poročila.

Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja hranilnice

in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2015.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po

načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke

o nadaljnjem poslovanju hranilnice ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja,

ki jih je sprejela Evropska unija.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje

in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčni urad lahko pregleda poslovne knjige hranilnice kadarkoli v petih letih od dneva, ko je bilo treba obračunati davek, kar lahko

posledično povzroči nastanek dodatne davčne obveznosti in kazni. Uprava hranilnice ne ve za nobena dejstva ali okoliščine, ki bi lahko

povzročili pomembne tovrstne obveznosti.

Kranj, 10. marec 2016

Bojan Mandič

član uprave

dr. Jaka Vadnjal

predsednik uprave

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

49


2

I Z K A Z F I N A N Č N E G A P O L O Ž A J A

N A D A N 3 1 . 1 2 . 2 0 1 5 I N 3 1 . 1 2 . 2 0 1 4

V S E B I N A POJASNILO 31.12.2015 31.12.2014

1 Denar v blagajni in stanje na računih pri

centralni banki 7.3.1. 11.952 12.606

v 1000 EUR

2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

7.3.2. 33.926 19.402

3 Krediti 7.3.3. 135.161 116.285

krediti bankam 2.290 144

krediti strankam, ki niso banke 132.762 115.935

druga fi nančna sredstva

109 206

4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

7.3.4. 64.521 77.198

5 Opredmetena osnovna sredstva 7.3.5. 11.064 5.651

6 Neopredmetena

dolgoročna sredstva 7.3.6. 90 115

7 Terjatve za davek od dohodkov pravnih

oseb

7.3.7. 105 389

terjatve za davek 0 211

odložene terjatve za davek

8 Druga sredstva

105 178

7.3.8. 95 985

9 SKUPAJ SREDSTVA 256.914 232.631

11 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju

12 Izvedeni fi nančni instrumenti, namenjeni

varovanju

13 Finančne obveznosti, merjene po odplačni

vrednosti

7.3.9. 24 111

7.3.10. 1.131 1.471

7.3.11. 241.896 218.218

vloge bank in centralnih bank 0 0

vloge strank, ki niso banke 218.029 203.726

krediti bank in centralnih bank 19.502 9.692

dolžniški vrednostni papirji 304 377

podrejene obveznosti 2.736 2.633

50

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


druge fi nančne obveznost

14 Rezervacije

15 Obveznost za davek od dohodkov pravnih

oseb

obveznosti za davek

16 Druge obveznosti

17 SKUPAJ OBVEZNOSTI

18 Osnovni kapital

19 Kapitalske rezerve

1.325 1.790

7.3.12. 508 438

7.3.13. 0 0

0 0

7.3.14. 214 1.019

243.773 221.257

7.3.15. 3.787 3.256

7.3.16. 4.631 3.677

20 Presežek iz

prevrednotenja 7.3.17. (134) (417)

21 Rezerve iz dobička

22 Lastne delnice

7.3.18. 4.872 4.487

7.3.19. (1) (14)

23 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta

(vključno z zadržanim dobičkom) 7.3.21. (14) 385

24 SKUPAJ KAPITAL 13.141 11.374

25 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 256.914 232.631

Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala:

Bojan Mandič

član uprave

dr. Jaka Vadnjal

predsednik uprave

Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

51


3

I Z K A Z P O S L O V N E G A I Z I D A Z A O B D O B J E

O D 1 . J A N U A R J A D O 3 1 . D EC E M B R A

V S E B I N A POJASNILNO 2015 2014

1 Prihodki iz obresti 7.4.1. 9.048 9.749

v 1000 EUR

2 Odhodki za obresti 7.4.2. (3.318) (4.623)

3 Čiste obresti 5.730 5.126

4 Prihodki od dividend 7.4.3. 19 73

5 Prihodki iz opravnin ( provizij ) 7.4.4. 2.642 2.476

6 Odhodki za opravnine ( provizije ) 7.4.5. (381) (336)

7 Čiste opravnine (provizije) 2.261 2.140

8 Realizirani dobički/ izgube iz fi nančnih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz

poslovnega izida

7.4.6 (74) (99)

9 Čisti dobički/ izgube iz fi nančnih sredstev in obveznosti,

namenjenih trgovanju 7.4.7 55 79

10 Dobiček/izgube iz fi nančnih sredstev in obveznosti,

pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega

izida

7.4.8 0 22

11 Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanje

pred tveganji 7.4.9 (54) (53)

12 Čisti dobički/izgube iz tečajni razlik 1 0

13

Čisti dobiček/ izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez

nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

7.4.10 9 15

52

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


14 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 7.4.11 39 (54)

15 Administrativni stroški 7.4.12 (6.114) (5.347)

16 Amortizacija 7.4.13 (454) (410)

17 Rezervacije 7.4.14 (2) (98)

18 Oslabitve 7.4.15 (1.426) (718)

19 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja (10) 676

20 Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 7.4.16. (4) (129)

21 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja (14) 547

22 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 7.3.21. (14) 547

Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala:

Bojan Mandič

član uprave

dr. Jaka Vadnjal

predsednik uprave

Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

53


4

I Z K A Z D R U G E G A V S E O B S E G A J O Č E G A

D O N O S A Z A O B D O B J E

O D 1 . J A N U A R J A D O 3 1 . D E C E M B R A

V S E B I N A POJASNILNO 2015 2014

1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi

7.3.21. (14) 547

v 1000 EUR

2 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi

283 1.053

3 Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 53 1.053

Aktuarski čisti dobički/izgube zaradi pokojninskih načrtov z določenimi

zaslužki (53) 0

4 Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid 336 1.053

Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z

varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja)

10 23

Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s

fi nančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo

394 1.245

Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega

donosa (68) (215)

6 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 269 1.600

Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala:

Bojan Mandič

član uprave

dr. Jaka Vadnjal

predsednik uprave

Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

54

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


5

I Z K A Z D E N A R N I H T O K O V

Z A O B D O B J E

O D 1 . J A N U A R J A D O 3 1 . D E C E M B R A

V S E B I N A 2015 2014

A) DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo (14) 547

Amortizacija 454 410

Oslabitve (odprava oslabitev) fi nančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 132 168

Oslabitve (odprava oslabitev) kreditov 1.322 232

v 1000 EUR

Oslabitve (odprava oslabitev) fi nančnih sredstev v posesti do zapadlosti (28) 317

Neto (dobički)/izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 4 (4)

Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 129 (54)

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 1.999 1.616

b)

(Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev

(brez denarnih ekvivalentov)

(31.310) (23.788)

Čisto (povečanje)/zmanjšanje fi nančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (13.881) 3.686

Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (18.318) (26.546)

Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 889 (928)

c) Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 22.336 13.988

Čisto povečanje/(zmanjšanje) fi nančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (40) 0

Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 23.648 15.588

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti (73) (1.798)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih fi nančnih obveznosti, namenjenih varovanju (394) (4)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (805) 202

č) Denarni odtoki pri poslovanju (a + b + c) (6.975) (8.184)

d) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 216 123

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

55


e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č + d) (6.759) (8.061)

B) DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) Prejemki pri naložbenju 63.942 11.519

Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 0 9

Prejemki pri prodaji fi nančnih sredstev v posesti do zapadlosti 63.942 11.510

b) Izdatki pri naložbenju (57.083) (1.987)

Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih

nepremičnin)

(5.838) (1.943)

Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (8) (44)

Izdatki za nakup fi nančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (51.237) 0

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 6.859 9.532

C) DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) Prejemki pri fi nanciranju 3.198 562

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 1.700 200

Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 1.485 0

Prejemki od prodaje lastnih delnic 13 362

b) Izdatki pri fi nanciranju (1.806) (754)

Plačane dividende 0 (85)

Odplačila podrejenih obveznosti (1.806) (450)

Izplačila za nakup lastnih delnic 0 (219)

c) Neto denarni tokovi pri fi nanciranju (a-b) 1.392 (192)

D)

E)

F)

G)

UČINKI SPREMEMBE DEVIZNIH TEČAJEV NA DENAR-

NA SREDSTVA IN NJIHOVE USTREZNIKE

ČISTO POVEČANJE DENARNIH SREDSTEV IN DE-

NARNIH USTREZNIKOV (AE+BC+CC)

DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA

ZAČETKU OBDOBJA (POJASNILO TČ. 7.5)

DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA

KONCU OBDOBJA

0 0

1.492 1.279

12.750 11.471

14.242 12.750

56

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala:

Bojan Mandič

član uprave

dr. Jaka Vadnjal

predsednik uprave

Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

57


6

I Z K A Z S P R E M E M B L A S T N I Š K E G A K A P I T A L A

V P O S L O V N E M L E T U 2 0 1 5 I N 2 0 1 4

ZAP. ŠT LETO 2015

POJASNILO OSNOVNI KAPITAL KAPITALSKE REZERVE

1 Začetno stanje v poslovnem obdobju 3.256 3.677

2 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0

3 Vpis (vplačilo) novega kapitala 531 954

4 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0

5 Izplačilo (obračun) dividend 0 0

6 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička

7.3.20

7.3.22

0 0

7 Drugo (zmanjšanje sklada lastnih delnic) 3.787 4.631

8 Končno stanje v poslovnem obdobju

9 Bilančni dobiček poslovnega leta 7.3.22.

1 Začetno stanje v poslovnem obdobju 3.256 3.677

2 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0

4 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 31

7 Izplačilo (obračun) dividend 0 0

8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička

7.3.20

7.3.22

0 0

9 Drugo (zmanjšanje sklada lastnih delnic) 0 4.631

11 Končno stanje v poslovnem obdobju 3.256 3.677

12 Bilančni dobiček poslovnega leta 7.3.22.

Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala:

Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

58

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


PRESEŽEK IZ

PREVREDNOTENJA

REZERVE IZ

DOBIČKA

ZADRŽANI DOBIČEK /

IZGUBA

(vključno s čistim dobičkom

/ izgubo poslovnega

leta)

LASTNI DELEŽI

(odbitna postavka od

kapitala)

SKUPAJ

KAPITAL

(417) 4.487 385 (14) 11.374

283 0 (14) 0 269

0 0 0 0 1.485

0 0 0 13 13

0 0 0 0 0

0 385 (385) 0 0

(134) 4.872 (14) (1) 13.141

v 1000 EUR

(14)

(1.470) 4.282 128 (125) 9.717

1.053 0 547 0 1.600

0 0 0 111 142

0 0 (85) 0 (85)

0 316 (316) 0 0

0 (111) 111 0 0

(417) 4.487 385 (14) 11.374

385

Bojan Mandič

član uprave

dr. Jaka Vadnjal

predsednik uprave

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

59


7

P O J A S N I L A K R A Č U N O V O D S K I M I Z K A Z O M

7.1

U V O D

Računovodski izkazi za leto 2015 so sestavljeni v skladu z MSRP, veljavnimi v EU, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi

predpisi. Hranilnica v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotavlja informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, kot tudi druga razkritja,

ki jih zahtevajo MSRP.

7.2

P O V Z E T E K R A Č U N O V O D S K I H U S M E R I T E V I N P R E D P O S T A V K

Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in

časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost računovodskih

informacij, kar daje resnične in poštene informacije uporabnikom računovodskih izkazov.

V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek vključevanja postavk v izkaz fi nančnega

položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa in pojem merjenja sestavin računovodskih izkazov, kot ugotavljanje

denarno izraženih količin, s katerimi se pripoznajo prvine v izkazu fi nančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega

donosa.

Vsi podatki v pojasnilih k računovodskim izkazom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno. Podatki se zaokrožujejo na

cele vrednosti po matematičnem pravilu.

7.2.1 Uporaba ocen in presoj

Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje fi nančnih instrumentov, to je na delitev med portfeljem do zapadlosti in portfeljem

razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov (glej podtočki a) in b) točke 7.2.1.) ter na oceno življenjske dobe

opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev v skladu s podtočko h) točke 7.2.1.

Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja, za življenjsko dobo opredmetenih

in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za rezervacije za obveznosti do zaposlenih.

Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je

naslednji:

60

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


a) Finančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij)

Hranilnica razvršča fi nančna sredstva v naslednje skupine: fi nančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida, fi nančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni vrednosti preko kapitala, fi nančna sredstva

v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve.

Zunajbilančne obveznosti so odobreni nečrpani limiti na transakcijskih računih ter storitvene in plačilne garancije.

• Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa fi nančna sredstva se na začetku pripoznajo po

pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pri kasnejšem merjenju fi nančnih instrumentov,

ki se merijo po pošteni vrednosti, se pošteno vrednost določa na podlagi nakupne (bid) cene. Če tržne cene niso na voljo, se

poštena vrednost določi s primerjavo s podobnimi fi nančnimi instrumenti, za katere obstaja trg in imajo podobne bistvene značilnosti

ali z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov.

Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo se pripozna v kapitalu (prevrednotovalni

popravek kapitala), oslabitve fi nančnega sredstva, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja pa skozi izkaz

poslovnega izida.

Zmanjšanje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev hranilnica pripozna kot izgube v izkazu poslovnega izida v obdobju v katerem

so nastale. Dividende so vključene v dohodek od dividend v okviru preostalega dohodka iz poslovanja, ko je hranilnica upravičena

do izplačila dividende in obstaja verjetnost za izplačilo.

• Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti fi nančna sredstva z določenimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo kot so

krediti in vloge, ter fi nančna sredstva, ki jih namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Vrednost teh sredstev se v računovodskih

izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere.

Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, letno zmanjšuje ali povečuje

prihodke iz fi nanciranja.

Oslabitve fi nančnega sredstva v posesti do zapadlosti, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja izkazuje skozi izkaz

poslovnega izida.

• Posojila in terjatve

Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti ugotovljeni po metodi odplačne vrednosti, ki jo razumemo

kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz sklenjene posojilne pogodbe.

Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere (efektivna obrestna mera),

zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja hranilnice.

• Garancije (plačilne in storitvene)

Garancije se ob izdaji pripoznajo po pošteni vrednosti. Naknadno jih hranilnica pripoznava po nižji izmed začetne vrednosti, zmanjšane

za prihodke iz provizij in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije na dan poročanja.

Povečanje obveznosti, povezanih z garancijami, se odraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

61


) Oslabitev fi nančnih sredstev

• Posojila in terjatve

Hranilnica na dan izkaza fi nančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost fi nančnega sredstva

ali skupine fi nančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina fi nančnih sredstev se slabi na podlagi dogodka ali skupine dogodkov,

ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na oceno bodočih denarnih tokov fi nančnega sredstva ali skupine sredstev.

Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev fi nančnega sredstva ali skupine sredstev, hranilnica upošteva sledeče

kriterije:

- zamude pri plačilih glavnice ali obresti,

- neugoden denarni tok kreditojemalca,

- občutno poslabšanje kreditne kvalitete dolžnika ali terjatve,

- obravnava terjatve kot nedonosne,

- začetek stečajnega postopka,

- sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu,

- sprememba vrednosti zavarovanja.

Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za fi nančna sredstva, ki so posamično pomembna ter ali obstajajo

individualni ali skupinski dokazi za fi nančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če hranilnica oceni, da objektivni dokazi o oslabitvi

sredstev, ki se slabijo posamično, ne obstajajo, potem ta sredstva prerazporedi v skupimo fi nančnih sredstev s podobnim kreditnim

tveganjem, in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki se slabijo individualno, se ne vključujejo v skupinsko slabljenje.

Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo pričakovanih bodočih denarnih

tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih z uporabo pogodbene obrestne mere. Vrednost

sredstva na dan presoje se zmanjšuje z oblikovanjem popravka vrednosti in se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih fi nančnih sredstev odraža denarni tok, kot posledico

unovčenega zavarovanja.

Za potrebe skupinskega slabljenja fi nančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih značilnosti kreditnega tveganja,

ki ga predstavljajo za hranilnico (npr. hranilnica pri ugotavljanju pričakovanih izgub upošteva tip kreditojemalca, vrsto zavarovanja,

pretekle izkušnje in druge pomembne dejavnike). Značilnosti so pomembne pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj

nakazujejo na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kredita skladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji.

Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 50 tisoč EUR in krediti, pri katerih kreditojemalci zamujajo s plačili nad 30

dni najmanj 100 EUR se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega opredeljenih kriterijev, se smatrajo kot individualno

nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje. Za individualno nepomembne zneske so odstotki slabitev, izračunani na podlagi

zgodovinskih podatkov hranilnice za podobno gospodarsko okolje.

Prihodnji denarni tokovi skupine fi nančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na podlagi pogodbeno dogovorjenih

denarnih tokov in izgub, za katere hranilnica pričakuje, da bodo nastale zaradi zgodovinskih dejstev ugotovljenih na sredstvih

s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube zaradi zgodovinskih dejstev so izdelane na podlagi tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo

učinek tekočih pogojev in niso imele vpliva na obdobje, na podlagi katerega so oblikovane zgodovinske predpostavke.

Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s spremembami opazovanih podatkov za

posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti, vrednosti nepremičnin in drugi dejavniki, ki nakazujejo na spremembo

verjetnosti izgube hranilnice). Hranilnica uporabljeno metodologijo in predpostavke, na podlagi katerih se izdelujejo ocene bodočih

denarnih tokov, redno pregleduje z namenom zmanjševanja morebitnih razlik med ocenami in dejansko realiziranimi izgubami.

Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno povezati z dogodkom, ki se

je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve kreditne sposobnosti), se oblikovana slabitev popravi preko

izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev zaradi kreditnih izgub).

62

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše iz bilančnih evidenc. Terjatev se do zaključka sodnih postopkov

vodi v zunajbilančni evidenci. Dokončni odpis se opravi, ko so zaključeni vsi postopki izterjave in ko je možno oceniti vrednost izgube.

• Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

Hranilnica na dan izkaza fi nančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost fi nančnega sredstva

ali skupine fi nančnih sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje vrednosti sredstva, ki je razporejeno v skupino razpoložljivo za

prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali dolgoročno zmanjševanje poštene vrednosti fi nančnega sredstva (vrednostnega papirja) glede

na nabavno vrednost tega sredstva. V primeru obstoja dokazov, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi sredstva razporejenega v skupino

razpoložljiva za prodajo, se izguba, izražena kot razlika med nakupno vrednostjo (stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo

zmanjšano za morebitne oslabitve oblikovane v preteklih obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida.

Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, poveča in je to povečanje

posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve v izkazu poslovnega izida, se odprava oslabitve pripozna v izkazu poslovnega

izida.

c) Zapadlo fi nančno sredstvo za namen oslabitev

V kategorijo zapadlih postavk se uvrščajo posamezne izpostavljenosti, pri katerih dolžnik zamuja s plačilom dela ali celotne izpostavljenosti,

ki ni manjši od 100 EUR.

č) Obračunavanje obresti

Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom.

Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke iz obresti v ustreznem obdobju.

d) Opravnine

Pripadajoča nadomestila za odobritev posla hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobje odplačevanja fi nančnega sredstva

in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je linearno razmejevanje opravnin zadovoljiv približek vrednosti,

izračunane po metodi veljavnih obrestnih mer in ne pričakuje pomembnih razlik.

Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno fi nančno sredstvo ali obveznost v izkazu fi nančnega položaja

izkazuje skupaj s fi nančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se terjatve oziroma obveznosti nanašajo.

e) Prihodki in odhodki od obresti

Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po odplačni vrednosti z uporabo

metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale in da je te koristi mogoče

zanesljivo izmeriti.

Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska fi nančnega sredstva ali obveznosti ter razporejanje

obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno razdobje. Veljavna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

63


pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi pričakovano zapadlost fi nančnega inštrumenta. Pri izračunavanju veljavne obrestne mere,

banka upošteva pogodbeno dogovorjene denarne tokove. Metoda ne vključuje morebitnih prihodnjih izgub iz fi nančnega sredstva. V

izračun so vključene pogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali plačane premije in diskonti, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo dogovorjeno

glavnico.

Po opravljeni oslabitvi fi nančnega sredstva ali skupine fi nančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe merjenja izgube zaradi oslabitve,

pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov. Obresti od oslabljenih fi nančnih

sredstev hranilnica izključuje v višini oslabitve. Ob obračunu jih v izkazu poslovnega izida pripozna v znižani višini, razliko pa pripozna v

izkazu poslovnega izida šele ob plačilu.

f) Prihodki in odhodki od opravnin

Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil ali po pogodbenih določilih

med hranilnico in stranko.

Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med hranilnico in upnikom.

Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena, prihodki od opravnin na kreditih

se v izkaz poslovnega izida vključujejo enako kot prihodki od obresti.

g) Tuja valuta

Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je hranilnica uporabila ustrezne referenčne tečaje ECB, veljavne na dan

31.12.2015.

h) Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva

Opredmeteno osnovo sredstvo je sredstvo v lasti ali fi nančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju storitev ter se bo po pričakovanjih

uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev hranilnica izmeri po nabavni

vrednosti. Nabavna vrednost osnovnega opredmetenega sredstva zajema nakupno ceno skupaj z vsemi stroški, ki jih je mogoče

neposredno pripisati sredstvu.

Amortizirljiva vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani vrednosti.

Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo

amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo na voljo za uporabo. Zemljišča in umetniška dela se ne

amortizirajo. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v celotnem

obdobju njihove koristnosti. Upoštevajo se sledeče amortizacijske stopnje, ki se v letu 2015, v primerjavi s preteklim letom, niso spremenile.

64

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


VRSTA SREDSTVA

AMORTIZACIJSKA STOPNJA

Nepremičnine od 3 do 5 %

Deli gradbenih objektov 6 %

Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev do 10 % do 20 %

Računalniški programi 20 %

Računalniška oprema od 25 % do 33 %

Osebni avtomobili od 12,5 % do 20 %

Drobni inventar od 50 % do 100 %

Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah, knjigovodske vrednosti

ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od njene knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko

vrednost sredstva znižati na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za

stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodsko vrednost sredstev in v

izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja.

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške in so v izkazu fi nančnega

položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev.

Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijska doba neopredmetenih

sredstev je enaka njihovi dobi uporabnosti, a ne več kot deset let. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so

na razpolago za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranja se preverita s končno življenjsko dobo ob koncu vsakega poslovnega leta.

i) Denar in denarni ustrezniki

Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri centralni banki in sredstva na poti. Med

denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na odpoklic in sredstva z rokom zapadlosti do 90 dni,

vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo in vrednostni papirji v posesti do zapadlosti z rokom

zapadlosti do 90 dni.

j) Rezervacije

Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonodajo ter rezervacije

za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih obveznosti. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi hranilnica

oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih aktuarjev. Rezervacije za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih postavk hranilnica

oblikuje v enaki višini kot oslabi fi nančna sredstva, glede na naravo nasprotne stranke.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

65


k) Osnovni kapital in rezerve

Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička, odkupljene lastne

delnice in čisti dobiček poslovnega leta.

Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve sestavljajo

vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Presežek iz prevrednotenja

vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala iz prevrednotenja v zvezi s fi nančnimi inštrumenti razpoložljivimi za

prodajo.

l) Davek od dohodkov pravnih oseb

Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida in drugih povečanj ali

zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 17 % od davčne osnove.

Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza fi nančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med knjigovodskimi in

davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj za katere se pričakuje, da bodo uporabljene

ob realizaciji.

m) Obračunavanje varovanja pred tveganji

S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo pripoznanje razmerja varovanja med inštrumentom

za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh

inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno.

Vsi dobički in izgube povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti so takoj pripoznani v

izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje

na zavarovani postavki, so obračuni v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana

postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti.

Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo, za učinkoviti

del varovanja, v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza

rezultira v pripoznanju nefi nančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno

knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz

poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izidu.

Učinki iz prevrednotenja izpeljanih fi nančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred tveganjem, so

pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida.

Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko fi nančni instrument za varovanje pred tveganjem poteče ali se

proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube nabrani pri izpeljanih

fi nančnih instrumentih, ki jih banka pripozna v kapitalu se zadržijo v kapitalu dokler se ne zgodi predvidena transakcija. V primeru,

da se ne pričakuje več, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube pripoznani v kapitalu prenesejo v izkaz

poslovnega izida v tekočem letu.

Ob nastanku računovodskega varovanja pred tveganjem hranilnica dokumentira odnos med varovano postavko ter instrumentom

za varovanje, skupaj z vzpostavitvijo politike ter strategije upravljanja s tveganji različnih transakcij varovanja ter tveganji. Ob samem

nastanku ter tudi redno v času trajanja varovanja hranilnica preverja učinkovitost varovanja ter tveganji.

66

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjem v skladu z MRS 39

(členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila in sicer je opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred

tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje, pred katerim se varuje. Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje

zelo uspešno varovanje pred tveganjem v vseh obdobjih poročanja, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti.

Hranilnica varuje:

- pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega

izida izida(obveznice RS),

- denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita.

V vseh primerih je hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fi ksno obrestno mero za spremenljivo.

n) Zunajbilančne terjatve in obveznosti

Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane odobrene kredite, nečrpane odobrene

limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje.

o) Spremembe standardov in pojasnil, ki veljajo v tekočem računovodskem obdobju

V tekočem računovodskem obdobju veljajo naslednje spremembe veljavnih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne

računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU:

- Spremembe različnih standardov „Izboljšave MSRP (obdobje 2011−2013)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP

(MSRP 3, (MSPR 13 in MRS 40), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 18. 12. 2014 (spremembe

je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2015 ali pozneje);

- OPMSRP 21 „Dajatve”, ki ga je EU sprejela 13. 6. 2014 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 17. 6. 2014 ali pozneje).

Sprejetje teh sprememb veljavnih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov hranilnice.

p) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi:

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednje spremembe veljavnih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, bile

izdane, vendar še niso začele veljati:

- Spremembe MSRP 11 „Skupne ureditve” − Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem delovanju, ki jih je EU sprejela 24. 11.

2015 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje);

- Spremembe MRS 1 „Predstavljanje računovodskih izkazov” − Pobuda za razkritje, ki jih je EU sprejela 18. 12. 2015 (veljajo za letna

obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje);

- Spremembe MRS 16 „Opredmetena osnovna sredstva” in MRS 38 „Neopredmetena sredstva” − Pojasnilo sprejemljivih metod

amortiz amortizacije, ki jih je EU sprejela 2. 12. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje);

- Spremembe MRS 16 „Opredmetena osnovna sredstva” in MRS 41 „Kmetijstvo” − Kmetijstvo: Rodne rastline − kot jih je sprejela

EU EU 23. 11. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje);

- Spremembe MRS 19 „Zaslužki zaposlencev” − Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. 12.

2014 2014 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 2. 2015 ali kasneje);

- Spremembe MRS 27 „Ločeni računovodski izkazi” − Kapitalska metoda pri ločenih računovodskih izkazih, ki jih je EU sprejela

18. 18. 12. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje);

- Spremembe različnih standardov „Izboljšave MSRP (obdobje 2010−2012)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP

(MSRP 2, (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MRS 24 in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage

besedila, besedila, ki jih je EU sprejela 17. 12. 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 2. 2015 ali pozneje);

- Spremembe različnih standardov „Izboljšave MSRP (obdobje 2012−2014)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSR

(MSRP 5, (MSRP 5, MSRP 7, MRS 19 in MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 15.

12. 12. 2015 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje).

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

67


) Novi standardi in spremembe veljavnih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske

standarde (OMRS, razen naslednjih novih standardov in sprememb veljavnih standardov, ki na dan 31. 12. 2015 (spodaj navedeni datumi

začetka veljavnosti veljajo za celoten MSRP) niso bili potrjeni za uporabo v EU:

- MSRP 9 „Finančni instrumenti” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje);

- MSRP 14 „Zakonsko predpisani odlog plačila računov” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje) − Evropska

komisija je sklenila, da ne bo začela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda in da bo počakala na izdajo njegove

končne končne verzije

- MSRP 15 „Prihodki iz pogodb s strankami” in nadaljnje spremembe (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje);

- MSRP 16 „Najemi” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje);

- Spremembe MSRP 10 „Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 12 „Razkritje deležev v drugih družbah” in MRS 28 „Naložbe v

pod podjetja in skupne podvige” − Naložbena podjetja: izjeme pri konsolidaciji (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali

poz pozneje);

- Spremembe MSRP 10 „Konsolidirani računovodski izkazi” in MRS 28 „Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige” − Prodaja

ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oziroma skupnim podvigom ter nadaljnje

sprem-e spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko

metodo);

- Spremembe MRS 12 „Davki iz dobička” − Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub (veljajo za

letna letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2017 ali pozneje).

Hranilnica pripravlja oceno vpliva uveljavitve standarda MSRP 9 na računovodske izkaze hranilnice, vendar trenutno še ne more oceniti

vpliva uvedbe teh novih standardov in sprememb veljavnih standardov na računovodske izkaze hranilnice. Druge spremembe standardov

nimajo pomembnega vpliva na poslovanje hranilnice.

s) Dodatne podrobnosti o posameznih standardih, ki bi lahko pomembneje vplivali na računovodske izkaze v

prihodnosti, njihovih spremembah in pojasnilih

- MSRP 9 „Finančni instrumenti”, ki ga je OMRS izdal 24. 7. 2014, nadomešča MRS 39 „Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenj

merjenje”. MSRP 9 vključuje zahteve glede pripoznavanja in merjenja, slabitev, odprave pripoznanja in splošnega obračunavanja

varovan varovanja pred tveganji.

- Razvrstitev in merjenje − MSRP 9 uvaja nov pristop razvrščanja fi nančnih sredstev, kar je odvisno od značilnosti denarnih tokov

in poslovnega modela za upravljanje nekega fi nančnega instrumenta. Ta enotni pristop, ki temelji na načelu, nadomesti veljvne

zahteve zahteve po MRS 39, ki temeljijo na pravilih. Novi model uvaja tudi enotno metodo za oslabitve vseh fi nančnih instrumentov.

- Oslabitev − MSRP 9 prinaša novo metodo oslabitve glede na pričakovano izgubo, ki zahteva zgodnejše pripoznanje pričakovanih

kreditnihkreditnih izgub. Novi standard od podjetij zahteva obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub od prvega pripoznanja fi nančnih

instrum instrumentov in zgodnejše pripoznavanje pričakovanih izgub za celotno obdobje. Z uveljavitvijo novega standarda MSRP 9 se

pričakuj pričakujejo določeni učinki na višino pričakovanih kreditnih izgub, ki pa jih hranilnice še ni izmerila.

- Lastno kreditno tveganje − MSRP 9 odpravlja nestabilnost poslovnega izida zaradi sprememb v kreditnem tveganju iz naslova

obvezno obveznosti, ki se merijo po pošteni vrednosti. Sprememba obračunavanja pomeni, da dobički iz naslova zmanjšanja lastnega

kreditnekreditnega tveganja pri takšnih obveznostih ne bodo več pripoznani v poslovnem izidu.

68

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


7.3

D O D A T N A R A Z K R I T J A K P O S T A V K A M I Z K A Z A

F I N A N Č N E G A P O L O Ž A J A

7.3.1 Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Gotovina v blagajni v evrih 3.056 2.213

Gotovina v blagajni v tujih valutah 46 98

Gotovina v blagajni skupaj 3.102 2.311

Poravnalni račun hranilnice pri Banki Slovenije 8.083 9.630

Druge vloge pri centralni banki 766 665

Skupaj denarna sredstva na računih 8.850 10.295

Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki 11.952 12.606

Hranilnica izkazuje domačo in tujo gotovino v blagajnah po stanju na dan 31.12.2015 v štirinajstih poslovalnicah in trinajstih bankomatih

in v trezorju poslovne banke, pri kateri hrani domačo in tujo gotovino.

Denar na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, so likvidna sredstva, ki jih hranilnica potrebuje za zagotavljanje dnevne likvidnosti in

opravljanje plačilnega prometa. Druge vloge pri centralni banki predstavljajo izločena sredstva za jamstveno shemo za poravnave plačil

v okviru SEPA plačil.

7.3.2 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

a) Razčlenitev fi nančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti

v 1000 EUR

KNJIGOVOD.

VREDNOST

31.12.2015 31.12.2014

PRESEŽEK IZ

PREVREDNOT.

KNJIGOVOD.

VREDNOST

PRESEŽEK IZ

PREVREDNOT.

Delnice in deleži izkazani po pošteni vrednosti 673 0 0 0

Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti 355 0 734 0

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 32.898 (82) 18.668 (409)

Izdani od države in centralne banke 19.152 (149) 13.790 (-473)

Izdani od bank in hranilnic 10.174 0 889 (-144)

Izdani od drugih izdajateljev 3.572 50 3.989 124

Odložen davek 0 17 0 84

SKUPAJ 33.926 (82) 19.402 (409)

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

69


Hranilnica v postavki delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti vodi naložbo v Sklad z reševanje bank v skladu z Zakonom o organu

in skladu za reševanje bank.

Hranilnica ima v lasti delnice enega izdajatelja, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Delnice so izkazane po nabavni vrednosti.

Dolžniški vrednostni papirji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani od bank

pa na obveznice drugih bank. Dolžniški vrednotni papirji drugih izdajateljev so obveznice SOS2E in obveznice ene delniške družbe, s

katerimi se trguje na organiziranem trgu.

b) Gibanje fi nančnih sredstev razpoložljivih za prodajo

v 1000 EUR

OSNOVNA RAZČLENITEV

STANJE

31.12.2014

POVEČANJE

ZMANJŠANJE

STANJE

31.12.2015

Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 0 805 (132) 673

Nove nabave in prodaje 805 0

Sprememba poštene vrednosti 0 (132)

Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti 734 0 (379) 355

Nove nabave in prodaje 0 (364)

Sprememba poštene vrednosti 0 (15)

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 18.668 17.998 (3.768) 32.898

Izdani od države in centralne banke 13.790 6.427 (1.065) 19.152

Nove nabave in prodaje 5.433 (490)

Sprememba poštene vrednosti 993 (575)

Izdani od bank in hranilnic 889 10.287 (1.003) 10.173

Nove nabave in prodaje 10.087 (1.056)

Sprememba poštene vrednosti 200 53

Izdani od drugih izdajateljev 3.989 1.284 (1.700) 3.573

Nove nabave in prodaje 900 (1.430)

Sprememba poštene vrednosti 384 (270)

SKUPAJ 19.402 18.803 (4.279) 33.926

Med povečanji delnic in deležev, izkazanih po pošteni vrednosti hranilnica izkazuje naložbo v Sklad za reševanje bank v vrednosti 673

tisoč EUR, ki je bila izvedena na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank ter delež nefi nančne družbe višini 131 tisoč EUR,

katerega je hranilnica prejela v procesu prestrukturiranja dolga te družbe. Za naložbo je hranilnica oblikovala slabitve (glej tč. 7.4.15.)

Med povečanji dolžniških vrednostnih papirjev v kategoriji fi nančnih sredstev razpoložljivih za prodajo hranilnica izkazuje nakupe obveznic

poslovnih bank z jamstvom RS, obveznic drugih izdajateljev ter državnih obveznic.

Zmanjšanje v postavki delnice in deleži po nabavni vrednosti hranilnica izkazuje prodajo naložbe v delnice druge fi nančne organizacije.

Gibanje presežka oz. prevrednotenja v zvezi s fi nančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo je razvidno iz točke 7.7.d.

70

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


c) Pregled po uvrščenosti na borzni trg

OSNOVNA RAZČLENITEV

VP uvrščeni na

borzni trg

31.12.2015 31.12.2014

VP neuvrščeni

na borzni trg

VP uvrščeni na

borzni trg

VP neuvrščeni

na borzni trg

Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 0 673 0 0

Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti 0 355 0 734

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 32.898 0 18.668 0

Izdani od države in centralne banke 19.152 0 13.790 0

Izdani od bank in hranilnic 10.174 0 889 0

Izdani od drugih izdajateljev 3.572 0 3.989 0

Skupaj dolžniški VP 32.898 1.028 18.668 734

v 1000 EUR

Ena od obveznic RS je uvrščena v trgovanje na tuji borzi (München, Frankfurt in Berlin), prav tako tudi obveznica nefi nančne družbe

(Luksemburg), z obveznicami bank pa se trguje na Ljubljanski borzi.

7.3.3 Krediti

31.12.2015 31.12.2014

Krediti bankam 2.290 144

Krediti strankam, ki niso banke 132.762 115.935

Druga fi nančna sredstva 109 206

Krediti 135.161 116.285

v 1000 EUR

a) Razčlenitev kreditov po sektorjih in ročnosti

31.12.2015 31.12.2014

KRATKOROČNI DOLGOROČNI SKUPAJ KRATKOROČNI DOLGOROČNI SKUPAJ

Banke 2.000 0 2.000 144 0 144

Hranilnice 290 0 290 0 0 0

Skupaj banke in

hranilnice

2.290 0 2.290 144 0 144

v 1000 EUR

Nefi nančne družbe 6.641 30.924 37.564 4.005 20.838 24.843

Popravek vrednosti (517) (1.460) (1.978) (452) (804) (1.256)

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

71


Skupaj nefi nančne

družbe

6.123 29.463 35.586 3.553 20.034 23.587

Javni sektor 256 220 475 6 60 66

Popravek vrednosti (2) (5) (7) 0 (1) (1)

Skupaj javni sektor 254 215 469 6 59 65

Druge fi nančne organizacije

794 544 1.338 1.089 193 1.282

Popravek vrednosti (229) (69) (298) (289) (19) (308)

Skupaj druge

fi nančne organizacije

565 475 1.040 800 174 974

Gospodinjstva * 6.339 90.212 96.551 6.125 85.729 91.854

Popravek vrednosti (65) (819) (884) (31) (514) (545)

Skupaj gospodinjstva 6.274 89.393 95.667 6.094 85.215 91.309

Skupaj krediti

strankam, ki niso

banke

13.215 119.547 132.762 10.453 105.482 115.935

Druga fi nančna

sredstva

109 0 109 0 0 206

SKUPAJ 15.615 119.547 135.161 10.597 105.482 116.285

* vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki ter drugi izvajalci gospodinjstvom

b) Razčlenitev gibanja popravka vrednosti kreditov

v letu 2015

v 1000 EUR

PREDHODNO

31.12.2014 POVEČANJE zmanjšanje 31.12.2015 ODPISI

OBLIKOVALE SLABITVE

Nefi nančne družbe 1.245 2.192 (1.233) 1.978 285 228

Javni sektor 1 14 (8) 7 0 0

Druge fi nančne

organizacije

314 233 (249) 298 0 0

Gospodinjstva 550 884 (510) 884 43 43

Skupaj 2.109 3.321 1.999 3.167 328 266

Izgube iz kreditov 61

Hranilnica je v letu 2015 odpisala za 328 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, od katerih je bilo predhodno oslabljenih za 266 tisoč EUR

kreditov. Za 61 tisoč EUR je hranilnica realizirala izgube (glej tč. 7.4.6.).

72

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


v letu 2014

v 1000 EUR

31.12.2014 POVEČANJE zmanjšanje 31.12.2015 ODPISI

Nefi nančne družbe 1.036 1.344 1.135 1.245

Javni sektor 0 46 45 1

Druge fi nančne

organizacije

325 0 11 314

PREDHODNO

OBLIKOVALE SLABITVE

Gospodinjstva 656 628 734 550

Skupaj 2.017 2.017 1.925 2.109 187 111

Izgube iz kreditov 76

Hranilnica je v letu 2014 odpisala za 187 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, od tega je bilo predhodno oslabljenih za 111 tisoč EUR.

c) Pregled stanja kreditov glede na preostalo zapadlost

na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

DO 1 MESECA OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

Banke 290 2.000 0 0 0 2.290

Nefi nančne družbe 1.329 3.083 2.552 6.078 22.550 35.591

Javni sektor 209 59 49 0 156 473

Druge fi nančne

organizacije

40 0 550 91 384 1.065

Gospodinjstva 5.616 432 2.774 22.056 64.863 95.742

Skupaj 7.484 5.574 5.924 28.225 87.953 135.161

* glede na končno zapadlost kredita

na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

DO 1 MESECA OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

Banke 144 0 0 0 0 144

Nefi nančne družbe 1.473 884 1.661 7.637 11.932 23.587

Javni sektor 6 0 0 59 0 65

Druge fi nančne

organizacije

795 0 6 174 0 975

Gospodinjstva 5.499 223 2.837 29.689 53.060 91.308

Druga fi nančna

sredstva

206 0 0 0 0 206

Skupaj 8.123 1.107 4.504 37.559 64.992 116.285

* glede na končno zapadlost kredita

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

73


d) Druga fi nančna sredstva

31.12.2015 31.12.2014

Terjatve za provizije in terjatve do kupcev 25 37

Terjatve v obračunu 70 39

Druge terjatve 12 130

Popravki vrednosti drugih fi nančnih

sredstev

2 0

SKUPAJ 109 206

v 1000 EUR

Terjatve za provizije in terjatve do kupcev se nanašajo na provizije iz naslova vodenja transakcijskih računov pravnih oseb in samostojnih

podjetnikov in na medbančne provizije. Terjatve v obračunu so izvršene transakcije preko bankomatov in POS terminalov za katere

je obračun izveden po datumu izvršitve transakcije, med drugimi terjatvami pa je največja terjatev iz naslova vplačil v rezervne sklade

lastnih nepremičnin.

e) Ostala razkritja v zvezi s krediti in danimi vlogami

Obrestne mere danih kreditov nefi nančnim družbam in gospodinjstvom se obračunavajo skladno s pogodbo oziroma veljavnim internim

sklepom o obrestnih merah na dan sklenitve pogodbe. Na dan izkaza fi nančnega položaja so bile obrestne mere določene v sklepu

med 3,75% in 6,750% za kratkoročne in dolgoročne kredite oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom od 3,30 % do 6,30 % za dolgoročne

kredite nefi nančnim družbam. Obrestna mera za kredite sektorju gospodinjstev se giblje med 3,90 % in 5,20 % za kratkoročne kredite

in 8,05 % za limite na osebnih računih in med 4,40% in 6,70% oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom med 3,80% in 5,70% za dolgoročne

in stanovanjske kredite.

Obrestne mere za neodplačane kredite dane nefi nančnim družbam na dan 31.12.2015 so se gibale med 3,20% in 6,60% za kratkoročne

kredite ter 6 mesečni euribor s pribitkom od 2,75% in 5,50 % za dolgoročne kredite; za kredite dane drugim fi nančnim družbam od 1,00%

do 4,30% za kratkoročne kredite oziroma 6 mesečni euribor in pribitek med 3,20% in 4,20%; za kredite gospodinjstvom pa med 1,20 % in

9,00% za kratkoročne kredite ter med 2,40 in 8,40% oziroma 6 mesečni euribor in pribitek med 1,20% do 5,60% za dolgoročne kredite.

7.3.4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

a) Razčlenitev fi nančnih sredstev v posesti do zapadlosti

31.12.2015 31.12.2015

Dolžniški vrednostni papirji 64.521 77.198

Izdani od države in centralne banke 35.659 15.995

Izdani od bank in hranilnic 15.762 36.062

POPRAVEK VREDNOSTI 0 0

Izdani od drugih izdajateljev 13.149 25.218

POPRAVEK VREDNOSTI (49) (77)

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA V

POSESTI DO ZAPADLOSTI

64.521 77.198

v 1000 EUR

Dolžniški vrednostni papirji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani od bank

pa na obveznice drugih bank. Dolžniški vrednotni papirji drugih izdajateljev so obveznice SOS2E in obveznice dveh delniških družb, s

katerimi se trguje na organiziranem trgu.

74

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


) Pregled po uvrščenosti na borzni trg

v 1000 EUR

VP uvrščeni na

borzni trg

31.12.2015 31.12.2014

VP neuvrščeni

na borzni trg

VP uvrščeni na

borzni trg

VP neuvrščeni

na borzni trg

Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti

Izdani od države in centralne banke 35.659 0 15.995 0

Izdani od bank in hranilnic 11.733 4.029 31.954 4.108

Izdani od drugih izdajateljev 13.100 0 25.141 0

Skupaj fi nančna sredstva v posesti do zapadlosti 60.492 4.029 73.090 4.108

c) Pregled stanja fi nančnih sredstev v posesti do zapadlosti glede na preostalo zapadlost

na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

DO 1 MESECA OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

Dolžniški vrednostni

papirji v posesti do

2.012 0 43.918 13.170 5.422 64.521

zapadlosti

Izdani od države in

centralne banke

0 0 26.880 3.358 5.422 35.659

Izdani od bank in hranilnic 2.012 0 7.565 6.184 0 15.761

Izdani od drugih izdajateljev 0 0 9.473 3.627 0 13.100

Skupaj fi nančna

sredstva v posesti

do zapadlosti

2.012 0 43.918 13.170 5.422 64.521

na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

DO 1 MESECA OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

Dolžniški vrednostni

papirji v posesti do

2.101 8.828 26.054 38.293 1.922 77.198

zapadlosti

Izdani od države in

centralne banke

0 4.077 0 9.996 1.922 15.995

Izdani od bank in hranilnic 2.101 2.219 25.473 6.269 0 36.062

Izdani od drugih izdajateljev 0 2.532 581 22.028 0 25.141

Skupaj fi nančna

sredstva v posesti

do zapadlosti

2.101 8.828 26.054 38.293 1.922 77.198

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

75


d) Gibanje fi nančnih sredstev v posesti do zapadlosti

v 1000 EUR

Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti

stanje

31.12.2014

POVEČANJE

zmanjšanje

stanje

31.12.2015

Izdani od države in

centralne banke

15.995 26.486 (6.821) 35.660

Izdani od bank in hranilnic 36.062 11.187 (31.488) 15.761

Izdani od drugih izdajateljev 25.141 13.582 (25.623) 13.100

Skupaj dolžniški VP 77.198 51.255 (63.932) 64.521

Med povečanji fi nančnih sredstev v posesti do zapadlosti hranilnica izkazuje nakupe podjetniških obveznic bonitetno primernih izdajateljev

ter obveznice drugih izdajateljev, obveznice poslovnih bank z jamstvom RS, državne obveznice ter dvanajstmesečne zakladne

menice.

Zmanjšanje pa se nanaša na zapadle obveznice RS, poslovnih bank, drugih izdajateljev ter zapadle kupone za unovčenje obresti državnih,

podjetniških in bančnih obveznic ter obveznic drugih izdajateljev.

7.3.5 Opredmetena osnovna sredstva

v 1000 EUR

Zemljišča in

gradbeni objekti

Oprema in

drobni inventar

Osnovna

sredstva v

pridobivanju

SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2014 4.822 2.490 1.505 8.817

Povečanje 561 251 5.601 6.413

Zmanjšanja 0 (115) (561) (676)

Stanje 31.12.2015 5.384 2.626 6.543 14.553

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2014 (1.390) (1.775) 0 (3.165)

Amortizacija tekočega leta (158) (263) 0 (421)

Povečanja 0 (17) 0 (17)

Zmanjšanja 0 115 0 115

Stanje 31.12.2015 (1.548) (1.941) 0 3.489

Neodpisana vrednost

Stanje 31.12.2014 3.432 715 1.505 5.652

Stanje 31.12.2015 3.836 685 6.543 11.064

76

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2014

v 1000 EUR

Nabavna vrednost

Zemljišča in

gradbeni objekti

Oprema in

drobni inventar

Osnovna

sredstva v

pridobivanju

SKUPAJ

Stanje 31.12.2013 4.432 2.314 236 6.982

Povečanje 395 293 1.911 2.599

Zmanjšanja (5) (117) (642) (764)

Stanje 31.12.2014 4.822 2.490 1.505 8.817

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2013 (1.246) (1.644) (2.890)

Amortizacija tekočega leta (144) (238) (382)

Povečanja 0 (11) (11)

Zmanjšanja 0 118 118

Stanje 31.12.2014 (1.390) (1.775) (3.165)

Neodpisana vrednost

Stanje 31.12.2013 3.186 670 236 4.092

Stanje 31.12.2014 3.432 715 1.505 5.652

Hranilnica je v letu 2015 odkupila poslovne prostore dveh poslovalnic v skupni vrednosti 512 tisoč EUR. Preostanek povečanj poslovnih

objektov se nanaša na obnovo lastniških poslovnih enot. Hranilnica je v letu 2015 na novo postavila bankomat v Brežicah. Hranilnica je

zamenjala več strežnikov ter zaključila zamenjavo delovnih postaj, ki jih pri svojem delu uporabljajo zaposleni.

Večji del postavke investicije v teku predstavlja investicija v novo poslovno stavbo, katere gradnja se je pričela izvajati v decembru leta

2014.

Na nepremičninah hranilnice po stanju na dan 31.12.2015 ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev. Hranilnica na 31.12.2015 ter 31.12.2014

nima obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na 31.12.2015 ne obstajajo znaki oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

77


7.3.6 Neopredmetena dolgoročna sredstva

a) Spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2015

v 1000 EUR

SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2014 267

Povečanje 8

Zmanjšanja 0

Stanje 31.12.2015 275

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2014 (152)

Amortizacija tekočega leta (33)

Povečanja 0

Stanje 31.12.2015 (185)

Neodpisana vrednost

Stanje 31.12.2014 100

Stanje 31.12.2015 90

b) Spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2014

Nabavna vrednost

SKUPAJ

Stanje 31.12.2013 241

Povečanje 44

Zmanjšanja (18)

Stanje 31.12.2014 267

v 1000 EUR

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2013 (141)

78

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Amortizacija tekočega leta (29)

Povečanja 18

Stanje 31.12.2014 (152)

Neodpisana vrednost

Stanje 31.12.2013 100

Stanje 31.12.2014 115

3 %

V letu 2015 je hranilnica nadgradila programsko opremo za sklepanje kreditov preko

bančnih kreditnih posrednikov ter dokupila programske licence.

VIŠJE STANJE NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV

7.3.7 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Terjatve za davek 0 211

Odložene terjatve za davek 105 178

Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 105 389

a) Odloženi davki po vrstah

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza fi nančnega položaja 36 39

Dolgoročno odložene terjatve iz naslova davčne izgube 52 53

Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 17 86

Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 105 178

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

79


Odloženi davek iz postavk fi nančnega položaja se nanaša na davek od dolgoročno oblikovanih rezervacij za zaposlence. Dolgoročno

odložene terjatve za davek iz presežka iz prevrednotenja so obračunane od presežka iz prevrednotenja v zvezi s fi nančnimi sredstvi

razpoložljivimi za prodajo po stopnji 17 %.

b) Gibanje odloženih davkov

v 1000 EUR

Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza fi nančnega

položaja

STANJE

31.12.2014

POVEČANJE

zmanjšanje

STANJE

31.12.2015

39 192 195 36

Dolgoročno odložene terjatve iz naslova davčne izgube 53 0 1 52

Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja

86 0 69 17

Skupaj dolžniški VP 178 192 265 105

Sprememba odloženih terjatev za davek iz postavk izkaza fi nančnega položaja in terjatev za odloženi davek iz naslova davčne izgube je

pripoznana v izkazu fi nančnega izida, sprememba dolgoročno odloženih terjatev za davek iz presežka iz prevrednotenja je vsebovana v

presežku iz prevrednotenja ter je pripoznana v izkazu drugega vseobsegajočega donosa.

7.3.8 Druga sredstva

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Terjatve za dane predujme 65 956

Druge terjatve 1 2

Nevračunani stroški poslovanja 29 27

Skupaj druga sredstva 95 985

Terjatve za dane predujme se nanašajo na varščino za plačilo najemnine za poslovni prostor, predujme za obratna sredstva in predujme

za stroške cenilcev v postopkih izterjave kreditov. Nevračunane stroške poslovanja v pretežni meri predstavlja vrednost vnaprej

plačanih stroškov zavarovalnih premij.

7.3.9. Finančne obveznosti namenjene trgovanju

V tej postavki je izkazana poštena vrednost enega izvedenega fi nančnega instrumenta, ki ga hranilnica ne obračunava po pravilih varovanja

pred tveganjem, katerega vrednost na dan 31.12.2015 znaša 24 tisoč EUR. Gre za izvedeni fi nančni instrument, ki ga je hranilnica

pridobila z namenom varovanja pred obrestnim tveganjem v bančni knjigi in se eden nanaša na skupino kreditov.

80

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


V letu 2014 je hranilnica v tej postavki izkazovala dva taka instrumenta, katerih poštena vrednost na dan 31.12.2014 znaša 111 tisoč EUR.

Izvedeni fi nančni instrument, ki je bil v letu 2015 zaključen, se je nanašal na obveznico, ki jo je izdala ena od slovenskih bank.

7.3.10 Izvedeni fi nančni instrumenti namenjeni varovanju

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Izvedeni fi nančni instrumenti za varovanje posameznih fi nančnih instrumentov in drugih

postavk:

varovanje poštene vrednosti 1.130 1.457

varovanje denarnih tokov 1 14

Izvedeni fi nančni instrumenti namenjeni varovanju 1.131 1.471

Vrednost postavke izvedeni fi nančni instrumenti, namenjeni varovanju se nanaša na tri posle obrestne zamenjave, za katere hranilnica

obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MRS 39 (glej pojasnila pod točko 7.7.).

7.3.11 Finančne obveznosti, merjene po odplačani vrednosti

a) Razvrstitev fi nančnih obveznosti merjenih po odplačani vrednosti po vrsti obveznosti

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Vloge strank, ki niso banke 218.029 203.727

Krediti bank in centralnih bank 19.502 9.692

Dolžniški vrednostni papirji 304 377

Podrejene obveznosti 2.736 2.632

Druge fi nančne obveznosti 1.325 1.790

Skupaj fi nančne obveznosti po odplačni vrednosti 241.896 218.218

V bilančni postavki fi nančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete vloge in krediti bank in centralnih bank, obveznosti iz

naslova vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih obveznosti v smislu MSRP

in predpisov Banke Slovenije ter druge fi nančne obveznosti.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

81


) Razvrstitev fi nančnih obveznosti merjenih po odplačani vrednosti po originalni ročnosti

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

KRATKOROČNI DOLGOROČNI SKUPAJ KRATKOROČNI DOLGOROČNI SKUPAJ

Vloge strank, ki niso

banke

107.505 110.524 218.029 89.726 114.000 203.726

Krediti bank in centralnih

bank

0 19.502 19.502 0 9.692 9.692

Dolžniški vrednostni

papirji

0 304 304 80 297 377

Podrejene obveznosti 0 2.736 2.736 0 2.632 2.632

Druge fi nančne

obveznosti

1.325 0 1.325 1.790 0 1.790

SKUPAJ 108.830 133.066 241.896 91.596 126.621 218.218

c) Razčlenitev fi nančnih obveznosti po vrstah vlog in sektorjih na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

Vloge Krediti Dolžniški VP

Podrejene

obveznosti

Druge fi nančne

obveznosti

SKUPAJ

Centralna banka 0 14.995 0 0 0 14.995

Banke in hranilnice 0 4.507 0 205 0 4.712

Druge fi nančne družbe 5.405 0 259 0 863 6.527

Nefi nančne družbe 44.051 0 46 514 2 44.612

Javni sektor 13.693 0 0 0 20 13.712

Gospodinjstva* 154.879 0 0 2.016 443 157.338

Skupaj fi nančne

obveznosti

218.026 19.501 304 2.736 1.327 241.896

* vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki

č) Pregled stanja fi nančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti glede na preostalo zapadlost na dan

31.12.2015*

82

NA VPOGLED

DO 1 MESECA

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

OD 1 DO 3

MESECEV

OD 3 MESECEV

DO 1 LETA

OD 1 LETA DO

5 LET

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

NAD 5 LET

v 1000 EUR

SKUPAJ

Centralna banka 0 0 0 0 14.995 0 14.995

Banke in hranilnice 0 0 0 0 0 4.712 4.712

Druge fi nančne

organizacije

948 3 0 501 5.075 0 6.527

Nefi nančne družbe 19.215 1.150 1.048 4.783 17.361 1.056 44.613

Javni sektor 2.982 400 242 6.901 2.724 464 13.712

Gospodinjstva 46.446 201 7.251 16.762 75.189 11.489 157.336

SKUPAJ 69.591 1.754 8.541 28.946 115.345 17.720 241.896


Hranilnica je imela na dan 31.12.2014 obveznost do centralne banke iz naslova operacij glavnega refi nanciranja v znesku 4.058 tisoč EUR,

na dan 31.12.2015 pa je ta obveznost znašala 14.995 tisoč EUR z zapadlostjo od 1 leta do 5 let. Hranilnica je v letu 2015 povečala sredstva

centralne banke za ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refi nanciranja (kreditiranje nefi nančnih družb in potrošnikov brez stanovanjskega

kreditiranja) v znesku 10.000 tisoč EUR. Zapadlost kredita je 26.09.2018 ob pogoju zagotavljanja ustrezne rasti kreditiranja,

oziroma najprej 30.04.2016. Ob sklenitvi posla je bila obrestna mera 10 bazičnih točk višja od povprečne obrestne mere za tedenske

operacije glavnega refi nanciranja, kasneje pa je bila izenačena. Na dan 31.12.2015 je obrestna mera za kredit, ki ga je hranilnica najela leta

2014 enaka 0,15%, za kredit, ki ga je najela v letu 2015 pa 0,05%. Za te obveznosti je hranilnica zastavila del sklada fi nančnega premoženja

pri Banki Slovenije (glej točko 7.3.22).

Hranilnica je v letu 2015 sklenila 5 kreditnih pogodb z opredeljenim namenom fi nanciranja s SID-Slovensko izvozno in razvojno banko d.d.

v skupni vrednosti 7.000 tisoč EUR. Pogodbi v skupini vrednosti 3.000 tisoč EUR, ki sta namenjeni za razvoj konkurenčnega gospodarstva

in internacionalizacija pravnih oseb, se obrestujeta po obrestni meri 6 mesečni Euribor + 1,70% oziroma 6 mesečni Euribor + 1,70% in

zapadeta v plačilo leta 2020 oziroma 2023. Prvi obrok kreditov zapade v plačilo po preteku 12 mesecev od dneva črpanja prve tranše

kredita, ostalo v enakih polletnih zaporednih obrokih. Hranilnica je iz naslova teh dveh pogodb črpala 1.500 tisoč EUR.

Pogodba v vrednosti 2.000 tisoč EUR je namenjena fi nanciranju samostojnih podjetnikov ter mikro, malih in srednje velikih podjetij se

obrestuje po obrestni meri 6 mesečni Euribor + 1,02% in zapade v plačilo leta 2022. Prvi obrok kredita zapade v plačilo po preteku 12

mesecev od dneva črpanja prve tranše kredita, ostalo v enakih polletnih zaporednih obrokih. Hranilnica je črpala vsa sredstva po tej

pogodbi.

Pogodba v vrednosti 2.000 tisoč EUR je namenjena fi nanciranju ekoloških obnov, ki jih izvajajo fi zične osebe. Hranilnica je iz naslova

te pogodbe črpala 1.000 tisoč EUR sredstev. Za sposojena sredstva hranilnica plačuje obrestno mero 6 mesečni Euribor + 0,67%. Prvi

obrok kredita zapade v plačilo po preteku 6 mesecev od dneva zadnjega črpanja kredita oziroma najkasneje do 1.6.2016, ostalo v enakih

polletnih zaporednih obrokih.

Vloge strank, ki niso banke so sklenjene po obrestnih merah, kot izhajajo iz vsakokrat veljavnega Sklepa o višini obrestnih mer Hranilnice

LON d.d., Kranj in se v času trajanja pogodbenega razmerja ne spreminjajo.

Na dan 31.12.2015 hranilnica izkazuje dve potrdili o vlogah v skupni vrednosti 304 tisoč EUR, ki se obrestujeta po fi ksni obrestni meri od

2,45% do 4,80%, linearno s polletnim izplačilom obresti in ob zapadlosti.

d) Druge fi nančne obveznosti

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Obveznosti do dobaviteljev 560 1.020

Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa 560 511

Vnaprej vračunani stroški 127 134

Druge obveznosti 78 125

Skupaj fi nančne obveznosti po odplačni vrednosti 1.325 1.790

Obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2015 še niso zapadle v plačilo.

Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa se nanašajo predvsem na obveznosti iz naslova poravnav

po plačilnih karticah.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

83


Vnaprej vračunani so stroški neizkoriščenega letnega dopusta na dan 31.12.2015, stroški nagrade predsedniku uprave, ki je funkcijo

opravljal do 5.6.2015, ki jo je odobril nadzorni svet na 31. seji petega sklica (glej tč. 7.8.3.) in drugi stroški za katere hranilnica še ni prejela

računa ter se nanašajo na leto 2015 (revizija računovodskih izkazov in letnega poročila 2015, stroški nadzora Banke Slovenije).

Druge obveznosti se nanašajo na neizplačane dividende zaradi pomanjkljivih podatkov o delničarju, obveznosti do zaposlenih in obveznosti

iz naslova še neizplačane nagrade upravi za pretekla obdobja (obdobje odložitve je 3 leta).

e) Pregled podrejenih obveznosti

Hranilnica je aprila 2015 pridobila dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje podrejene vloge v višini 200 tisoč EUR v izračun kapitala, katera

je bila vplačana v letu 2014. Vloga se obrestuje po nominalni letni obrestni meri 7 %, obresti se izplačujejo enkrat letno in ob izplačilu

vloge. Hranilnica ima možnost odpoklica vloge najprej po petih letih in 1 dnevu od pridobitve dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje

vloge v izračun kapitala in ob predhodni pridobitvi soglasja Banke Slovenije. Doba odpoklica je 5 let.

V letu 2015 je hranilnica vpisala podrejeno vlogo poslovne banke v skupni vrednosti 200 tisoč EUR. Za vključevanje vloge v izračun kapitala

je hranilnica pridobila dovoljenje Banke Slovenije julija 2015. Vloga, ki se obrestuje po obrestni meri 6 mesečni Euribor s pribitkom

5,75%, zapade 30.9.2022. Hranilnica ima diskrecijsko pravico odpoklica, odkupa, izplačila ali predčasnega odplačila vendar ne prej kot po

poteku petih let in enega dneva.

V letu 2015 je hranilnica vpisala dve podrejeni vlogi pravnih oseb v skupni vrednosti 500 tisoč EUR. Za obe vlogi je hranilnica julija 2015

pridobila dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje v izračun kapitala. Obe vlogi se obrestujeta po fi ksni obrestni meri 5,65%, obresti se

izplačujejo enkrat letno in ob izplačilu vloge. Pogodbi zapadeta v plačilo 1.9.2025. Hranilnica ima diskrecijsko pravico odpoklica, odkupa,

izplačila ali predčasnega odplačila vendar ne prej kot po poteku petih let in enega dneva.

V letu 2015 je hranilnica vpisala dve podrejeni vlogi fi zičnih oseb v skupini vrednosti 1.000 tisoč EUR. Vlogi sta bili vplačani maja 2015, hranilnica

pa je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje v izračun kapitala avgusta 2015. Vlogi se obrestujeta po nominalni letni

obrestni meri 5,75 %, obresti se izplačujejo enkrat letno in ob izplačilu vloge. Vlogi nimata opredeljenega datuma zapadlosti. Hranilnica

ima diskrecijsko pravico odpoklica, odkupa, izplačila ali predčasnega odplačila vendar ne prej kot po poteku petih let in enega dneva

od pridobitve dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje vloge v izračun kapitala in ob predhodni pridobitvi soglasja Banke Slovenije.

Poleg novo vplačanih podrejenih vlog ima hranilnica še dve drugi pogodbi, aktivni na dan 31.12.2015 v skupni nominalni vrednosti 750

tisoč EUR, ki nimata določenega datuma zapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih let in 1 dan od sklenitve pogodbe ob predhodni

pridobitvi soglasja Banke Slovenije. Doba odpoklica je 5 let.

V letu 2015 je hranilnica prejela dovoljenje Banke Slovenije za vračilo dveh podrejenih vlog v skupni vrednosti 1.600 tisoč EUR, ki sta

vsebovali spodbudo za odkup in tako nista bili usklajeni s kapitalskimi zahtevami, ki izhajajo iz Uredbe CRR in Sveta o bonitetnih zahtevah

za kreditne institucije in investicijska podjetja ter ju hranilnica od januarja 2014 oziroma novembra 2014 dalje ni vključevala v izračun

kapitala.

Noben fi nančni instrument, ki ga hranilnica vodi kot podrejeni dolg, ne vsebuje določb za konverzijo v kapital ali katero drugo obveznost.

Vse pogodbe, ki jih hranilnica vodi kot podrejene vloge, so podrejene vsem drugim obveznostim hranilnice. BS lahko hranilnici kot dodatni

ukrep nadzora, ki se lahko uporabi v primeru, ko je ugotovljeno, da hranilnica s svojim premoženjem ne bi mogla poravnati svojih

obveznosti, v skladu z zakonskimi določbami določi, da kvalifi cirane obveznosti delno ali v celoti prenehajo ali se kvalifi cirane obveznosti

hranilnice delno ali v celoti pretvorijo v nove navadne delnice hranilnice na podlagi povečanja osnovnega kapitala hranilnice z vplačilom

stvarnega vložka v obliki terjatev upnikov, ki predstavljajo kvalifi cirane obveznosti.

Stanje obveznosti, ki predstavljajo podrejeni dolg hranilnice, se je v letu 2015 zmanjšalo za izplačilo obresti v znesku 206 tisoč EUR ter

vračilo dveh podrejenih vlog v skupni vrednosti 1.600 tisoč EUR, povečalo pa se je za nove podrejene vloge v skupini vrednosti 1.700 tisoč

EUR in obračunane obresti v višini 210 tisoč EUR.

84

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


7.3.12 Rezervacije

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 285 215

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 221 219

Druge rezervacije 2 4

Skupaj rezervacije 508 438

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev se nanašajo na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenih

v skladu z MRS 19.

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti hranilnica oblikuje za prevzete fi nančne obveznosti v skladu z MSRP 39 in sklepi Banke Slovenije.

Druge rezervacije se nanašajo na brezplačno pridobljena osnovna sredstva in se letno zmanjšujejo za obračunano amortizacijo.

a) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 247 173

Rezervacije za jubilejne nagrade 38 42

Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 285 215

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

85


) Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev

v letu 2015

v 1000 EUR

Rezervacije za

odpravnine

Rezervacije

za jubilejne

nagrade

SKUPAJ

STANJE 31.12.2014 173 42 215

Povečanje 74 (1) 73

Poraba 0 3 3

STANJE 31.12.2015 247 38 285

Na novo izračunane obveznosti do zaposlencev znašajo 285 tisoč EUR, za kar je bilo treba po stanju 31.12.2015 dodatno oblikovati rezervacije

v višini 73 tisoč EUR. Povečanje obveznosti iz odpravnin, ki se nanaša na strošek obdobja v višini 20 tisoč EUR je bremenilo poslovni

izid (stroški dela), medtem ko se je del, ki se nanaša na aktuarski primanjkljaj za odpravnine, oblikoval preko vseobsegajočega donosa

v višini 53 tisoč EUR (glej t.č. 7.3.17).

v letu 2014

v 1000 EUR

86

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

Rezervacije za

odpravnine

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

Rezervacije

za jubilejne

nagrade

SKUPAJ

STANJE 31.12.2013 158 24 182

Povečanje 15 21 36

Poraba 0 3 3

STANJE 31.12.2014 173 42 215

Hranilnica je v letu 2015 petim zaposlenim (v letu 2014 šestim zaposlenim) izplačala jubilejno nagrado v skladu s Kolektivno pogodbo

dejavnosti bančništva. Dne 31.12.2015 je na podlagi aktuarskega izračuna oblikovala dodatne rezervacije v skupnem znesku 75 tisoč EUR

( v letu 2014 pa 36 tisoč EUR).

Hranilnica je obračunala dodatne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 na podlagi aktuarskega

izračuna in predstavljajo druge stroške dela.

Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke:

− Rast povprečne plače v RS je predpostavljena v višini:

• 2,2% letno v letu 2016,

• 2,2% letno v letu 2017

• 2,5% letno v nadaljnjih letih, kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač

(vir: UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2015, Ljubljana in lastna ocena).

− V izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o davčni obravnavi povračil

stroškov stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v višini, kot je v prejšnji alineji predpostavljeno za rast povprečne plače v

Republiki Sloveniji (gre za predpostavko, da se bodo osnove spreminjale s predpostavljeno rastjo povprečne plače v Republiki

Slov- Sloveniji, saj ne poznamo dejanskih namenov zakonodajalca glede zneskov iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in

drugih drugih dohodkov iz delovnega razmerja).



Izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca.

− Izbrana diskontna obrestna mera znaša 1,72% letno, kolikor je konec oktobra 2015 znašala donosnost 10-letnih podjetniških

obveznicobveznic z visoko boniteto v Evro območju.

c) Rezervacija za zunajbilančne obveznosti

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Rezervacije za nečrpane kredite in limite 164 122

Rezervacije za nečrpane limite po plačilnih karticah 2 4

Rezervacije za izdane garancije 56 93

Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 222 219

7.3.13 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb je razviden iz točke 7.4.16..

Hranilnica je v letu 2014 izkazovala davčno izgubo po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb, zato v letu 2015 ni vplačevala akontacij

davka od dohodkov pravnih oseb. V letu 2015 je hranilnica izkazala davčni dobiček, vendar je davčna osnova 0 EUR, zaradi davčnih olajšav.

7.3.14 Druge obveznosti

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Prejeti predujmi 6 776

Kratkoročno odloženi prihodki 41 39

Druge obveznosti 167 204

Skupaj druge obveznosti 214 1.019

Prejeti predujmi se nanašajo na vnaprej vplačane stroške vodenja transakcijskih računov, stanje na dan 31.12.2014 pa izkazuje obveznosti

za vplačane redne delnice 12. emisije, ki do datuma izkaza fi nančnega položaja še niso bile vpisane v sodnih register.

Kratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na vnaprej obračunane prihodke, kot je trimesečni obračun nadomestila za vodenje garancije,

kot druge obveznosti pa je evidentiran obračunan davek na fi nančne storitve.

Druge obveznosti se nanašajo na obveznosti, ki izhajajo iz ZDDV in ZDFS ter kratkoročno odložene prihodke iz naslova odkupov terjatev.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

87


7.3.15 Osnovni kapital

Osnovni kapital hranilnice je razdeljen na 50.491 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer:

− 1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice,

prednostprednostna pravica do izplačila dividende v višini 2 % od nominalne vrednosti delnice pred izplačilom kakršnihkoli dividend,

se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečaju ali likvidaciji hranilnice prednostno

pravico pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase ter

− 49.266 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B), 1.400 delnic tretje izdaje

(III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic šeste izdaje (VI.B), 4.000 delnic sedme izdaje

(VII.B), (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete izdaje (IX.B), 6.307 delnic desete izdaje (X.B), 4.046 delnic enajste

izdaje izdaje (XI.B) in 7.070 delnic dvanajste izdaje (XII.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice,

sorezmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1.

Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2015 je 50.392, za 99 delnic ima hranilnica

izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica).

Uprava je na podlagi skupščinskega sklepa in po predhodnem soglasju nadzornega sveta pooblaščena, da v roku 5 let po vpisu sprememb

statuta v sodni register (11.6.2015) sprejme sklep, da se osnovni kapital poveča do polovice kapitala, do zneska 1.893.412,50 EUR

(odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B.

V letu 2015 je hranilnica zaključila dvanajsto redno dokapitalizacijo. Vplačanih je bilo 7.070 navadni delnic. Osnovni kapital se je povečal

za nominalno vrednosti delnice (t.j. 75,00 EUR/delnico), kar skupaj znesek 530 tisoč EUR. Presežek prodajne cene nad nominalno vrednostjo

(t.j. 135,00 EUR/ delnico) je izkazan kot povečanje kapitalskih rezerv (glej tč. 7.3.16.). Povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano

v sodni register v marcu 2015.

ŠTEVILO

DELNIC

DELEŽ V

KAPITALU

Skupaj 5 fi zičnih oseb, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev 9.636 19,08%

GIC Gradnje d.o.o. 4.792 9,49%

Goldinar d.o.o. 2.381 4,72%

Arx Laurus, d.o.o. 1.687 3,34%

Zlata Moneta II d.d. 1.660 3,29%

Flamin Holding, d.o.o. 1.500 2,97%

Skupaj 10 največjih delničarjev 21.656 42,89%

Ostali delničarji 28.827 57,09%

Lastne delnice 8 0,02%

SKUPAJ 50.491 100,00%

Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2015 skupaj 471 delničarjev.

Delnice hranilnice so izdane v nematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana

(KDD).

88

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

89


7.3.16 Kapitalske rezerve

Kapitalske rezerve so nastale iz naslova več vplačanega kapitala, t.j. razlike med prodajno in nominalno vrednostjo nove emisije delnic

in pri odsvojitvi lastnih delnic. V letu 2015 so se povečale za več vplačan kapital iz naslova dvanajste emisije navadnih delnic v znesku

954 tisoč EUR (glej t.č. 7.3.15.).

7.3.17 Presežek iz prevrednotenja

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Presežek iz prevrednotenja v zvez z varovanjem denarnih tokov 0 8

Presežek iz prevrednotenja v zvez s fi n. sred., razpoložljivimi za prodajo 82 409

Drugi presežki iz prevrednotenja 52 0

Skupaj druge obveznosti 134 417

Hranilnica med fi nančna sredstva, razpoložljiva za prodajo razvršča vrednostne papirje, ki jih ne namerava držati v posesti do zapadlosti.

V letu 2015 je hranilnica v to postavko razvrstila nova fi nančna sredstva v skupni vrednosti 14.903 tisoč EUR (od tega za 14.230 tisoč

EUR iz naslova državnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je fi nančna organizacija ter za 673 tisoč naložbe v

Sklad za reševanje bank). Hranilnica je v letu 2015 odprodala delnice druge fi nančne organizacije 379 tisoč EUR. Sicer pa v postavki vodi

obveznice bank, nefi nančnih organizacij, obveznice Republike Slovenije in drugih fi nančnih družb.

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo izkazuje po pošteni vrednosti, spremembo poštene vrednosti pa do prodaje izkazuje v kapitalu

(presežek iz prevrednotenja v zvezi s fi nančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo). Glej pojasnilo pod točko 7.8..

Stanje in gibanje fi nančnih sredstev razpoložljivih za prodajo je razvidno iz točke 7.3.2..

Drugi presežki iz prevrednotenja se nanašajo na aktuarski primanjkljaj za odpravnine in jubilejne nagrade (glej t.č. 7.3.12.).

7.3.18 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Zakonske rezerve 79 79

Rezerve za lastne delnice 1 14

Druge rezerve iz dobička 4.792 4.394

Skupaj rezerve iz dobička 4.793 4.487

Zadržani dobiček 0 111

Skupaj rezerve iz dobička z zadržanim dobičkov 4.872 4.598

90

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Povečanje drugih rezerv iz dobička izhaja iz prenosa nerazporejenega dobička leta 2014 v znesku 385 tisoč EUR v druge rezerve iz

dobička po sklepu skupščine dne 10.6.2015 ter zmanjšanje rezerv za lastne delnice z namenom uskladitve s skladom lastnih delnic v

višini 13 tisoč EUR.

7.3.19 Lastne delnice

Hranilnica je v začetku leta 2015 razpolagala s 65 lastnimi navadnimi delnicami. V letu 2015 je hranilnica zaključila prenos 57 delnic, za

katere dogodki izhajajo iz leta 2014, ko je hranilnica 13. plačo zaposlenim razdelila v obliki delnic. 9 delnic sta prejela člana uprave, 48

delnic pa drugi zaposleni.

Na dan 31.12.2015 hranilnica razpolaga z 8 lastnimi delnicami.

7.3.20 Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta

Postavka izkazuje nekrito izgubo poslovnega leta 2015, ki znaša 14 tisoč EUR.

7.3.21 Bilančni dobiček

31.12.2015 31.12.2014

Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta (14) 547

Razporeditev uprave in nadzornega sveta 0 (163)

povečanje rezerv po sklepu uprave v dobro drugih rezerv 0 (274)

zmanjšanje rezerv za lastne delnice-zadržani dobiček 0 111 v 1000 EUR

Skupaj bilančni dobiček (izguba) poslovnega leta (14) 385

Po ZGD-1 je bilančni dobiček oziroma izguba vsota prenesenega dobička oziroma izgube in čistega dobička oziroma izgube, zmanjšanega

za dodatno oblikovanje rezerv iz dobička oziroma čiste izgube.

Hranilnica na dan 31.12.2015 ne izkazuje nerazporejenega dobička preteklih let, ki bi se v skladu z ZGD-1 in Statutom hranilnice lahko

uporabil za pokrivanja izgube iz poslovanja, zato bosta uprava in nadzorni svet skupščini podala predlog o pokrivanju izgube iz poslovanja

v breme drugih rezerv iz dobička v skladu z 39. členom Statuta hranilnice.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

91


7.3.22 Pogojne obveznosti in pogojna sredstva

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Pogojne obveznosti 63.478 69.581

Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih pogojnih obveznosti (vključno

z zastavljenimi sredstvi za obveznosti stranke)

12.413 8.936

Odobreni krediti, limiti in kreditne linije ter druge prevzete obveznosti 8.026 8.417

Pogodbene (nazivne) vrednosti izvedenih fi nančnih instrumentov 9.832 11.770

Finančna sredstva banke zastavljena za obveznosti banke in fi nančna sredstva v skladu

fi nančnega premoženja pri Banki Slovenije

33.207 39.563

Druga zunajbilančna evidenca 0 895

Pogojna sredstva 225.785 160.306

Prejeta zavarovanja 225.785 160.306

Skupaj pogojne postavke 289.263 229.887

Stanje izdanih garancij in zavezujočih izjav o izdaji garancije je 12.413 tisoč EUR, od tega 9 tisoč EUR za resnost ponudbe, 1.041 tisoč EUR

za dobro izvedbo del, 3.225 tisoč EUR za odpravo napak v garancijskem roku, odobren garancijski okvir v višini 5.279 tisoč EUR, za 2.859

tisoč EUR pa je fi nančnih garancij. Finančne garancije se nanašajo na garancije za plačilo najemnin in za fi nančno pokritost.

Prevzete fi nančne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij sestavlja stanje odobrenih nečrpanih limitov po

transakcijskih računih prebivalstva v višini 1.482 tisoč EUR, odobreni limiti po plačilni kartici MasterCard v znesku 772 tisoč EUR in odobreni

limiti na transakcijskih računih pravnih oseb v znesku 3.031 tisoč EUR, okvirni krediti v višini 1.255 tisoč EUR ter odobreni neizplačani

krediti v višini 1.486 tisoč EUR.

Pogodbene vrednosti izvedenih fi nančnih instrumentov v višini 9.832 tisoč EUR predstavljajo pogodbeni zneski obrestnih zamenjav, ki so

osnova za obračun fi ksne obrestne mere, ki je obveznost hranilnice do drugih bank iz naslova obrestnih zamenjav. Odprti posli izhajajo

iz leta 2008 in so bili pridobljeni z namenom varovanja obrestnega tveganja v bančni knjigi.

Prejeta zavarovanja so zavarovanja dana s strani kreditojemalcev za pridobitev kreditov in za dana jamstva in garancije. Gre za zavarovanja

s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in poroštvom, ki jih hranilnica ne more zastaviti za zavarovanje

svojih obveznosti do tretjih strank. Največji delež se nanaša na zavarovanja pri zavarovalnicah in na hipoteke na stanovanjskih

nepremičninah.

Sklad fi nančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike in z Zahtevami glede jamstva

za primerno fi nančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. Sklad je sestavljen iz dolgoročnih vrednostnih papirjev RS (obveznice),

obveznic banke z jamstvom države in obveznic Slovenske odškodninske družbe.

Hranilnica v primeru potreb po zagotavljanju kratkoročne ali dolgoročne likvidnosti lahko sodeluje v operacijah odprtega trga Eurosistema

(operacije glavnega refi nanciranja, operacije dolgoročnejšega refi nanciranja in operacije fi nega uravnavanja) v višini oblikovanega

sklada fi nančnega premoženja. Na dan 31.12.2015 je bilo stanje sklada fi nančnega premoženja 28.213 tisoč EUR. Stanje neizkoriščenega

dela z upoštevanjem odbitkov, po izračunu BS je bilo 13.214 tisoč EUR. Del sklada v znesku 14.999 tisoč EUR je zastavljen za najeta

dolgoročna kredita pri ECB (glej tč. 7.3.11). Poleg tega ima hranilnica zastavljenih še za 3.964 tisoč EUR vrednostnih papirjev za sistem

zajamčenih vlog ter 706 tisoč EUR za Sklad za reševanje bank in hranilnic v skladu z Zakonom o organu in skladu za reševanje bank.

92

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


7.4

R A Z K R I T J A K I Z K A Z U P O S L O V N E G A I Z I D A

7.4.1 Prihodki iz obresti

a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah prihodkov iz obresti

2015 2014

REDNE ZAMUDNE SKUPAJ REDNE ZAMUDNE SKUPAJ

Denar v blagajni in stanje

na računih pri CB

0 0 0 10 0 10

Finančna sredstva

namenjena trgovanju

5 0 5 17 0 17

Izvedeni fi nančni

instrumenti, namenjeni 11 0 11 14 0 14

varovanju

Finančna sredstva, razpoložljiva

za prodajo

773 0 773 825 0 825

Krediti 6.187 130 6.317 5.676 138 5.814

krediti in vloge pri bankah 0 0 0 0 0 0

krediti strankam, ki niso banke

6.187 130 6.317 5.676 138 5.814

Finančna sredstva v

posesti do zapadlosti

1.942 0 1.942 3.069 0 3.069

Skupaj 8.918 130 9.048 9.611 138 9.749

v 1000 EUR

Hranilnica pripozna obresti v izkazu poslovnega izida na dan obračuna. Prihodke od obresti od oslabljenih terjatev izključi v enakem odstotku,

kot je oslabljena osnovna terjatev. Nezavarovane terjatve z zamudo nad 365 dni hranilnica oslabi 100 % in izključi vse obračunane

prihodke od takih terjatev. Za terjatve v sodni izterjavi, ki jih vodi na spornih terjatvah hranilnica ne pripoznava obresti. Obresti pripozna

le v primeru plačila.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

93


7.4.2 Odhodki za obresti

a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah odhodkov za obresti

v 1000 EUR

2015 2014

REDNE ZAMUDNE SKUPAJ REDNE ZAMUDNE SKUPAJ

Finančne obveznosti do

centralne banke

20 0 20 34 34

Finančne obveznosti

namenjene trgovanju 58 0 58 111 0 111

Izvedeni fi nančni

instrumenti, namenjeni

varovanju

Finančne obveznosti

merjene po odplačni

vrednosti

404 0 404 401 401

2.835 0 2.835 4.077 0 4.077

vloge 2.474 0 1.797 3.835 0 3.835

krediti 143 0 820 1 0 1

dolžniški vrednostni papirji 6 0 6 31 0 31

podrejene obveznosti 209 0 209 210 0 210

drugo 3 0 3 0 0 0

SKUPAJ 3.318 0 3.318 4.623 0 4.623

b) Odhodki, ki jih je hranilnica plačala iz naslova podrejenih obveznosti

Iz naslova podrejenih obveznosti je hranilnica v letu 2014 obračunala za 210 tisoč EUR obresti, v letu 2015 pa za 209 tisoč EUR. Hranilnica

je v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2015 izplačala 209 tisoč EUR obresti iz naslova podrejenih obveznosti.

7.4.3 Prihodki iz dividend

Dividende se nanašajo na fi nančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Hranilnica je v letu 2015 prejela 2 tisoč EUR dividend iz naložb v

druge fi nančne organizacije, 17 tisoč EUR iz naložb v druge banke oziroma hranilnice.

7.4.4 Prihodki iz prejetih opravnin (provizije)

v 1000 EUR

2015 2014

Provizije od danih jamstev 111 79

Provizije od plačilnega prometa v državi 1.288 1.036

Provizije od kreditnih poslov 547 753

94

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Provizije za administrativne in druge storitve 693 605

Provizije od drugih storitev 3 3

Skupaj prihodki iz opravnin (provizije) 2.642 2.476

7.4.5 Odhodki za odpravnine (provizije)

2015 2014

v 1000 EUR

Provizije za bančne storitve v državi 241 233

Provizije za opravljanje menjalniških in posredniških poslov 17 17

Provizije za opravljanje borznih poslov in druge posle z VP 46 22

Provizije za opravljanje plačilnega prometa 77 64

Skupaj odhodki za opravnine (provizije) 381 336

7.4.6 Realizirani dobički in izgube iz fi nančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida

a) Razčlenitev po vrstah poslov in sredstev

v 1000 EUR

2015 2014

Realizirani dobički od fi nančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0

Izterjane odpisane terjatve iz kreditov (tudi iz fi nančnega najema) 2 2

Izterjane odpisane terjatve iz drugih fi nančnih sredstev in obveznosti 0 0

Skupaj izterjane odpisane terjatev 2 2

Odpisi fi nančnih sredstev razpoložljivih za prodajo (15) (25)

Odpisi iz kreditov (tudi iz fi nančnega najema) (61) (76)

Odpisi iz drugih fi nančnih sredstev in obveznosti 0 0

Skupaj odpisi (76) (101)

Skupaj realizirani dobički in izgube (74) (99)

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

95


Hranilnica je v letu 2015 realizirala izgubo v višini 15 tisoč EUR pri prodaji naložbe v fi nančno družbo (glej tč. 7.3.2) in iz naslova odpisov

kreditov, ki predhodno niso bili oslabljeni v višini 61 tisoč EUR (glej tč. 7.3.3.).

7.4.7 Čisti dobički/izgube iz fi nančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

2015 2014

Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut 6 5

Čisti dobički/izgube iz izvedenih fi nančnih instrumentov 49 74

Čisti dobički/izgube iz fi n. sred. in obvez., namenjenih trgovanju 55 79

Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut se nanašajo na poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi v menjalnicah v poslovnih enotah

hranilnice.

Čisti dobički/izgube iz izvedenih fi nančnih instrumentov se nanašajo na vrednotenje enega izvedenega fi nančnega instrumenta, ki ga

ima hranilnica za varovanje pred izgubami iz naslova obrestnega tveganja in ga ni obračunava po pravilih varovanja pred tveganji po

MSRP 39.

7.4.8 Dobički/izgube iz fi nančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz

poslovnega izida

Postavka izkazuje dobiček realiziran pri prodaji fi nančnih sredstev izkazanih v postavki fi nančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pri

katerih se dobički in izgube pripoznajo skozi poslovni izid. Hranilnica v letu 2015 ni realizirala dobičkov ali izgub, v letu 2014 pa je odprodala

naložbo v nefi nančno družbo in pri tem realizirala dobiček v višini 22 tisoč EUR.

7.4.9 Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji

v 1000 EUR

2015 2014

Čisti izid iz izvedenih fi nančnih inštrumentov namenjenih varovanju 327 67

Čisti izid iz varovanih postavk (381) (120)

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (54) (53)

Pojasnilo pod točko 7.7.

7.4.10 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

Realizirani dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo se nanašajo na dobičke in

izgube realizirane pri odpravi pripoznanja in prodaji osnovnih sredstev.

Hranilnica je evidentirala dobičke iz odprave pripoznanja obveznosti za izplačilo dividend v znesku 13 tisoč EUR, ki so zapadle v izplačilo

96

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


leta 2012 in delničarji hranilnici niso posredovali podatkov za izvedbo izplačila. Čista izguba v višini 4 tisoč EUR se nanaša na odpravo

pripoznanja osnovnih sredstev.

7.4.11 Drugi čisti poslovni dobički/izgube

Drugi poslovni dobički v skupni vrednosti 107 tisoč EUR se nanašajo na plačane odškodnine od sodnih izterjav, subvencije Zavoda za

zaposlovanje v zvezi s projektom Vseživljenjske karierne organizacije in subvencioniranja novih zaposlitev in druge dobičke, ki se ne

zajemajo v drugih postavkah.

Izgube v vrednosti 68 tisoč EUR se nanašajo na plačane prispevke za stavbno zemljišče, članarine in podobno.

7.4.12 Administrativni stroški

2015 2014

Stroški dela 3.729 3.228

Splošni administrativni stroški 2.385 2.119

Skupaj administrativni stroški 6.114 5.347

v 1000 EUR

a) Stroški dela

2015 2014

v 1000 EUR

Bruto plače 2.901 2.432

Dajatve za socialno zavarovanje 190 163

Dajatve za pokojninsko zavarovanje 253 220

Druge dajatve odvisne od bruto plač 21 18

Drugi stroški dela 365 395

nadomestilo za prevoz na (iz) dela 90 80

nadomestilo za prehrano med delom 127 109

drugi stroški dela, regres 148 206

Skupaj stroški dela 3.729 3.228

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

97


) Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo

v 1000 EUR

2015 2014

V. 47 34

VI. 17 12

VII. 37 35

VIII. 4 3

SKUPAJ 105 84

c) Splošni in administrativni stroški

v 1000 EUR

98

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

2015 2014

Stroški materiala 121 101

Stroški energije 73 56

Stroški strokovne literature 14 13

Drugi stroški 33 23

SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 242 193

Storitve drugih vključno s poslovnim najemom programske opreme 1.365 1.155

Odhodki za najemnine 191 206

Stroški reklame 106 112

Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 175 197

Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 70 63

Reprezentanca 31 37

Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 43 24

Stroški zavarovanj 43 34

Stroški za službena potovanja 41 34

Drugi upravni stroški 76 64

Skupaj stroški storitev 2.143 1.926

Skupaj splošni in administrativni stroški 2.385 2.119


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

99


7.4.13 Amortizacija

v 1000 EUR

2015 2014

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 421 381

Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 33 29

Skupaj amortizacija 454 410

7.4.14 Rezervacije

v 1000 EUR

2015 2014

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 2 98

Skupaj rezervacije 2 98

Hranilnica je v letu 2015 odpravila 38 tisoč EUR rezervacij za zunajbilančne obveznosti iz naslova garancij in druga jamstva ter oblikovala

za 40 tisoč EUR rezervacij za zunajbilančne obveznosti iz naslova odobrenih in nekoriščenih kreditov in kreditnih linij.

7.4.15 Oslabitve

v 1000 EUR

2015 2014

Oslabitve fi nančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, merjenih po pošteni vrednosti 132 168

Oslabitve 132 168

Odprava oslabitev 0 0

Oslabitve kreditov (tudi drugih fi nančnih sredstev), merjenih po odplačni vrednosti 1.322 233

Oslabitve 3.321 1.946

Odprava oslabitev (1.999) (1.713)

Oslabitve fi nančnih sredstev, v posesti do zapadlosti, merjenih po odplačni vrednosti (28) 317

Oslabitve 34 317

Odprava oslabitev (62) 0

Skupaj oslabitve 1.426 718

100

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Oslabitve se nanašajo na oslabitve fi nančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, fi nančnih sredstev, v posesti do zapadlosti in na oslabitve

fi nančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti (krediti in druge terjatve) in odpravo oslabitev, ki so razkrite v pojasnilu 7.3.2.,

7.3.3. in 7.3.4

V tej postavki je izkazan neto rezultat oblikovanja popravkov vrednosti kreditov in pripadajočih terjatev ter drugih terjatev. Skladno

z MSRP in lastno metodologijo hranilnica redno pregleduje fi nančna sredstva in oblikuje ustrezne popravke vrednosti, ki jih v izkazu

poslovnega izida izkaže kot oslabitve, v primeru poplačil takšnih terjatev s strani dolžnikov, pa hranilnica odpravi popravke vrednosti

za te terjatve ter jih v svojih izkazih pripozna kot prihodke iz naslova odprave oslabitev. V izkazu poslovnega izida se prikaže pobotana

vrednost, ki prikaže presežek novih oslabitev nad odpravo oslabitev.

7.4.16 Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja

v 1000 EUR

2015 2014

Celotni dobiček (10) 676

Neobdavčljivi prihodki - 32 87

Obdavčljivi odhodki/ Popravek odhodkov na raven davčno priznanih + 132 (902)

Druga zmanjšanja/povečanja davčne osnove + (29) 1

Davčne olajšave - 61 0

Davčna osnova = 0 (312)

Davčna stopnja x 17% 17%

Davek iz dobička = 0 0

Odložene terjatve za davek + (4) (129)

Davek od dohodkov pravnih oseb 0 0

Hranilnica v letu 2015 izkazuje davčno osnovo 0,00 EUR, zaradi upoštevanja davčnih olajšav v višin 61 tisoč EUR. Hranilnica je obračunala

odložene terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v znesku 4 tisoč EUR in sicer iz naslova davčne izgube, rezervacij po MRS 19 in iz

davčno nepriznanih oslabitev fi nančnih naložb v vrednostne papirje.

V letu 2014 je hranilnica obračunala davčno izgubo zaradi povečanja odhodkov za odhodke iz prevrednotenja fi nančnih naložb v podrejene

obveznice poslovne banke, ki so bile v letu 2014 odpisane zaradi izbrisa, zato je bila efektivna davčna stopnja 0%. Prevrednotenje

fi nančnih naložb kot posledica oslabitve se prizna ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi fi nančne naložbe.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

101


Davek od dohodka pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa za leto 2015

osnova

davek

v 1000 EUR

Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 10 2

Presežek iz prevrednotenja v zvezi s fi nančnimi sredstvi, RZP 394 66

Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa 404 68

Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa je izračunan po davčni stopnji 17%.

7.5

D E N A R I N D E N A R N I U S T R E Z N I K I

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 7.3.1) 11.952 12.606

Krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni (pojasnilo 7.3.3) 2.290 144

Skupaj denar in denarni ustrezniki 14.242 12.750

7.6

R A Z Č L E N I T E V I Z K A Z A F I N A N Č N E G A P O L O Ž A J A

P O P O Š T E N I V R E D N O S T I

102

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

KNJIGOVODSKA

VREDNOST

31.12.2015 31.12.2014

POŠTENA

VREDNOST

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

KNJIGOVODSKA

VREDNOST

POŠTENA

VREDNOST

SREDSTVA

Denar v blagajni 11.952 11.952 12.606 12.606

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 33.926 33.926 19.402 19.402

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 64.521 66.399 77.198 78.251

Krediti 135.161 143.036 116.285 122.408

Druga sredstva 95 95 985 985

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti namenjene trgovanju 24 24 111 111

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 241.896 245.225 218.218 220.471

Izved.fi n.instr. namenjeni varovanju 1.131 1.131 1.471 1.471

Druge obveznosti 214 214 243 243

v 1000 EUR


Hranilnica pošteno vrednost izračunava za postavke, ki se vodijo po odplačni ali nabavni vrednosti.

Poštena vrednost se izračunava s pomočjo diskontiranega denarnega toka posamezne postavke po tržnih obrestnih merah na dan

izkaza fi nančnega položaja.

7.6.1 Sredstva

Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti sredstev je bila upoštevana obrestna mera, po kateri je hranilnica sklepala

istovrstne posle na dan izkaza fi nančnega položaja.

Denar v blagajni in na računih pri CB

Za denar v blagajni in na računih pri centralni banki se predpostavlja, da je njihova poštena vrednost enaka knjigovodski vrednosti.

Finančna sredstva namenjena trgovanju in fi nančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo hierarhično po nivojih vrednotenja

v 1000 EUR

KOTIRANE CENE

NA DELUJOČIH

TRGIH (1.NIVO)

31.12.2015 31.12.2014

KNJIGOVODSKA

VREDNOST

KOTIRANE CENE

NA DELUJOČIH

TRGIH (1.NIVO)

KNJIGOVODSKA

VREDNOST

Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni

vrednosti

0 673

Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni

vrednosti

0 355 0 734

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 32.898 0 18.668 0

Izdani od države in centralne banke 19.152 0 13.790 0

Izdani od bank in hranilnic 10.174 0 889 0

Izdani od drugih izdajateljev 3.572 0 3.989 0

Skupaj dolžniški VP 32.898 1.028 18.668 734

Poštena vrednost fi nančnih sredstev, namenjenih trgovanju in fi nančnih sredstev razpoložljivih za prodajo se določa na podlagi tržne

cene po zadnjem veljavnem zaključnem tečaju za posamezni vrednostni papir (objavljen v sistemu Bloomberg). Če ta ni na razpolago,

se poštena vrednost določa na podlagi tržnih cen podobnih instrumentov oziroma na podlagi uporabe modelov vrednotenja. Finančna

sredstva kotirajo na borzah v Ljubljani, Frankfurtu, Luksemburgu, Munchenu, Berlinu in Dunaju.

Hranilnica v postavki fi nančna sredstva, razpoložljiva za prodajo izkazuje dolžniške vrednostne papirje (obveznice RS, obveznice bank in

druge obveznice), naložbo v Sklad za reševanje bank in delnice druge hranilnice.

Pošteno vrednost obveznic države, bank in drugih obveznic hranilnica določa na podlagi borzne cene. Tako določena poštena vrednost

fi nančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je enaka knjigovodski vrednosti. Naložba v Sklad za reševanje bank je vrednotena glede na

vplačana sredstva. Delnice druge hranilnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ker zanje ne obstaja delujoči trg.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

103


Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

v 1000 EUR

Dolžniški vrednostni papirji

KONTIRANE CENE NA

DELUJOČIH TRGIH

(1.NIVO)

31.12.2015

PRILAGOJENE KONTI-

RANE CENE (2.NIVO)

POŠTENA VREDNOST NE

TEMELJI NA KONTIRANIH

CENAH (3.NIVO)

Izdani od države in centralne banke 35.659 0 0

Izdani od bank in hranilnic 11.666 0 4.029

obveznice 11.666 0 0

certifi cirani depoziti 0 0 4.029

Izdani od drugih izdajateljev 13.167 0 0

Skupaj dolžniški VP 60.492 0 4.029

V prvem nivoju so vključena fi nančna sredstva (obveznice) s katerimi se trguje na organiziranem trgu, doma ali v tujini, in katerih

poštena vrednost je enaka tržni ceni po zadnjem veljavnem zaključnem tečaju za posamezni vrednostni papir (objavljen v sistemu

Bloomberg). Finančna sredstva kotirajo na Ljubljanski, Frankfurtski, Luksemburški in Dunajski borzi.

Finančna sredstva v tretjem nivoju so certifi cirani depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti.

v 1000 EUR

31.12.2014

Dolžniški vrednostni papirji

KONTIRANE CENE NA

DELUJOČIH TRGIH

(1.NIVO)

PRILAGOJENE KONTI-

RANE CENE (2.NIVO)

POŠTENA VREDNOST NE

TEMELJI NA KONTIRANIH

CENAH (3.NIVO)

Izdani od države in centralne banke 32.681 3.973 0

Izdani od bank in hranilnic 22.903 5.614 9.073

obveznice 22.903 5.614 0

certifi cirani depoziti 0 0 9.073

Izdani od drugih izdajateljev 15.081 992 0

Skupaj dolžniški VP 70.665 10.579 9.073

V letu 2014 so v drugi nivo vključene obveznice nefi nančne družbe s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, fi nančna sredstva v

tretjem nivoju so certifi cirani depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti.

104

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


7.6.2 Obveznosti

Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti fi nančnih obveznosti je veljavna obrestna mera na dan bilance, ki bi jo hranilnica

plačala, če bi pridobila fi nančne obveznosti z enako ročnostjo, kot je preostala zapadlost obveznosti.

Finančne obveznosti namenjene trgovanju in fi nančne obveznosti namenjene varovanju

Poštena vrednost fi nančnih obveznosti namenjenih trgovanju in poštena vrednost izvedenih fi nančnih instrumentov namenjenih varovanju

je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti

Poštena vrednost fi nančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti je izračunana na podlagi tržne obrestne mere na dan bilance

stanja.

7.7

O B R A Č U N A V A N J E V A R O V A N J A P R E D T V E G A N J I

Hranilnica od 01.07.2008 obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno

označeno, opredeljene so varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumenti za varovanje, Hranilnica je

opredelila tudi tveganje pred katerim se varuje.

Hranilnica varuje pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi prevrednotovalni

popravek kapitala (obveznice RS) z zapadlostjo v marcu 2017 in februarju 2019. Pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem

gre za preoblikovanje fi ksne obrestne mere v spremenljivo, s čimer dosežemo prilagoditev značilnosti svojih obveznosti značilnostim

sredstev v aktivi. Z uporabo IFI varujemo sredstvo ali del sredstva oziroma obveznost ali del obveznosti, ki je izpostavljeno tveganju

spremembe obrestne mere v prihodnosti in bo vplivalo na dobiček hranilnice.

V letu 2015 je hranilnica varovala tudi denarne tokove, katerih vrednost na dan 31.12.2015 znaša nič EUR. Denarni tokovi so bili obračunani

od osnove 2.422 tisoč EUR. Pri varovanju denarnega toka z instrumentom obrestne zamenjave preoblikujemo spremenljivo obrestno

mero v fi ksno in s tem spremenimo obrestne značilnosti denarnih tokov iz poslovanja. S tem varujemo denarni tok pripoznanega

sredstva ali obveznosti do virov sredstev pred tveganjem, ki bi lahko v prihodnosti vplivalo na dobiček.

a) Sprememba poštene vrednosti fi nančnih sredstev, ki se varujejo

Postavke, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, so od 01.07.2008 razporejene v

skupino fi nančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in se vrednotijo po pošteni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti varovanih

postavk je izkazana v PPK in se ob izključitvi kreditnega in likvidnostnega tveganja prenaša v izkaz poslovnega izida. V letu 2015 je v izkazu

poslovnega izida evidentirana sprememba poštene vrednosti varovanih postavk v znesku -381 tisoč EUR, v letu 2014 pa -120 tisoč EUR.

b) Sprememba poštene vrednosti izvedenih fi nančnih sredstev za varovanje

Hranilnica je iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje (obrestna zamenjava), opredeljenih za varovanje

poštene vrednosti v letu 2015 obračunala zmanjšanje poštene vrednosti v znesku 328 tisoč EUR, v letu 2014 pa zmanjšanje v znesku

69 tisoč EUR.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

105


Iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje denarnih tokov je obračunala za 11 tisoč EUR odhodkov v letu 2015

in za 25 tisoč EUR odhodkov v letu 2014, ki se nanašajo na uspešni del varovanja in jih hranilnica izkazuje v presežkih iz prevrednotenja

v zvezi z varovanjem denarnih tokov, medtem ko je neuspešni del v višini 1 tisoč EUR (v letu 2014 2 tisoč EUR) izkazan v poslovnem izidu

kot sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Uspešni del varovanja denarnih tokov se bo do 04.01.2016

preko obračuna obrestnih prihodkov in odhodkov prenesel v izkaz poslovnega izida.

v 1000 EUR

2015 2014

VAROVANJE PRED SPREMEMBO POŠTENE VREDNOSTI

Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja 328 69

Sprememba poštene vrednosti varovane postavke (381) (120)

Skupaj v izkazu poslovnega izida (53) (51)

VAROVANJE DENARNIH TOKOV

Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja 11 25

Uspešni del varovanja (10) (23)

Neuspešni del varovanja (1) (2)

Skupaj v izkazu poslovnega izida (54) (53)

c) Pregled stanja presežka iz prevrednotenja

v 1000 EUR

2015 2014

PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA V ZVEZI S FINANČNIMI SREDSTVI RAZPOLOŽLJIVIMI ZA PRODAJO

Presežek iz prevrednotenja fi nančnih sredstev RZP – varovanih postavk 315 796

Presežek iz prevrednotenja fi nančnih sredstev RZP – nevarovanih postavk 521 26

Presežek iz prevrednotenja varovanih postavk, ki se prenaša v poslovni izid (935) (1.316)

Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja 17 85

SKUPAJ (82) (409)

106

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA V ZVEZI Z VAROVANJEM DENARNIH TOKOV

Uspešni del varovanja 0 (10)

Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja 0 2

Skupaj 0 (8)

PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA REZERVACIJ ZA ODPRAVNINE

Presežek iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine (52) 0

Skupaj (52) 0

Skupaj stanje presežka iz prevrednotenja (134) (417)

d) Tabela gibanja presežka iz prevrednotenja

Stanje 31.12.2014 (417)

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s fi nančnimi sredstvi RZP 13

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida 381

POVEČANJE/(ZMANJŠANJE) PRESEŽKA IZ PREVREDNOTENJA V ZVEZI Z VAROVANJEM DENARNIH TOKOV 10

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine (52)

Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja (69)

Stanje 31.12.2015 (134)

Stanje 31.12.2013 (1.470)

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s fi nančnimi sredstvi RZP 1.125

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida 120

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 23

Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja (215)

Stanje 31.12.2014 (417)

Hranilnica je obračunala odložene davke od dohodkov pravnih oseb od stanja presežka iz prevrednotenja v višini 17 %.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

107


7.8

P O S L I S P O V E Z A N I M I O S E B A M I

7.8.1 Razčlenitev terjatev po povezavah s hranilnico

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Povezane osebe** 12 11

Delničarji* 5.884 2.221

Člana uprave 42 47

Člani nadzornega sveta 1 0

Skupaj 5.939 2.279

* zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji

** povezane osebe s člani upravljalnega organa in njihovimi povezanimi osebami

Podatki o predujmih in kreditih, ki jih je banka odobrila članom uprave in članom nadzornega sveta, ter poroštva

hranilnice za obveznosti teh oseb v letu 2015

V stanju terjatev do uprave je bilo na dan 31.12.2015 več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih, dolgoročni

krediti in limit na plačilni kartici MasterCard. Neodplačano stanje dolgoročnega kredita znaša 36 tisoč EUR in se obrestuje po referenčni

obrestni meri s pribitkom 2,75 %, neodplačno stanje drugega dolgoročnega kredita znaša 1 tisoč EUR in se obrestuje po 7,00% obrestni

meri . Članom je odobreno dovoljeno negativno stanje na transakcijskem računu v skupnem znesku 6 tisoč EUR in limit po plačilni kartici

MasterCard v skupnem znesku 7 tisoč EUR. Dovoljeno negativno stanje, ki je bilo na dan 31.12.2015 črpano v višini 3 tisoč EUR se obrestuje

po letni obrestni meri 1,20%. Limit po kartici je bil na dan 31.12.2015 črpan v višini 1 tisoč EUR.

Članom nadzornega sveta v letu 2015 ni bilo odobrenih kreditov. V stanju terjatev do članov nadzornega sveta je bilo na dan 31.12.2015

več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih v vrednosti 1 tisoč EUR in limit na plačilni kartici MasterCard v višini

6 tisoč EUR. Na dan 31.12.2015 hranilnica ne izkazuje terjatev do članov nadzornega sveta iz naslova dovoljenega negativnega stanje na

osebnem računu, medtem ko je bil limit na plačilni kartici koriščen v višini 1 tisoč EUR.

108

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


7.8.2 Razčlenitev obveznosti po povezavah s hranilnico

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Povezane osebe* 257 410

Delničarji** 15.841 10.502

Člana uprave* 13 27

Člani nadzornega sveta* 279 120

Skupaj 16.390 11.059

* skupaj z neizkoriščenimi limiti in odobrenimi garancijami

**povezane osebe s člani upravljalnega organa in njihovimi povezanimi osebami; vključeni tudi neizkoriščeni limiti

7.8.3 Razkritje zaslužkov in deležev v dobičku članov uprave in drugih organov, ki jim zaslužki pripadajo

v letu 2015

v EUR

Plača in regres

za LD

Nagrada Bonitete Skupaj

Slavko Erzar 80.423 0 0 80.423

dr. Jaka Vadnjal 118.005 0 4.685 122.690

Bojan Mandič 175.138 0 7.808 182.946

Drugi zaposleni po individualni pogodbi 822.703 0 0 822.703

Skupaj 1.196.269 0 12.493 1.208.762

Nadzorni svet hranilnice je na svoji 31. seji 5. sklica dne 15.5.2015 sprejel sklep o izplačilu nagrade predsedniku uprave, ki je funkcijo

opravljal do 5.6.2015. Nadzorni svet je predlagal izplačilo nagrade v višini 79 delnic oznake LONR, kar znese 59.459 EUR. Kot osnovo za

izračun nagrade je hranilnica upoštevala zadnjo razpoložljivo knjigovodsko vrednost delnice, katera je bila ustrezno povečana za davke

in prispevke. Za znesek nagrade je hranilnica oblikovala vnaprej vračunane obveznosti. Dokončno odločitev o odobritvi nagrade bo

sprejela skupščina delničarjev.

Boniteta se obračunava za uporabo službenega avtomobila v privatne namene in za nezgodno zavarovanje zaposlenih.

Hranilnica je v letu 2015 v okviru prenove kadrovskega sistema spremenila tudi usmeritev glede sklepanja individualnih pogodb o zaposlitvi.

Poleg pooblaščencev uprave, ki predstavljajo višje vodstvo, imajo individualno pogodbo o zaposlitvi sklenjeno tudi vodje komercialnih

poslovnih enot. Na dan 31.12.2015 ima 15 zaposlenih sklenjeno delovno razmerje na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi (na dan

31.12.2014 so bili taki zaposlenci trije).

Člana uprave sta imela na dan 31.12.2015 v lasti 132 navadnih in 5 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,27 % osnovnega kapitala.

Povezane osebe članov uprave nimajo v lasti delnic hranilnice.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

109


v EUR

Plačilo za opravljanje

funkcije in sejnine

mag. Darko Prezelj 23.672

Slavko Erzar 19.691

Igor Mihelj 17.166

Srečko Kenda 777

Skupaj 61.306

Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2015 v lasti 1.286 navadnih in 310 prednostnih delnic, kar skupaj predstavlja 3,17% osnovnega

kapitala. Člani nadzornega sveta skupaj s povezanimi osebami so imeli na dan 31.12.2015 v lasti 1.292 navadnih in 321 prednostnih delnic,

kar predstavlja 3,20% osnovnega kapitala.

v letu 2014

v EUR

Plača in regres

za LD

Nagrada Bonitete Skupaj

Teodor Žepič 200.705 6.882 8.236 215.823

Slavko Erzar 13.224 0 0 13.224

Bojan Mandič 173.268 3.441 7.618 184.327

Drugi zaposleni po individualni pogodbi 120.644 1.376 4.845 126.865

Skupaj 507.841 11.699 20.699 540.239

Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za poslovno leto 2012, dne 31.05.2013.

Člana uprave sta imela na dan 31.12.2014 v lasti 292 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,75 % osnovnega kapitala, s

povezanimi osebami vred 1,13 % kapitala.

Plačilo za opravljanje

funkcije in sejnine

Slavko Erzar 41.200

mag. Darko Prezelj 16.131

Igor Mihelj 14.794

Srečko Kenda 778

Skupaj 72.903

v EUR

Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2013 v lasti 1.284 navadnih in 307 prednostnih delnic, skupaj 3,66 % osnovnega kapitala.

110

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


7.8.4 Razkritja pomembnih poslovnih stikov

V letu 2015 je hranilnica izplačala donacijo v višini 2,5 tisoč EUR društvu Golf & country klub, Kranj, katerega zastopnik je bil predsednik

nadzornega sveta hranilnice. Član navedenega društva je tudi predsednik uprave hranilnice.

Hranilnici niso poznane druge informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih med članom uprave oziroma nadzornega

sveta ali njihovimi ožjimi družinskimi člani in hranilnico, ki bi jih bila dolžna razkrivati.

7.8.5 Dogodki po datumu bilance stanja

Poslovodstvo ocenjuje, da ne obstajajo drugi dogodki po datumu bilance stanja, ki bi pomembneje vplivali na poslovanje hranilnice.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

111


V. U P R A V L J A N J E

S

T V E G A N J I

Hranilnica je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, katerih višina je v veliki meri odvisna od vrste in pripravljenosti

prevzemanja tveganja ter omejitvam v razpoložljivem kapitalu. Usmeritev hranilnice so tradicionalni bančni posli. Največji del portfelja

predstavljajo kreditne naložbe, pri čemer hranilnica zasleduje cilj varnosti, ki je pred donosnostjo, pri čemer pa le-ta ni zanemarjena.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju je nizka. Hranilnica se ne izpostavlja valutnemu tveganju. Likvidnostni položaj hranilnice je stabilen.

Hranilnica zagotavlja likvidnostne rezerve v obliki gotovine, sredstev na računu pri centralni banki ter prvovrstnih vrednostnih papirjev,

ki jih hranilnica lahko zastavi pri centralni banki in na podlagi tega lahko pridobi dodatno likvidnost.

Usmeritev v aktivno in skrbno upravljanje tveganj je podprto z ustrezno organizacijsko strukturo, ki zagotavlja ustrezen pristop k upravljanju

tveganj. Organizacija upravljanja tveganj temelji na razmejitvi pristojnosti, ki v čim večji meri onemogoča napake, poneverbe in

nepravilnosti ter odpravlja navzkrižja interesov. Osnova za doseganje cilja je ločitev komercialne funkcije od zaledne funkcije ter funkcije

upravljanja s tveganji.

Hranilnica letno ocenjuje primernost strategij in politik upravljanja tveganj ter v skladu s postopki prevzemanja in upravljanja tveganj

oceni sposobnost hranilnice za prevzemanje tveganj.

1

K R E D I T N O T V E G A N J E

Kreditno tveganje je največje tveganje v bančnem poslovanju in pomeni tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih

dolgov s strani dolžnikov. Povezano je z nesposobnostjo ali z nepripravljenostjo dolžnika, da v pogodbenem času izpolni svojo obveznost.

Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju kreditnega portfelja, ki predstavlja posojila in naložbe v vrednostne papirje ter zunajbilančne

obveznosti, kot so garancije in druga jamstva in okvirni krediti. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem je zagotavljanje

stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. Hranilnica v postopku

odobravanja kredita oceni kakšna je možnost, da bo dolžnik sposoben vrniti denar v pogodbenem roku in pod dogovorjenimi pogoji.

Upravljanje kreditnega tveganja pomeni spremljanje dolžnikov v času trajanja kreditnega razmerja in sprotno preverjanje sposobnosti

dolžnika, da bo izpolnil pogodbene obveznosti.

V postopku kreditiranja ima hranilnica razmejene naloge in pristojnosti med poslovnimi enotami in zakladništvom, ki predstavljajo

komercialno funkcijo in podpornimi službami, kot so računovodstvo in zaledne službe ter službo upravljanja s tveganji. Hranilnica odobrava

kredite le kreditno sposobnim osebam, pri čemer upošteva tudi druge vidike, kot so koncentracija naložb, ročnost in ustrezno

zavarovanje, izpostavljenost do povezanih oseb in velike izpostavljenosti. Kreditno sposobnost in druge vidike preveri kreditni referent

ob pripravi kreditnega predloga, svoje mnenje pa doda oddelek bonitet v okviru Službe upravljanja s tveganji.

Medtem, ko na posamični ravni za spremljanje kredita, spremljanje ustreznosti zavarovanj in izterjavo skrbi zaledna služba, je na portfeljski

ravni za spremljavo odgovorna Služba upravljanja s tveganji. Hranilnica razvrsti dolžnike v skupine glede na njihove značilnosti in

112

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


glede na produkte pri čemer upošteva tudi njihovo sposobnost poravnavanja obveznosti do hranilnice. Glede na skupino v katero je

dolžnik razvrščen obračuna oslabitve in rezervacije. Dolžnike s skupno izpostavljenostjo nad 50 tisoč EUR ocenjuje individualno in oblikuje

oslabitve glede na pričakovan denarni tok dolžnika.

V postopku spremljanja dolžnikov, hranilnica preverja fi nančno stanje dolžnika in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Spremlja tudi

ustreznost zavarovanj.

Služba upravljanja s tveganji spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju in ocenjuje primernost oblikovanih oslabitev in rezervacij ter

opredeljuje višino potrebnih skupinskih oslabitev. Pripravlja poročila o obvladovanju tveganj za odbor za tveganja in vodstvo hranilnice.

1.1

K R E D I T N A P O L I T I K A I N P O S T O P K I

a) Priprava kreditnega predloga

Kreditno sposobnost fi zičnih oseb ugotavlja kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, kreditno sposobnost pravnih oseb in

samostojnih podjetnikov pa bonitetna služba. Hranilnica pri upravljanju s kreditnimi tveganji upošteva z ZBan-2 in s CRR in na njegovi

podlagi izdanimi predpisi, predpisano zgornjo raven izpostavljenosti do enega komitenta.

b) Odobritev kreditov in limitov

Pri odobravanju kreditov hranilnica upošteva vse zakonske omejitve. V skladu z ZBan-2 izpostavljenost iz naslova odobrenih kreditov,

garancij in drugih terjatev do enega kreditojemalca ali skupine povezanih oseb ne sme presegati 25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko

izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb preseže 10 % kapitala hranilnice (velika izpostavljenost), je potrebno

predhodno soglasje nadzornega sveta. Soglasje je potrebno tudi v primeru odobritve kredita osebi ali skupini povezanih oseb, ki ima

položaj osebe v posebnem razmerju s hranilnico, če izpostavljenost hranilnice do te osebe ali skupine povezanih oseb presega ali bo na

podlagi tega posla presegla 100 tisoč EUR.

V hranilnici sta oblikovana dva organa, ki imata pristojnosti odobravanja naložb (kreditov, limitov, idr.). Kreditna komisija ima omejen

obseg pristojnosti in sicer za kredite in limite samostojnim podjetnikom zavarovane pri zavarovalnici, bančne garancije pravnih oseb v

višini do 25.000 EUR in druge posle pravnih oseb in samostojnih podjetnikov malih vrednosti, v kolikor gre za dolžnike ustrezne bonitete.

Kreditna komisija odobrava tudi vse potrošniške kredite zavarovane pri zavarovalnici, kredite malih vrednosti in limite na transakcijskih

računih potrošnikov. Ostale naložbe odobrava kreditni odbor.

c) Spremljanje in izterjava kreditov

Spremljanje kreditov zagotavlja Služba podpore bančnega poslovanja na sedežu hranilnice, ki izvaja tudi izterjavo kreditov. Njena naloga

je:

- priprava obračunov obresti, razmejevanje stroškov odobritve in vodenja garancij in obračunavanje stroškov vodenja in vseh

drugih vrst stroškov v skladu s pogodbami,

- aktiviranje trajnikov za poplačila kreditov v breme transakcijskih računov, odprtih v hranilnici in izvrševanje SEPA direktnih

bremenitev v breme transakcijskih računov pri drugih bankah in hranilnicah,

- spremljanje odplačevanja in opominjanje v primeru ugotovljene zamude,

- vodenje postopka izterjave in priprava odškodninskega zahtevka zavarovalnici ali unovčenje drugih oblik zavarovanja, kot je

poplačilo iz naslova depozita, vodenje postopka izterjave poroka oziroma predaja primera pravni službi, v primeru drugih oblik

zavarovanja,

- priprava predlogov za reprograme terjatev v zamudi, prijave v stečajno maso, priprava predlogov za odpise,

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

113


- spremljanje in analiziranje škodnih zahtevkov

- in tekoče poročanje komisiji za rizične terjatev (KRT).

Spremljavo ustreznosti ter vrednotenje zavarovalna izvaja Služba kreditnih zavarovanj v sodelovanju s Službo podpore bančnega poslovanja.

Služba podpore bančnega poslovanja tedensko poroča Komisiji za rizične terjatve (KRT) o uspešnosti izterjave, škodnih dogodkih in

unovčenjih zavarovanj. Komisija za rizične terjatve se sestaja tedensko in odloča o postopkih izterjave, predlogih za prestrukturiranje

kreditov v zamudi in predlogih za odpis neizterljivih terjatev.

1.2

U P R A V L J A N J E K R E D I T N E G A T V E G A N J A

Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem prek kreditnega portfelja, manj pa je izpostavljena kreditnemu tveganju iz

naslova garancij in drugih bilančnih in izvenbilančnih postavk.

Upravljanje s kreditnim tveganjem hranilnica izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer:

- oddelek bonitet ocenjuje odplačilno sposobnost za posamezno podjetje ali samostojnega podjetnika,

- zgornjo mejo zadolževanja za fi zične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko hranilnice, v postopku

priprave priprave kreditnega predloga,

- z uporabo sistema SISBON,

- odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobravanja kreditnega odbora ali kreditnih komisij na podlagi internih navodil

in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju,

- z vodenjem registra skupin povezanih oseb,

- preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij,

- preko spremljanja zahtev glede velike izpostavljenosti,

- z uporabo instrumentov zavarovanja,

- preko limitnega sistema izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in izpostavljenosti do posameznih

skupin skupin kreditojemalcev,

- z rednimi portfeljskimi analizami,

- preko sistema zgodnjih indikatorjev kreditnega tveganja.

1.3

P O L I T I K A O B L I K O V A N J A O S L A B I T E V I N R E Z E R V A C I J

Finančno sredstvo je oslabljeno in izgube nastanejo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi sredstva do katerih je prišlo po začetnem

pripoznanju sredstva in bodo vplivali na denarne tokove dolžnika v prihodnje. Hranilnica pri ugotavljanju nepristranskih dokazov o

oslabitvi fi nančnega sredstva uporablja naslednja merila:

- fi nančne težave dolžnika,

- zamude pri poravnavanju pogodbenih obveznosti,

- nespoštovanje pogodbenih zavez,

- začetek insolvenčnega postopka,

- poslabšanje položaja dolžnika na trgu.

Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so izkazana po tržni vrednosti v izkazu fi nančnega položaja. V tej postavki hranilnica izkazuje

obveznice RS, obveznico SDH, obveznice bank in nefi nančnih družb. Sprememba poštene vrednosti je izkazana v kapitalu. V primeru, da

114

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


obstajajo dokazi o oslabitvi fi nančnega sredstva, hranilnica popravek vrednosti prenese iz kapitala v izkaz poslovnega izida.

Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov, hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 9.2.b. pojasnil k računovodskim izkazom.

V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna.

Med fi nančnimi sredstvi v posesti do zapadlosti so prav tako obveznice RS, obveznice SDH in bank za izplačilo katerih jamči Republika

Slovenija, drugi fi nančni instrumenti bank in nefi nančnih družb, za katere je hranilnica sprejela sklep, da jih namerava in zmore držati

do zapadlosti. Obveznice in komercialni zapisi nefi nančnih družb so oslabljeni v odstotku za skupinske oslabitve izpostavljenosti do

nefi nančnih družb glede na bonitetno izdajatelja.

1.4

O P R E D E L I T E V Z A P A D L I H I N O S L A B L J E N I H P O S T A V K

Z A R A Č U N O V O D S K E N A M E N E

Hranilnica kot zapadle postavke obravnava izpostavljenosti, pri katerih dolžnik ne poravna svojih obveznosti v pogodbeno dogovorjenem

roku in v skladu s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Zapadla terjatev je terjatev pri kateri dolžnik zamuja s plačilom en dan ali več.

Po Uredbi CRR za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, se v kategoriji zapadlih izpostavljenosti zajemajo izpostavljenosti pri

katerih dolžnik zamuja s plačilom celotne izpostavljenosti ali njenega dela, ki presega znesek 200 EUR in zamuja več kot 90 dni. Regulatorno

zelo tvegane izpostavljenosti se zajemajo v postavko zapadlih terjatev ne glede na izpolnjevanje teh kriterijev.

1.5

K R E D I T N A Z A V A R O V A N J A

Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti osebam, ki opravljajo dejavnost, so

večinoma zavarovani pri zavarovalnici ali z vpisom hipoteke (potrošniški hipotekarni) in s poroki, stanovanjski krediti pretežno z vpisom

hipoteke, krediti pravnim osebam pa z drugimi oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fi zičnih oseb, vloge, cesijske

pogodbe. V spodnji tabeli so zajete primerne oblike zavarovanja, ki bi jih hranilnica v primeru neplačila dolžnika lahko unovčila.

VREDNOST

TERJATEV

31.12.2015 31.12.2014

VREDNOST

ZAVAROVANJ

VREDNOST

TERJATEV

VREDNOST

ZAVAROVANJ

Terjatve zavarovane z bančnimi vlogami 281 827 547 1.003

Terjatve zavarovane z zastavo nepremičnin 69.334 177.933 45.930 111.405

Terjatve zavarovane z zavarovalno polico 31.166 31.166 34.396 34.396

Terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji 3 4 446 117

Ostale oblike zavarovanja 1.430 1.590 1.808 1.784

Nezavarovano 32.946 0 33.158 0

Skupaj 135.160 211.520 116.285 148.705

v 1000 EUR

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

115


Ostale oblike zavarovanja so predvsem poroštva kreditno sposobnih porokov, cesijske in asignacijske pogodbe sklenjene s partnerji

z bonitetno oceno A ali B in se upoštevajo le v primeru, ko terjatev ni zavarovana z eno od naštetih zavarovanj. Nezavarovane so izkazane

terjatve zavarovane z menico, s solidarnim porokom, ki ni kreditno sposoben, z vpisom hipoteke na nepremični, katere poštena

vrednost ni ugotovljena na prej naveden način, terjatve do stanovalcev večstanovanjskih skupnosti, ki so zavarovane s prilivi na račune

rezervnih skladov, odkupe terjatev do stanovalcev večstanovanjskih stavb.

Kakovost zavarovanja najprej preverja kreditni odbor oziroma kreditna komisija ob odobritvi kredita, v primeru zavarovanja z zastavo

nepremičnine se pridobi tudi pravno mnenje. Kasneje se ustreznost zavarovanj redno spremlja, preverja se poštena vrednost zavarovanja

v primerjavi s stanjem neodplačanega dolga in ustreznost zavarovanja z vidika iztržljivosti.

Obseg kreditov (potrošniški in stanovanjski krediti in krediti samostojnim podjetnikom) zavarovanih pri zavarovalnici se znižuje in je

na dan 31.12.2014 obsegal 30%, na dan 31.12.2015 pa le še 23% stanja vseh kreditov. Obseg kreditov se nanaša na zavarovanje pri dveh

zavarovalnicah.

V letu 2014 je stanje kreditov zavarovanih s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami predstavljalo 39% vseh kreditov, v letu 2015

pa se je povečalo na 51%.

Hranilnica ugotavlja pošteno vrednost zavarovanja:

- v višini zavarovane terjatve, če gre za zavarovanje pri zavarovalnici, zavarovanje s kreditno sposobnim porokov ali v primeru

sklenjen sklenjene pogodbe o pristopu k dolgu,

- v višini stanja vloge, če gre za zavarovanje z zastavo bančne vloge,

- v višini strokovne presoje zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, pogodbene vrednosti kupoprodaje ali množičnega

vrednot vrednotenja nepremičnin po GURS-u, če gre za zavarovanje z zastavo nepremičnine.

Poštena vrednost zavarovanja z nepremičnino praviloma presega višino zavarovane terjatve, v primeru večjih negativnih nihanj poštene

vrednosti pa hranilnica od dolžnika lahko zahteva dodatno zavarovanje.

1.6

P R E G L E D K R E D I T O V P O N A Č I N U S L A B L J E N J A

a.) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

SKUPINSKO INDIVIDUALNO SKUPAJ

Nefi nančne družbe 35.399 2.180 37.579

Oslabitve (1.112) (876) (1.988)

Banke in hranilnice 2.290 0 2.290

Oslabitve 0 0 0

Javni sektor 475 0 475

Oslabitve (7) 0 (7)

Druge fi nančne organizacije 433 905 1.338

Oslabitve (39) (259) (298)

Gospodinjstva* 95.539 1.120 96.659

116

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Oslabitve (481) (402) (833)

Skupaj terjatve 134.122 4.205 138.327

Skupaj oslabitve (1.629) (1.537) (3.166)

Skupaj 132.493 2.668 135.161

*vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi fi nančnimi sredstvi

b.) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

SKUPINSKO INDIVIDUALNO SKUPAJ

Nefi nančne družbe 20.981 3.862 24.843

Oslabitve (704) (552) (1.256)

Javni sektor 65 0 65

Oslabitve (1) 0 (1)

Druge fi nančne organizacije 370 1.058 1.428

Oslabitve (21) (288) (309)

Gospodinjstva* 91.057 1.003 92.060

Oslabitve (245) (300) (545)

Skupaj terjatve 112.473 5.923 118.396

Skupaj oslabitve (971) (1.140) (2.111)

Skupaj 111.502 4.783 116.285

*vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi fi nančnimi sredstvi

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

117


1.7

N E P L A Č A N A Z A P A D L A P O S O J I L A I N O B R E S T I

P O S E K T O R J I H

Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne obveznosti v skladu z MRS 39 in interno metodologijo.

Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 9.2.b.. V tej skupini niso oslabljene terjatve

do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno.

v 1000 EUR

SKUPAJ NEZAPADLI DEL ZAPADLI DEL

Nefi nančne družbe 35.591 33.837 1.754

Banke in hranilnice 2.290 2.290 0

Javni sektor 473 268 205

Druge fi nančne organizacije 1.065 954 111

Gospodinjstva* 95.742 94.820 922

Skupaj 135.161 132.169 2.992

* skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi fi nančnimi sredstvi

b.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

SKUPAJ NEZAPADLI DEL ZAPADLI DEL

Nefi nančne družbe 23.587 21.885 1.702

Javni sektor 64 64 0

Druge fi nančne organizacije 1.119 55 1.064

Gospodinjstva* 91.515 90.660 855

Skupaj 116.285 112.664 3.621

* skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi fi nančnimi sredstvi

118

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


c.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

DO 15 DNI DO 30 DNI DO 90 DNI DO 360 DNI NAD 360 SKUPAJ

Nefi nančne družbe 560 0 6 33 1.156 1.754

Druge fi nančne

organizacije

96 0 0 0 15 111

Javni sektor 205 0 0 0 0 205

Gospodinjstva 148 9 41 139 585 922

Skupna vsota 1.009 9 47 172 1.756 2.992

d.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

DO 15 DNI DO 30 DNI DO 90 DNI DO 360 DNI NAD 360 SKUPAJ

Nefi nančne družbe 23 5 3 362 1.309 1.702

Druge fi nančne

organizacije

671 0 32 0 361 1.064

Gospodinjstva 230 10 33 368 230 855

Skupna vsota 924 15 68 730 1901 3.622

* skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom

e.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

OBLIKA ZAVAROVANJA

ZNESEK ZAPADLE

TERJATVE

ZNESEK

ZAVAROVANJ

ZNESEK OSLABITEV IN

REZERVACIJ

Bančne vloge 0 1 0

Zavarovalnica 119 2.474 (13)

Hipoteke 1.104 19.410 (408)

Drugo 15 192 (29)

Nezavarovano 1.755 0 (1.027)

Skupaj 2.992 22.077 (1.478)

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

119


f.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

OBLIKA ZAVAROVANJA

ZNESEK ZAPADLE

TERJATVE

ZNESEK

ZAVAROVANJ

ZNESEK OSLABITEV IN

REZERVACIJ

Bančne vloge 16 96 0

Zavarovalnica 172 4.643 (9)

Hipoteke 895 9.043 (224)

Drugo 503 531 (85)

Nezavarovano 2.035 0 (817)

Skupaj 3.621 14.313 (1.135)

*skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi fi nančnimi

1.8

P R E G L E D K R E D I T O V G L E D E N A K R E D I T N O K V A L I T E T O

a.) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

OZNAKA SKUPINE

KREDITI PRAVNIM OSEBAM IN

SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM

PREBIVALSTVO

SKUPAJ

A 13.968 86.859 100.827

B 23.935 237 24.173

C 7.425 118 7.570

D 1.265 98 1.363

E 850 378 1.229

SKUPAJ 47.471 87.690 135.161

120

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


.) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

OZNAKA SKUPINE

KREDITI PRAVNIM OSEBAM IN

SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM

PREBIVALSTVO

SKUPAJ

A 4.515 85.399 89.914

B 19.341 157 19.498

C 3.788 103 3.891

D 1.913 311 2.224

E 685 73 758

SKUPAJ 30.242 86.043 116.285

Kreditno kvaliteto nefi nančnih družb določa oddelek bonitet v okviru Službe upravljanja s tveganji na podlagi računovodskih izkazov

in drugih fi nančnih in nefi nančnih podatkov, medtem ko se kreditna kvaliteta za prebivalstvo določa na podlagi zmožnosti dolžnika da

redno odplačuje svoje obveznosti. Dolžniki iz naslova izpostavljenosti do prebivalstva s katerimi je bil sklenjen dogovor o spremembi

kreditnih pogojev (moratorij, podaljšanje odplačilne dobe, itd.), so zajeti v skupinah C do E. Bonitetna ocena dolžnika se preverja ob

vsakem novem poslu, oziroma najmanj letno za dolžnike, ki niso v tekočem letu imeli novih poslov.

Za potrebe prikaza kreditov glede na bonitetno oceno je hranilnica kredite bankam razporedila v skupino A.

c.)

Pregled fi nančnih sredstev, v zvezi s katerimi je bi dosežen nov dogovor

V letu 2015 je bilo 52 potrošniških in stanovanjskih kreditov, ki so prekoračili zapadlost v plačilo in je bil v zvezi z njimi dosežen dogovor

o spremembi pogojev plačila, stanje teh kreditov ob spremembi pogojev pa je bilo skupaj 696 tisoč EUR, v letu 2014 je bilo teh kreditov

za 533 tisoč EUR, in sicer 62 kreditov.

Krediti so pretežno zavarovani pri zavarovalnici, dogovorjen pa je nekaj mesečni moratorij na odplačilo, začasno znižan obrok ali podaljšana

doba odplačila.

Za odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu po zapadlosti limita je hranilnica sklenila dogovor o obročnem odplačevanju

z 10 dolžniki v skupnem znesku 6 tisoč EUR, v letu 2014 z 19 dolžniki v skupnem znesku 29 tisoč EUR.

Pri poslovanju s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki obstaja 19 partij (12 dolžnikov) pri katerih je bil v letu 2015 sklenjen dogovor

o reprogramiranju terjatev v skupnem znesku 1.456 tisoč EUR, v letu 2014 za 1.560 tisoč EUR.

Skupno stanje restrukturiranih terjatev znaša 3.529 tisoč EUR, izkazane oslabitve na teh terjatvah znašajo 864 tisoč EUR.

v 1000 EUR

TERJATVE

OSLABITVE

prebivalstvo 1.104 54

pravne osebe in samostojni podjetniki 2.425 810

Skupaj 3.529 864

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

121


e.) Pregled stanja restrukturiranih terjatev na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

TERJATVE

OSLABITVE

prebivalstvo 1.270 86

pravne osebe in samostojni podjetniki 2.671 649

Skupaj 3.941 735

1.9

K O N C E N T R A C I J A K R E D I T N E G A T V E G A N J A

a.) Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah na dan 31.12.2015

Nefi nančne

družbe

Javni sektor

Banke

Druge

fi nanančne

organizacije

Gospodinjstva

SKUPAJ

%

kreditnega

portfelja

Osrednje Slovenska 14.270 0 2.000 642 22.323 39.235 29,03

Podravje 8.064 156 0 39 24.885 33.143 24,52

Savinjska 5.631 59 0 49 13.364 19.102 14,13

Gorenjska 4.112 4 290 0 16.443 20.849 15,42

Goriška 322 0 0 0 2.013 2.335 1,73

Primorska 1.671 0 0 336 1.792 3.799 2,81

Dolenjska 1.440 255 0 0 13.771 15.466 11,44

Pomurje 81 0 0 0 1.152 1.233 0,91

Skupaj 35.591 473 2.290 1.065 95.742 135.161 100,00

122

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


.) Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah na dan 31.12.2014

Nefi nančne

družbe

Javni sektor

Banke

Druge

fi nanančne

organizacije

Gospodinjstva

SKUPAJ

%

kreditnega

portfelja

Osrednje Slovenska 11.291 0 0 817 20.799 32.907 28,30

Podravje 1.811 0 0 157 25.465 27.432 23,59

Savinjska 2.374 59 0 0 12.631 15.064 12.95

Gorenjska 4.330 4 0 145 14.721 19.200 16,51

Goriška 147 0 0 0 1.991 2.138 1,84

Primorska 2.083 0 0 0 1.844 3.926 3,38

Dolenjska 1.268 1 0 0 12.850 14.119 12,14

Pomurje 283 0 0 0 1.214 1.497 1,29

Skupaj 23.587 64 0 1.119 91.515 116.285 100,00

c.) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31.12.2015

PANOGA

ZNESEK BILANČNE

IZPOSTAVLJENOSTI

ZNESEK POPRAVKA

VREDNOSTI (oslabitev)

NETO

IZPOSTAVLJENOST

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 448 (10) 438

Predelovalne dejavnosti 10.216 (287) 9.929

Oskrba z električno energijo, plinom in paro 1.588 (89) 1.499

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki,

saniranje okolja

404 (10) 394

Gradbeništvo 1.393 (59) 1.334

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 11.364 (829) 10.535

Promet in skladiščenje 2.975 (184) 2.791

Gostinstvo 1.674 (204) 1.470

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.151 (86) 1.065

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6 0 6

Poslovanje z nepremičninami 930 (71) 858

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4.439 (84) 4.355

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 592 (45) 547

Izobraževanje 75 (2) 73

Zdravstvo in socialno varstvo 113 (13) 100

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 175 (5) 169

Druge dejavnosti 23 0 22

Skupaj 37.564 (1.978) 35.586

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

123


d.) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31.12.2014

PANOGA

ZNESEK BILANČNE

IZPOSTAVLJENOSTI

ZNESEK POPRAVKA

VREDNOSTI (oslabitev)

NETO

IZPOSTAVLJENOST

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 391 (22) 369

Predelovalne dejavnosti 6.583 (344) 6.238

Oskrba z električno energijo 2.114 (85) 2.028

Gradbeništvo 659 (44) 615

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5.248 (299) 4.949

Promet in skladiščenje 2.581 (122) 2.459

Gostinstvo 1.582 (94) 1.488

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 598 (33) 565

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 451 (65) 385

Poslovanje z nepremičninami 679 (25) 654

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.927 (81) 2.846

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 783 (28) 755

Drugo 248 (13) 235

Skupaj 24.844 (1.255) 23.586

Hranilnica odobrava kredite v skladu z ZBan-2 in predpisi o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (395. do 403. člen CRR). Izpostavljenost

do posameznega kreditojemalca oziroma skupine med seboj povezanih kreditojemalcev je omejena na največ 25 % kapitala

hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma do skupine med seboj povezanih oseb preseže 10 %

kapitala, mora hranilnica pridobiti soglasje nadzornega sveta za odobritev izpostavljenosti.

Izpostavljenosti do države, centralne banke in bank oziroma izpostavljenosti zavarovane z jamstvom države ali centralne se za namen

velike izpostavljenosti preračunavajo v skladu s 400. členom CRR, ki ureja izvzetja iz določila o veliki izpostavljenosti.

Hranilnica ima na dan 31.12.2015 izpostavljenosti do Republike Slovenije, SDH d.d., bank in nefi nančnih družb, ki jih štejemo kot velike

izpostavljenosti. Po upoštevanju vseh izvzetij znašajo velike izpostavljenosti 24.000 tisoč EUR oziroma 152 % kapitala hranilnice.

124

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

125


2

L I K V I D N O S T N O T V E G A N J E

Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma

ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati

zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti

sredstev in virov.

Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z:

- spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami,

- spremljanjem višine likvidnih sredstev,

- usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti,

- spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic,

- spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive,

- spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni,

- analizo likvidnostnih vrzeli,

- spremljanjem doseganja postavljenih limitov,

- spremljanjem koncentracije vlog – izpostavljenost do 30 največjih deponentov,

- indikatorji likvidnostnega tveganja,

- likvidnostnimi stres testi,

- dinamično analizo likvidnostnih vrzeli.

2.1

P R E G L E D L I K V I D N O S T N I H V R Z E L I

d) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

DO 1 MESECA

OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

SREDSTVA

Denar v blagajni 11.952 0 0 0 0 11.952

Finančna. sredstva

razpoložljiva za prodajo

14 6.533 3.707 21.594 1.437 33.285

Finančna sredstva v

posesti do zapadlosti

2.135 21.827 23.227 16.695 2.060 65.944

Krediti 9.452 9.713 20.943 66.482 49.847 156.437

Terjatve za davek od

dohodka pravnih oseb

0 0 105 0 0 105

Druga sredstva 95 0 0 0 0 95

Skupaj sredstva 23.648 38.073 47.982 104.771 53.344 267.818

126

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti

do centralne banke

0 0 0 14.995 0 14.995

Finančne obveznosti

namenjene trgovanju

0 0 0 24 0 24

Finančne obveznosti

po odplačni vrednosti

96.905 20.968 68.752 34.648 5.966 227.239

Izvedeni fi nančni

instrumenti namenjeni 0 0 0 1.130 0 1.130

varovanju

Druge obveznosti 215 0 0 0 0 215

Skupaj obveznosti 97.120 20.968 68.752 50.797 5.966 243.603

Vrzel po ročnostih (73.472) 17.105 (20.770) 53.974 47.378

Čista neusklajenost (73.472) (56.367) (77.137) (23.163) 24.215

e) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

DO 1 MESECA

OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

SREDSTVA

Denar v blagajni 12.606 0 0 0 0 12.606

Finančna sredstva

razpoložljiva za prodajo

14 476 2.449 16.142 345 19.426

Krediti 9.092 7.172 21.530 58.572 42.360 138.726

Finančna sredstva v

posesti do zapadlosti

2.192 9.618 40.468 25.708 2.083 80.069

Terjatve za davek od

doh. pravnih oseb

0 0 389 0 0 389

Druga sredstva 985 0 0 0 0 985

Skupaj sredstva 24.889 17.266 64.836 100.422 44.788 252.201

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti

namenjene trgovanju

0 0 0 111 0 111

Fin. obv. po odpl. vred. 73.690 30.841 77.087 27.436 465 209.519

Finančne obveznosti

do CB

0 4.058 0 4.990 0 9.048

Izved.fi n.instr.namenjeni

varovanju

0 0 0 1.471 0 1.471

Druge obveznosti 243 0 0 0 0 243

Skupaj obveznosti 73.933 34.899 77.087 34.008 465 220.392

Vrzel po ročnostih (49.044) (17.633) (12.251) 66.414 44.323

Čista neusklajenost (49.044) (66.677) (78.928) (12.514) 31.809

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

127


Tabele na prejšnji strani prikazujejo neizvedena fi nančna sredstva in obveznosti za namen upravljanja z likvidnostnim tveganjem po

preostalih rokih dospelosti v plačilo. Vrednosti v tabeli zajemajo predvidene denarne tokove in so nediskontirane, zato se razlikujejo od

vrednosti v izkazu fi nančnega položaja.

Hranilnica vzdržuje razpršen portfelj visoko likvidnih naložb za zagotavljanje zadostnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Likvidna

sredstva, namenjena uravnavanju likvidnostnega tveganja predstavljajo stanje gotovine v blagajnah in na računih hranilnice pri

centralni banki, državne vrednostne papirje in druge vrednostne papirje, ki so primerni za zastavo pri centralni banki in druge likvidne

vrednostne papirje. Manjši delež teh naložb ima hranilnica kvalifi ciranih v postavki vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo, ki jih v

primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda, večji delež naložb pa namerava in zmore držati do zapadlosti in so kvalifi cirane

kot naložbe v posesti do zapadlosti, oboje pa lahko zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita pri centralni banki.

2.2

L I K V I D N O S T N I K O L I Č N I K I

Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo ročnostjo do 30 dni za prvi razred

in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije predpisuje metodologijo za izračun količnikov likvidnosti, pri čemer

se vpogledna sredstva nefi nančnih družb in gospodinjstev vključujejo v izračun količnika prvega razreda s ponderjem 40%, za izračun

drugega razreda pa s ponderjem 35 %. V izračun količnikov likvidnosti se vključujejo samo krediti, ki so razvrščeni v skupino A in B.

Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika drugega razreda pa je zgolj informativne

narave. Na dan 31.12.2015 je hranilnica dosegala količnik prvega razreda v višini 1,39 na dan 31.12.2014 pa 1,87.

2.3

K O N C E N T R A C I J A D E P O Z I T O V

Koncentracija depozitov je pomemben element upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Je pokazatelj razpršenosti depozitov glede

velikosti in ročnosti.

a) Pregled koncentracije depozitov strank, ki niso banke

v 1000 EUR

VLOGE PREBIVALSTVA VLOGE PRAVNIH OSEB* 30 NAJVEČJIH DEPONENTOV SKUPAJ

ZNESEK V % ZNESEK V % ZNESEK V % ZNESEK

2015 145.976 67% 72.053 33% 37.450 17% 218.029

2014 147.894 73% 55.832 27% 28.802 14% 203.726

* vloge pravnih oseb, ne glede na obliko organiziranosti, kot so nefi nančne družbe, druge fi nančne organizacije, osebe javnega sektorja,…)

128

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


3

O B R E S T N O T V E G A N J E

Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih

denarnih tokov) in tako vpliva na fi nančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno

občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere.

3.1

P O T E K U P R A V L J A N J A O B R E S T N E G A T V E G A N J A

Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube

iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza fi nančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Hranilnica

redno spremlja dogajanje na področju obrestovanja sredstev in naložb ter skladno s trendi na trgu usklajuje obrestne mere.

Uprava hranilnice spremlja izpostavljenost hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja razmeram na trgu. Za merjenje

izpostavljenosti obrestnemu tveganju hranilnica uporablja metodo obrestnih vrzeli, v katerih ugotavlja obrestni razmik po posameznih

dospelostnih razredih. Kot dodatno meritev hranilnica ugotavlja vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in vpliv spremembe

obrestnih mer na pošteno vrednost fi nančnih instrumentov, ki vplivajo na vrednost kapitala hranilnice. Hranilnica omejuje velikost

obrestnih vrzeli ter vpliva, ki ga ima vrzel na obrestne prihodke in kapital hranilnice z ustreznim limitnim sistemom. Za omejevanje

obrestnega tveganja se hranilnica poslužuje izvedenih fi nančnih instrumentov in referenčnih obrestnih mer.

3.2

P R E G L E D O B R E S T N I H V R Z E L I

Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po

preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere.

Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo

obrestno mero) ter vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene

spremembi obrestne mere.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

129


a) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2015

v 1000 EUR

DO 1 MESECA

OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

SREDSTVA

Denar v blagajni 11.952 0 0 0 0 11.952

Finančna sredstva

razpoložljiva za prodajo

14 6.533 3.707 21.595 1.437 33.286

Finančna sredstva v

posesti do zapadlosti

2.134 21.827 23.227 16.696 2.060 65.944

Krediti 129.112 4.985 8.293 10.771 3.276 156.437

Terjatve za davek od

doh. pravnih oseb

0 0 105 0 0 105

Druga sredstva 95 0 0 0 0 95

Skupaj sredstva 143.307 33.345 35.332 49.062 6.773 267.819

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti

namenjene trgovanju

0 0 0 14.995 0 14.995

Fin. obv. po odpl. vred. 0 0 0 24 0 24

Finančne obveznosti

do CB

96.905 20.968 68.752 34.648 5.966 227.239

Izved.fi n.instr.namenjeni

varovanju

0 0 0 1.130 0 1.130

Druge obveznosti 215 0 0 0 0 215

Skupaj obveznosti

in kapital

73.780 34.897 77.550 32.621 444 243.603

Vrzel po ročnostih 69.527 (1.552) (42.218) 16.441 6.329

Čista neusklajenost 69.527 67.975 25.757 42.197 48.526

130

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


B) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2014

v 1000 EUR

DO 1 MESECA

OD 1 DO 3 MESECEV

OD 3 MESECEV DO

1 LETA

OD 1 LETA DO 5 LET NAD 5 LET SKUPAJ

SREDSTVA

Denar v blagajni 12.606 0 0 0 0 12.606

Finančna sredstva

razpoložljiva za prodajo

14 476 2.449 16.142 345 19.426

Finančna sredstva v

posesti do zapadlosti

112.539 3.069 8.585 12.676 1.762 138.631

Krediti 2.192 17.618 34.413 23.674 2.083 79.980

Terjatve za davek od

doh. pravnih oseb

0 0 389 0 0 389

Druga sredstva 985 0 0 0 0 985

Skupaj sredstva 128.336 21.163 45.836 52.492 4.190 252.017

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti

namenjene trgovanju

0 0 0 111 0 111

Fin. obv. po odpl. vred. 73.537 30.839 77.550 26.049 444 208.419

Finančne obveznosti do

CB

0 4.058 0 4.990 0 9.048

Izved.fi n.instr.namenjeni

varovanju

0 0 0 1.471 0 1.471

Druge obveznosti 243 0 0 0 0 243

Skupaj obveznosti in

kapital

73.780 34.897 77.550 32.621 444 219.293

Vrzel po ročnostih 54.556 (13.734) (31.714) 19.871 3.746

Čista neusklajenost 54.556 40.822 9.108 28.979 32.725

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

131


3.3

O B Č U T L J I V O S T N E T O O B R E S T N I H P R I H O D K O V

Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti

na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi

se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe

krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. Na dan 31.12.2015 bi sprememba krivulje

za 200 bazičnih točk povzročila spremembo obrestnih prihodkov v enoletnem obdobju za 219 tisoč EUR.

3.4

V P L I V N A E K O N O M S K O V R E D N O S T K A P I T A L A

Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino

tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednosti kapitala. Test izjemnih situacij, ki

omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik

obrestnih mer za 200 bazičnih točk. Izveden test na podlagi 2% spremembe obrestnih mer pokaže spremembo kapitala v višini 0,83%.

4

O P E R A T I V N O T V E G A N J E

Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:

- neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov,

- druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero,

- neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero,

- zunanji dogodki ali dejanja.

Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivoju hranilnice z ustreznim

sistemom poročanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemu tveganju. Hranilnica je vzpostavila sistem zbiranja

škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno lokacijo in ima pripravljen načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga redno testira.

V letu 2015 so bili opravljeni naslednji testi neprekinjenega poslovanja:

- Preklop exchange strežnika na rezervno lokacijo,

- Preklop datotečnega strežnika na rezervno lokacijo,

- Restore HIBIS CORE, HIBIS EB in HIBIS ECB baze iz backupa,

- Povezava do Bankart okolja preko rezervne lokacije,

- Testiranje preklopa VPN povezave do poslovnih enot na sekundarnega ponudnika interneta.

132

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


5

T V E G A N J E D O B I Č K O N O S N O S T I

Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke oziroma hranilnice,

da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti (na primer zaradi neprimernega razmerja med stroški in prihodki).

Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj fi nančnega stanja in zgodnji pokazatelj problematičnosti družbe.

Na dobičkonosnost hranilnice vplivajo notranji in zunanji faktorji. Notranji faktorji na katere hranilnica lahko vpliva so: (i) struktura bilance

in obseg in struktura poslovnih aktivnosti ter posledično (ii) vpliv na realizacijo prihodkov (obrestna marža, neobrestni prihodki),

(iii) kvaliteta naložb in (iv) stroški. Hranilnica ne more vplivati na splošni nivo obrestnih mer, ekonomske razmere in konkurenčno okolje

v katerem posluje.

Najpomembnejši elementi tveganja dobičkonosnosti so:

- obrestna marža,

- neto opravnine,

- stroškovna učinkovitost,

- kvaliteta prihodkov.

Čiste obresti predstavljajo največji delež vseh prihodkov hranilnice. Kazalec čistih obresti je obrestna marža, to je razmerje med čistimi

obrestmi in povprečno obrestovano aktivo.

Na stroške poslovanje imajo najpomembnejši vpliv operativni stroški, na katere ima hranilnica neposredni vpliv. Stroškovno učinkovitost

ugotavlja s pomočjo kazalnika, ki predstavlja razmerje med operativnimi stroški in povprečno aktivo.

Kvaliteta prihodkov pomeni sposobnost hranilnice, da bo tudi v prihodnosti lahko vzdrževala obstoječi nivo prihodkov in dobičkonosnosti.

To pomeni, da tudi spremenjene razmere poslovanja ne bodo bistveno vplivale na spremembo obrestne marže, obseg in kvaliteto

kreditnega portfelja.

Hranilnica upravlja s tveganjem dobičkonosnosti tako, da:

- spremlja gibanje in stabilnost obrestne marže,

- aktivno upravlja z operativnimi stroški poslovanja,

- pripravlja stresne scenarije, ki vključujejo tudi izračun vpliva na dobičkonosnost.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

133


6

V A L U T N O T V E G A N J E

Hranilnica ne opravlja poslov v tujih valutah, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici in v trezorju pri NLB. Stanje

devizne gotovine v menjalnici in v trezorju pri NLB na 31.12.2015 je 46 tisoč EUR, na dan 31.12.2014 ja bilo 98 tisoč EUR. Izpostavljenost

valutnemu tveganju je zanemarljiva.

7

D R U G A B A N Č N A T V E G A N J A

Banke so nagnjene k cikličnosti oblikovanja rezervacij za kreditno tveganje, vzpostavitev posebnih rezervacij za namen procikličnosti

pa neželene učinke bistveno omeji. S tem namenom je oblikovana kapitalska zahteva iz naslova procikličnosti, ki je posledica rezultatov

stresnega scenarija, ki predvideva dodaten padec bruto družbenega proizvoda, padec cen vrednostnih papirjev in posledično zmanjšanje

zmožnosti odplačevanja posojil. Kapitalska zahteva je izračunana v višini 2.312 tisoč EUR.

Menimo, da hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki izhajajo iz ZBan-2, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. Za tveganja, kot so

tveganje ugleda, tveganje koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje, hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifi kacije,

merjenja in upravljanja. Kapitalske potrebe ima oblikovane za pokrivanje tveganja koncentracije v višini 300 tisoč EUR.

Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka.

8

U P R A V L J A N J E S K A P I T A L O M

Upravljanje kapitala je stalen proces zagotavljanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala. Hranilnica mora glede na vrsto

in obseg svojih storitev in glede na tveganja, katerim se izpostavlja pri izvajanju teh storitev v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno

višino kapitala. Hranilnica mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju posameznega posla in količina poslov,

ne presežejo omejitev ZBan-2 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, CRD IV in CRR. CRD IV in CRR v bančno zakonodajo prenašata

vsebino Basla III in pomenita pomemben korak k uveljavitvi enotnih pravil na področju bančništva.

Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe tudi pogosteje.

134

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


8.1

S E S T A V I N E K A P I T A L A

Kapital hranilnice je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija kapitala, razdeljen na temeljni in dodatni kapital.

Temeljni kapital je sestavljen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala. Navaden lastniški kapital

predstavljajo vplačane navadne delnice zmanjšane za lastne delnice, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobiček in prehodne

prilagoditve, zmanjšane za odbitne postavke (pregled posameznih sestavin je razviden iz spodnje tabele). Dodaten temeljni

kapital sestavljajo prednostne delnice in prehodne prilagoditve za prednostne delnice in odbitki dodatnega temeljnega kapitala.

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Temeljni kapital 13.133 11.241

Dodatni kapital 2.650 750

Skupaj kapital 15.783 11.991

Dodatni kapital vključuje podrejene vloge, ki so sprejemljive za vključevanje v izračun kapitala (glej tč. e) 7.3.11. Računovodskega dela

letnega poročila). To so nominalni zneski vlog ki izpolnjujejo pogoje iz CRD IV in CRR za vključevanje podrejenih vlog v izračun kapitala in

za katere je hranilnica pridobila soglasje Banke Slovenije.

31.12.2015 31.12.2014

Količnik temeljnega kapitala 10,59% 9,21%

Količnik skupnega kapitala 12,72% 9,83%

Po zahtevi Banke Slovenije z dne 21.04.2015 je hranilnica na dan 31.12.2015 zagotavljala zahtevano višino količnika temeljnega kapitala in

količnika skupnega kapitala.

Banka Slovenije je v letu 2015 hranilnici na podlagi procesa ICAAP/SREP predpisala nove minimalne količnike kapitalske ustreznosti, in

sicer količnik kapitalske ustreznosti na 13,20% (leta 2014 je ta zahteva znašala 12,50%), količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital

na 10,60% (leta 2014 je ta zahteva znašala 10,00%).

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

135


8.2

K A P I T A L S K E Z A H T E V E

v 1000 EUR

31.12.2015 31.12.2014

Kreditno tveganje 111.103 109.780

Operativno tveganje 12.962 12.250

8.2.1. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje

Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu z določili členov od 111 do 134 CRR po standardiziranem pristopu.

Izpostavljenosti hranilnica razvrsti v predpisane kategorije izpostavljenosti, kot je razvidno iz spodnje tabele. Znesek tveganju prilagojenih

izpostavljenosti za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zmanjšanja vrednosti ter proste izročitve

na dan 31.12.2015 znaša 111.103 tisoč EUR.

a) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu na

dan 31.12.2015

Kategorija

izpostavljenosti

Bilančne terjatve

Zunajbilančne

terjatve

Slabitve in

rezervacije

Tehnike za

zmanjševanje

kreditnega

tveganja

Tveganju

prilagojene

izpostavljenosti

Kapitalska

zahteva za

kreditno

tveganje

Izpostavljenosti do enot

centralne ravni države in 63.766 0 0 26.896 263 21

centralne banke

Izpostavljenosti do enot

regionalne in lokalne ravni 475 0 (7) 0 94 8

držav

Izpostavljenosti do oseb

javnega sektorja

10.174 0 0 (10.174) 0 0

Izpostavljenosti do institucij 28.159 5 0 (16.722) 2.287 183

Izpostavljenosti do podjetij 25.486 13.879 (1.100) (3.952) 23.407 1873

Izpostavljenosti do

bančništva na drobno

80.774 5.686 (693) (534) 59.142 4731

Izpostavljenosti zavarovane

s hipoteko

32.398 842 (553) 11.287 903

Neplačane izpostavljenosti 2.626 0 (1.134) 0 2.128 170

Lastniški kapital 355 0 0 0 355 28

Kolektivni naložbeni

podjemi

673 36 3

Ostale izpostavljenosti 15.202 26 (2) 0 12.104 968

Skupaj vse kategorije

izpostavljenosti

260.088 20.438 (3.489) (4.486) 111.103 8.888

v 1000 EUR

136

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2015 znaša 8.888 tisoč EUR.

b) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu na

dan 31.12.2014

Kategorija

izpostavljenosti

Bilančne terjatve

Zunajbilančne

terjatve

Slabitve in

rezervacije

Tehnike za

zmanjševanje

kreditnega

tveganja

Tveganju

prilagojene

izpostavljenosti

Kapitalska

zahteva za

kreditno

tveganje

IZPOSTAVLJENOSTI DO ENOT

CENTRALNE RAVNI DRŽAVE IN 40.317 0 (1) 49.561 444 36

CENTRALNE BANKE

Izpostavljenosti do enot

regionalne in lokalne ravni 1 0 0 0 0 0

držav

Izpostavljenosti do oseb

javnega sektorja

21.912 0 0 (21.912) 0 0

Izpostavljenosti do institucij 37.097 4 0 (27.649) 1.890 151

Izpostavljenosti do podjetij 15.453 9.105 (302) (2.151) 17.517 1.401

Izpostavljenosti do

bančništva na drobno

105.916 8.245 (1.100) (877) 78.099 6.248

Neplačane izpostavljenosti 3.955 0 (1.055) 0 4.054 324

Lastniški kapital 734 0 0 0 734 59

Ostale izpostavljenosti 9.359 0 0 0 7.042 563 v 1000 EUR

Skupaj vse kategorije

izpostavljenosti

234.744 17.354 (2.458) (3.028) 109.780 8.782

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2014 znaša 8.782 tisoč EUR.

8.2.2. Kapitalska zahteva za operativno tveganje

Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu v skladu s 315. in 316. členom CRR. Izračun

temelji na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Znesek skupne izpostavljenosti operativnim

tveganjem v skladu z 92 členom CRR na dan 31.12.2015 znaša 12.962 EUR, na dan 31.12.2014 pa 12.250 tisoč EUR. Kapitalska zahteva za

operativno tveganje na dan 31.12.2015 znaša 1.037 tisoč EUR, na dan 31.12.2014 pa 980 tisoč EUR.

8.2.3. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti

Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena glede na posle,

ki jih opravlja in obseg poslovanja (potrebni ali zahtevani kapital). V okviru prvega stebra kapitalske ureditve hranilnica zagotavlja kapital

za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja (tč. 8.2.1. in 8.2.2.), kot to predpisuje CRR.

Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih izpostavljenosti in na dan na dan 31.12.2015

znaša 12,72 na dan 31.12.2014 pa 9,83.

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

137


8.3

P R O C E S O C E N J E V A N J A P O T R E B N E G A N O T R A N J E G A

K A P I T A L A ( I C A A P )

V okviru zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala hranilnica zasleduje dolgoročni cilj varnosti z vidika nemotenega poslovanja hranilnice

in z vidika tržnih udeležencev. Poglavitni cilj hranilnice je vzpostaviti vez med profi lom tveganja hranilnice, upravljanja s tveganji

in sistemom za zmanjševanje tveganj ter notranjim kapitalom hranilnice.

Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala.

Profi l tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja enkrat letno.

Celoten proces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega

kapitala in kapitalske zahteve najmanj trimesečno.

a) Interna ocena kapitala na dan 31.12.2015

31.12.2015 31.12.2014

Kapital hranilnice 15.784 11.991

Kapitalska zahteva za kreditno tveganja 8.888 8.782

Kapitalska zahteva za operativno tveganje 1.037 980

Kapitalska zahteva prvega stebra 9.925 9.762

Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 131 72

Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 300 120

Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti 0 19

Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje 0 360

Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) 2.312 1.446

Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja 348 0

Popravek zaradi primerljivosti med bankami 1.600 0

Kapitalska zahteva drugega stebra 4.691 2.017

Interna ocena kapitalskih potreb 14.616 11.779

Presežek kapitala 1.168 212

138

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J


U P O R A B L J E N E

K R A T I C E

Uporabljeni zakonski akti

CRR – Uredba (EU) 575/2013 o bonitetnih zahtevah za krediten institucije in investicijska podjetja

CRD IV – Direktiva 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih

podjetij

ZBan-2 – Zakon o bančništvu (Ur.l. 25/2015),

ZGD-1 – Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. 42/2006, 60/2006, 26/2007, 33/2007, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011,

32/2012, 57/2012, 82/2013, 55/2015),

ZPPDFT – Zakon o preprečevanju pranja denarja in fi nanciranju terorizma (Ur. l. 60/07, 47/09, 19/10, 77/11, 19/14)

ZDDV – Zakon o davku na dodano vrednost (Ur.l. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/11, 78/2011, 38/2012, 83/2012, 86/2014)

ZDFS – Zakon o davku na fi nančne storitve (Ur.l. 94/2012, 90/2014)

FATCA – Foreign Account Tax Compliance Act – Zakon o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini

MSRP – Mednarodni standardi računovodskega poročanja

Druge uporabljene kartice

MSP – mala in srednje velika podjetja

ECB – Evropska centralna banka

DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank

PPDFT – Preprečevanje pranja denarja in fi nanciranja terorizma

CRS – Common Reporting Standard – Standard avtomatične izmenjave informacij o fi nančnih računih

ICAAP – The Internal Capital Adequacy Assessment Process - Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

SREP – Supervisory Review and Evaluation Process - Procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

RS – Republika Slovenija

KDD – Klirinško depotna družba d.d.

UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj

SISBON – Slovenski informacijski sistem bonitet

SDH – Slovenski državni holding

GURS – Geodetske urad Republike Slovenije

FURS – Finančna uprava Republike Slovenije

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5

H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J

139

More magazines by this user
Similar magazines