Naša sredina, številka 2, leto 1

strankasmc.si

Časopis Stranke modernega centra

Naša

sredina

www.strankasmc.si Časopis Stranke modernega centra Številka 2, leto 1

Simon Zajc

Dr. Erik Kopač

Ksenija Flegar

Dr. Dragan Matić

Pravica do pitne vode

kot javne dobrine mora biti

zapisana v ustavo.

stran 8

V SMC podpiramo tiste kandidate,

ki so kompetentni, strokovno

usposobljeni, in ne po kriteriju

naši, vaši.

stran 10

Najbolj me razveseli, ko slišim

da smo prvi, ki smo prišli

v njihov kraj.

stran 21

Center je v politiki najtežji,

saj ni vedno všečen.

stran 24


Kazalo

Naša

sredina

3 Uvodnik

Dr. Miro Cerar

Voda – slovenska življenjska in

strateška dobrina

4 Novice

6 Drugi tir

7 Profil

Dr. Peter Gašperšič

V službi minister,

doma navaden človek

8 Stališča

O (če)bulah in kvotah

Voda, obnovljivi vir energije

Bodi moja voda

Z novelo za popolni odpoklic župana

10 Intervju

Dr. Erik Kopač

»Naša beseda v politiki velja,

to dokazujemo vsak dan.«

14 Novice iz naše sredine

15 Lokalni odbori

18 Tribuna

20 Sekretariat

Akademija SMC

Regijski koordinatorji – pomoč

poslancem na terenu

22 Pogosta vprašanja

24 Premislek

Dr. Dragan Matić

V centru stati in(u) obstati

7 9

10

20

18

Naročilnica na časopis

naša sredina

Časopis Naša sredina je interno glasilo Stranke modernega

centra in je predvsem namenjeno našim članom, ki ga ti

prejmejo na domači naslov oziroma ga imajo na voljo tudi

v svojem lokalnem odboru SMC. Če želite biti informirani o

dejavnostih stranke SMC tudi kot nečlan, se lahko v Sloveniji

brezplačno naročite na časopis. Število izvodov je omejeno.

Vabimo vas, da izpolnite spodnji obrazec in nam ga pošljete

po pošti na naslov:

Stranka modernega centra SMC,

Beethovnova 2,

1000 Ljubljana

ali pa skeniranega po e-pošti na

pr@strankasmc.si.

Ob tej priložnosti vas vabimo tudi, da se naročite

na naše tedenske e-novice www.strankasmc.si/

narocite-e-novice, če želite prejemati redna e-sporočila

o aktualnem političnem delovanju stranke.

Ime:

Naslov dostave Ulica in hišna številka:

Priimek:

Poštna številka: Kraj: Občina:

Kontakt Telefon:

Elektronski naslov:

Mobilni telefon:

Želim prejemati e-sporočila in e-novice ter tako biti obveščen o aktivnostih stranke SMC.

Datum:

Podpis:

Brezplačna naročnina na časopis ne pomeni prijave v stranko SMC. V ta namen je potrebno izpolniti pristopno

izjavo, ki jo na najdetena predzadnji strani časopisa. Tudi na naši spletni strani: www.strankasmc.

si/postani-clan Z vašimi osebnimi podatki bomo ravnali skrbno in skladno z Zakonom o varstvu osebnih

podatkov.


Naša

sredina

Uvodnik 3

Foto: Shutterstock

V

državnem zboru je bil 20. 3. 2014 vložen formalni

predlog za začetek postopka za dopolnitev 70.

člena ustave, s katerim naj bi v Sloveniji ustavno

zavarovali pravico do pitne vode ter preprečili, da bi se

vodni viri privatizirali. Mislim, da je ta predlog nadvse

dobrodošel, saj bo odprl ustavno razpravo o eni od najpomembnejših

slovenskih naravnih dobrin ter omogočil

njeno dodatno varstvo.

Lani je (tudi) po Sloveniji zaokrožila alarmantna novica,

da je predlog ene od direktiv Evropskega parlamenta

in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb med

drugim določil obvezno objavo javnih razpisov o podeljevanju

koncesijskih pogodb, katerih vrednost dosega

ali presega 5 milijonov evrov, v Uradnem listu EU. To bi,

preprosto povedano, velikim tujim podjetjem omogočilo,

da na podlagi takšnih razpisov pridobijo koncesijo za

upravljanje z (nekaterimi) našimi vodnimi viri.

Na srečo je ta – lahko ji mirno rečemo kar – grožnja

doživela močan evropski civilnodružbeni odziv, saj so

se državljani EU nanjo odzvali z doslej prvo evropsko

državljansko pobudo (takšno pobudo lahko od aprila

2012 dalje vloži najmanj milijon državljanov iz najmanj

četrtine držav članic EU, pri čemer z njo državljani

pozovejo Evropsko komisijo k ukrepanju na področjih

njene pristojnosti). Po podatkih Komisije je bilo v tej

prvi uspešni državljanski pobudi s pomenljivim nazivom

»Right2Water« zbranih 1,68 milijona podpisov, mejni

prag pa je bil presežen v 13 državah članicah (v Sloveniji

je pobudo podpisalo 17.546 državljanov). Komisija je

19. marca 2014, torej pred nekaj več kot desetimi dnevi,

izdala obvestilo za medije, v katerem je med drugim

sporočila, da bo še naprej spoštovala pravila pogodbe, ki

od EU zahtevajo, naj ostane nevtralna glede nacionalnih

odločitev o lastništvu podjetij za oskrbo z vodo. Podobno

bo Komisija tudi v mednarodnih trgovinskih pogajanjih

še naprej zagotavljala, da se spoštujejo in zavarujejo odločitve

glede upravljanja storitev za rabo vode na nacionalni,

regionalni in lokalni ravni. K temu Komisija dodaja,

da sta distribucija vode in oskrba z njo ter storitve v zvezi

z odpadnimi vodami že izrecno izključene iz uveljavljanja

čezmejne svobode opravljanja storitev, pri čemer je

Komisija lani zaradi zaskrbljenosti javnosti iz direktive o

podeljevanju koncesijskih pogodb izključila zagotavljanje

storitev za rabo vode. Toda ob tem Komisija med drugim

tudi sporoča, da bo (šele) začela javno posvetovanje po

vsej EU o direktivi o pitni vodi, da oceni, ali so potrebne

izboljšave in kako jih doseči, v svojih prihodnjih prizadevanjih

pa bo zagovarjala tudi splošen dostop do varne

pitne vode in sanitarnih storitev kot prednostno področje

za cilje trajnostnega razvoja v obdobju po letu 2015.

Tu je zdaj še ena izjemno pomembna naloga za slovensko

vlado. Če je ta že naredila veliko napako in podpisala

sporno direktivo, ki je zdaj zaradi vložene državljanske

pobude nekako zamrznjena, si podobne napake v

prihodnje nikakor ne sme več privoščiti. Takšna napaka

bi namreč lahko imela katastrofalne posledice za našo

Voda –

slovenska

življenjska

in strateška

dobrina

prof. dr. Miro Cerar

državo in za slovenski narod. Voda je namreč vitalna dobrina

in naše veliko naravno bogastvo, poleg tega pa – na

srečo ali žal – tudi slovenska strateška dobrina. Slednje

ima, kot sem nakazal, dobro in slabo stran. Dobra stran

je v tem, da nas v Sloveniji vsaj zaradi oskrbe s pitno vodo

dolgoročno ne bi smelo biti strah, saj imamo lastne vode

v izobilju (če je seveda ne bomo povsem onesnažili), pri

čemer lahko s presežki te vode, če je ne uporabljamo v

energetske in druge namene, tudi trgujemo in zaslužimo.

Slaba stran pa je v tem, da bo to naše naravno bogastvo

zaradi svojega strateškega pomena prej ali slej vzbudilo

velike apetite v drugih državah in v močnih multinacionalnih

podjetjih, ki si bodo zaželela pridobiti pravico

upravljanja s temi vodami. Takšna pravica pa pomeni

odločilen vpliv na zagotavljanje standardov čistosti pitne

vode, na njeno distribucijo in na določanje njene prodajne

cene. Vse to daje tistemu, ki s pitno vodo upravlja,

izjemno družbeno moč in vpliv.

Tu je treba biti zelo jasen in skrajno odločen: Voda je tisto

naše bogastvo, glede katerega so kakršnekoli politične in

druge zakulisne igre ter strokovni in podobni večji spregledi

in napake v prihodnje popolnoma nedopustni. Če tu popustimo

tujim ali domačim lobijem in dovolimo privatizacijo

upravljanja s to javno dobrino, bomo dokončno pokazali,

da nismo politično zreli za samostojnost. V svetu je že kar

nekaj primerov držav, v katerih se je privatizacija upravljanja

z vodo izkazala za škodljivo za širše prebivalstvo. Tako se je

po nekaterih navedbah na primer izkazala za problematično

podelitev tovrstnih koncesij v Franciji, Portugalski in Veliki

Britaniji, saj zasebniki neradi vlagajo v infrastrukturo in zato

težave z neoporečnostjo vode rešujejo na druge načine, ki so

cenejši, vendar manj prijazni do vode in njenih uporabnikov.

Primeri iz Grčije kažejo, da je tovrstna privatizacija vodila v

poslabšanje kakovosti vode in v nenormalno rast njenih cen.

Negativne izkušnje prihajajo tudi iz Portugalske in Bolivije,

da o kakih afriških primerih raje ne govorimo.

Menim, da bi morali biti Slovenci pri zavarovanju naše

(pitne) vode nepopustljivi. Nad slovenskimi vodami

vseh vrst moramo ohraniti državno oziroma nacionalno

kompetenco. To je tako pomembno, da moramo – tako

menim – upravljanje z našimi vodami izvzeti tudi iz

morebitne skupne (enotne) pravne ureditve EU. Mislim,

da je treba zato v zvezi z vloženo ustavno pobudo opraviti

temeljito diskusijo o tem, ali bi veljalo v ustavo zapisati,

da našega ustavnega varstva te naravne dobrine v skladu

s 3.a členom ustave ni dopustno kakorkoli omejevati na

podlagi tretjega odstavka tega člena, po katerem se v Sloveniji

uporabljajo pravni akti in odločitve, sprejeti v EU, v

skladu s pravno ureditvijo EU. To bi, povedano preprosto,

pomenilo, da pravnemu redu EU v primeru slovenskih

voda odrečemo nadustavno veljavo oziroma učinke.

To ne bi smelo pomeniti ignorance skupnih evropskih

interesov in morebitnih skupn(nostn)ih, povezovalnih ali

solidarnostnih ukrepov, ki bodo v prihodnje glede vodá

in še posebej tudi pitne vode vedno bolj aktualni tudi v

Evropi in svetu. Vendar pa bi ustavna sprememba morala

določiti, da bo o tovrstnih ukrepih, kadar se nanašajo na

slovenske vode, zadnjo besedo imela Slovenija. Lahko

tudi slovenski državljani na referendumu.

Predlagana ustavna sprememba naj bi v 70. člen ustave

na novo vnesla dve določbi, ki se glasita: 1. »Vsakdo ima

pravico do pitne vode.« 2. »Vodni viri, ki služijo oskrbi

prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev,

se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe.«

Glede obeh določb bo seveda potrebna temeljita razprava.

Glede pravice do vode je znano, da sproža številna

zapletena pravna vprašanja, kajti težave nastopijo, ko se

je treba natančneje dogovoriti, kaj vse ta pravica zajema,

kako zagotoviti enakopravnost državljanov pri njeni praktični

uporabi ter ne nazadnje, kako zagotoviti učinkovit

pravni in dejanski nadzor nad njenim izvajanjem. Tudi

citirani predlog določbe o izkoriščanju vodnih virov v

obliki neprofitne javne službe pa tudi sedanje določbe

70. člena ustave bo treba v ustavni razpravi temeljito

premisliti in prediskutirati. Še posebno določbo sedanjega

tretjega odstavka 70. člena, ki se glasi: »Zakon lahko

določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje

osebe, in določi pogoje za izkoriščanje.« Vprašanje je,

ali je zgolj abstraktno navedena zakonska ureditev pri

določanju izkoriščanja vodá zadostna varovalka pred morebitnimi

sofisticiranimi ali agresivnimi poskusi pridobivanja

trajn(ejš)ih kompetenc nad njenim upravljanjem s

strani tujih oseb. Kakorkoli že, tema je odprta in nadvse

aktualna ter kliče k angažmaju tako politiko in stroko kot

tudi civilno družbo. Poleg gozdov, kmetijskih in drugih

zemljišč in še česa je namreč voda zanesljivo tisto naše

naravno bogastvo, ki ga ne smemo zapraviti.

Članek Voda – slovenska življenjska in strateška dobrina je bil

objavljen v Pravni praksi spomladi leta 2014, pred ustanovitvijo

Stranke modernega centra in preden je dr. Miro Cerar nastopil

funkcijo predsednika vlade.


4 Novice

Naša

sredina

Dr. Mitja Horvat, poslanec

Lahko rečete, da sem

romantik in sanjač,

a nisem edini!

R

azne vrste populizma in delitev na naše in vaše so vse predolgo

imele ugodne pogoje za svoj obstoj. Iskanje najboljših rešitev za

človeka in družbo v celoti je razvrednoteno, saj v družbi uživa

prednost želja po oblasti in imetju. Ne moremo privoliti v to, da je

posameznik kot oseba razvrednoten do te mere, da predstavlja

subjekt in je samo orodje v rokah tistih, ki imajo resnično družbeno moč.

Zato moramo storiti vse, da zavarujemo dostojanstvo človeka in dosežemo

družbeno odgovorno ravnanje vseh in vsakogar do vseh in vsakogar. V

družbi si je treba prizadevati za enake možnosti za vse. Privilegiji in uporaba

moči za njihovo ohranjanje morajo biti preseženi, prednost morata

dobiti družbeno odgovorno ravnanje in skrb za trajnostni razvoj.

V ozadju trenutnega globalnega dogajanja je mogoče zaznati nov proces,

tako drugačen od tega, ki smo ga bili navajeni do sedaj, saj se v imenu

najrazličnejših interesov izvaja nasilje nad okoljem in ljudmi. Pred tem procesom

se je po drugi svetovni vojni začel proces zagotavljanja in uveljavljanja

temeljnih človekovih pravic in svoboščin, vse z namenom, da se ljudem

zagotovi človeka vredno življenje. Življenje v miru, brez strahu, brez zlorabe

moči, življenje svobode in enakih možnosti za vse. Ne enakosti, saj te seveda

ni mogoče zagotoviti niti ne bi bila zanimiva. Še več, siljenje v enakost

se je v polpretekli zgodovini, zgodovini prejšnjega stoletja, izkazalo za družbeno

škodljivo in nesprejemljivo.

Danes, ob največji

migrantski, begunski,

predvsem pa človeški

krizi po drugi

svetovni vojni, je čas,

ko gre za državo, zato

v državnem zboru

pri reševanju te humanitarne

katastrofe

nenehno sodelujemo

vse politične stranke.

Pravo bogastvo je različnost,

pri kateri zagotavljamo enake

možnosti vsem različnim posameznikom

in družbenim skupinam.

Zagotavljanje enakih možnosti za

vse v odprti, solidarni, pravični,

napredni in samozavestni družbi

je vodilo v prizadevanju za boljše

življenje te generacije in prihodnjih.

Kot vemo, nismo lastniki

Zemlje, ampak smo jo dobili v

uporabo od naših prednikov in

jo bomo prepustili prihodnjim

generacijam.

Nad okolje zaradi peščice ljudi, ki

zaslepljeni s pohlepom ravnajo

družbeno neodgovorno. Neodgovorno

je slediti profitu in se pri tem ne meniti za posledice, ki jih ima izvajanje

določene dejavnosti na okolje. Zato se moramo takšnemu ravnanju

odločno postaviti po robu in slediti najnovejšim razvojnim usmeritvam, kot

sta učinkovita raba virov in upoštevanje načel trajnostnega razvoja. Zaradi

grozečih negativnih podnebnih in klimatskih trendov si moramo prizadevati

za trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje zelenih delovnih mest.

Ker sta naša glavna naravna vira gozd in pitna voda, moramo nameniti

posebno skrb njunemu ohranjanju.

Nad ljudi pa z vzbujanjem najglobljih negativnih čustev, od katerih je najbolj

zavržno ustvarjanje strahu. Zlahka prepoznamo zavržnost takšnega

ravnanja pri terorističnih dejanjih, nekoliko težje pa je to prepoznati pri

delodajalcih, politikih in drugih nosilcih družbene moči. Na splošno lahko

ugotovimo, da je ob koncentraciji moči druga stalnica v družbi naraščanje

nasilja. Ker nasilje narašča počasi in postopoma, smo kot posamezniki in

družba zaradi naše prilagodljivosti sposobni in pripravljeni kot sprejemljivo

sprejemati čedalje večje nasilje. Zato je nujno, da zavračamo družbeno nesprejemljiva

ravnanja posameznikov in skupin ter ne dopustimo naraščanja

stopnje družbene sprejemljivosti njihovih besed in dejanj. Prizadevati si

moramo za krepitev spoštovanja med ljudmi. Do sočloveka, ne glede na to,

kakšne so njegove osebne okoliščine. Prizadevati si moramo, da sočloveka

ne bomo ocenjevali na podlagi predsodkov, ampak v spoštovanju njegove

enkratnosti.

Rekli boste, da sem romantik in sanjač. Lahko in upravičeno. Vendar verjamem,

da nas je veliko, ki pri sebi čutimo potrebo in željo, da spremenimo

tok dogajanja v družbi. Čeprav vsak zase s svojimi ravnanji lahko prispeva

k spremembam, je še toliko pomembneje, da se medsebojno prepoznamo,

povežemo in spodbudimo, da skupaj uresničimo najgloblje sanje in želje

skozi vso zgodovino človeštva. Živeti v miru, ustvarjalno in v medsebojnem

spoštovanju. Brez strahu! Verjamem, da skupaj in s pozitivno energijo

zmoremo!

Zaščita upokojencev

SMC podpira prizadevanja

upokojencev za uskladitev

pokojnin v tem letu

Stranka SMC podpira prizadevanja

upokojencev za takšne

pokojnine, ki bodo omogočile

zasluženo dostojno življenje

v starosti. “Soglašamo, da je

treba vložiti napor, da najdemo

možnost za uskladitev pokojnin

v tem letu,” je dejal predsednik

SMC dr. Miro Cerar. Podpredsednik

Zveze društev upokojencev

Slovenije Janez Sušnik je

poudaril, da se zavedajo, da je

proračun sprejet in da bo treba

poiskati vire znotraj tega.

”V stranki se zavzemamo, in

takšno stališče bomo zagovarjali

tudi v vladi, za nadaljnjo

preudarno upoštevanje sedanjih

proračunskih omejitev,

ki smo jih skupaj sprejele vse

koalicijske stranke in ki bi nam

lahko omogočile, da bi znotraj

obstoječih sistemov poskrbeli

za določeno prerazporeditev

proračunskih sredstev, ki obstajajo,”

je po sestanku poudarila

vodja poslanske skupine SMC dr.

Simona Kustec Lipicer.

V SMC smo vse od začetka mandata

vodili takšno politiko javnih

financ, ki je podlaga za višjo

gospodarsko rast, 2,9 odstotka v

letu 2015 glede na leto 2014, in

za zmanjšanje brezposelnosti,

6,7 odstotka manj brezposelnih

marca 2016 glede na marec 2015,

posledično pa tudi za manjši

obseg socialnih pomoči.

Hkrati se zaradi neugodnih

demografskih trendov v SMC

zavzemamo za takšne spremembe

v pokojninski zakonodaji,

ki bodo omogočile dolgoročno

fiskalno vzdržnost pokojninskega

sistema in stabilno izplačilo

pokojnin. Vlada že pripravlja

izhodišča za spremembe v

pokojninski zakonodaji po letu

2020, saj trenutna reforma daje

določene pozitivne učinke.

SMC je že lani podprla izredno

uskladitev pokojnin v višini 0,7

odstotka, kar je bilo uresničeno

januarja letos, prav tako pa

je podprla regres, ki je bil lani

izplačan prvič po letu 2012.

Poslanec mag. Krajnc in

minister Počivalšek obiskala

podjetje Palfinger v Mariboru

Poslanec SMC mag. Bojan Krajnc in minister za gospodarski razvoj

in tehnologijo Zdravko Počivalšek sta obiskala podjetje Palfinger v

Mariboru, v katerem sta se srečala z vodjo financ Haraldom Kriebaumom

in drugimi vodstvenimi delavci podjetja. Vodstvo podjetja se

jima je zahvalilo za pomoč pri vzpostavljanju učinkovitejšega dialoga

z Mestno občino Maribor, ki je omogočil začetek investicije v novo

lakirnico podjetja Palfinger v Mariboru, ocenjene na šest milijonov

evrov.

Zaradi predolgo časa nerazrešenih pravnih nejasnosti glede razpolaganja

z zemljiščem, potrebnim za investicijo v novo lakirnico

v Mariboru, je vodstvo koncerna Palfinger že razmišljalo o selitvi

celotne proizvodnje v Bolgarijo, kar bi nedvomno pomenilo veliko

izgubo za Maribor, saj to podjetje v Mariboru zaposluje skoraj 700

ljudi. Poslanec mag. Krajnc je na grozečo izgubo delovnih mest in

zamujanje priložnosti za investicijo opozoril ministra Počivalška,

ta pa je s svojim odločnim posredovanjem pomagal pri uspešnem

nadaljevanju dialoga.

Sestanku je sledil ogled proizvodnih prostorov podjetij Palfinger, d. o.

o., in Palfinger Marine, d. o. o., katerih glavna dejavnost je proizvodnja

dvigalnih in transportnih naprav.

SMC je že doslej podprla vse

spremembe pokojninske

zakonodaje, ki so različnim

skupinam izboljšale možnosti

pri upokojevanju. Tako imajo po

spremenjenem zakonu obrtniki,

ki izpolnjujejo pogoje za

upokojitev, možnost prejemanja

75 odstotkov pokojnine, če še

naprej opravljajo dejavnost in

se vključijo v zavarovanje za dve

uri na dan, ter tako po svoji želji

ostajajo aktivni tudi v starosti.

Prav tako so upokojenci upravičeni

do dodatka za pomoč

in postrežbo ter invalidnino in

bodo odslej prejemali dva ločena

zneska. Tako bodo ti prejemki

varni pred izvršbami.

Poslanci SMC se

pridružujemo

humanitarni akciji

Zveze prijateljev

mladine Maribor

Halo, si za to?

Poslanska skupina SMC se pridružuje

humanitarni akciji Zveze

prijateljev mladine Maribor Halo,

si za to?. Cilj humanitarne akcije, v

kateri zbirajo odslužene mobilne

telefone, je, da s starimi telefoni

pomagamo otrokom v stiski in

hkrati ozaveščamo mlade o odgovornem

ravnanju z odpadki.

Poslanka Vesna Vervega, pobudnica

sodelovanja poslanske skupine

SMC pri humanitarni akciji, poudarja,

da se večina izmed nas niti

ne zaveda, da kilogram odsluženih

starih telefonov na trgu stane kar 6

evrov, kilogram polnilnikov pa 0,15

centa.


Naša

sredina

Novice 5

Poslanci SMC

Kobilarna Lipica naj bo enotno podjetje

v sklopu gospodarskega ministrstva

Poslanci podprli ministra Klemenčiča:

Goljufanje bogatih pri osebnem stečaju

bomo preprečili

Poslanci SMC so podprli novelo

insolvenčnega zakona, ki uvaja

dodatne varovalke, s katerimi

bomo nepoštenim dolžnikom

v postopku osebnega stečaja

preprečili odpust obveznosti

in zlorabe postopka osebnega

stečaja. Nekaj sprememb je tudi

pri prestrukturiranju podjetij v

težavah. Da bi dolžniku preprečili

skrivanje premoženja, se

podaljšuje tudi rok za vložitev

tožbe za razveljavitev odpusta

obveznosti z dveh let na tri.

Minister Klemenčič je o predlogu

poudaril: “V Sloveniji se je

namreč v vse preveč primerih

vzpostavila praksa, da ljudje

vložijo zahtevo za osebni stečaj,

nato pa prenesejo svoje premoženje

na družinske člane ali

povezane osebe. Temu poskuša

ta zakon narediti konec.”

Minister je dejal, da gre za

razmeroma majhne spremembe

zakona: “Njihova rdeča nit

je omejiti določene zlorabe, ki

zmanjšujejo varnost upnikov

ter spodkopavajo pravičnost in

pravno državo, zato je pomemben

vsak mesec. Ne gre samo za

Poslanci SMC so v parlamentarni

postopek vložili predlog novele

zakona o Kobilarni Lipica, ki

predvideva vnovično združitev

kobilarne in turistične dejavnosti.

Novela predvideva, da sedanji

javni zavod Kobilarna Lipica in

družbo Lipica Turizem znova

združimo v enovito podjetje, kot

je bilo to pred letom 2012 in pred

vnovično razdružitvijo po sprejemu

zakonskih sprememb v letu

2014. Za takšno rešitev je tudi

gospodarski minister Zdravko Počivalšek,

ki opozarja, da sedanja

ureditev v Lipici ni uspešna in da

je v veliki meri šlo za izčrpavanje

javnega dela na račun tistega,

ki mora ekonomsko znati živeti

samostojno. Opozoril je tudi na

opozorila računskega sodišča in

potrebe kobilarne.

enega ali dva tajkunska primera,

ampak jih bo vedno več, če zakon

ne bo spremenjen.” Veljavni

zakon o finančnem poslovanju,

postopkih zaradi insolventnosti

in prisilnem prenehanju se

namreč uporablja od 1. oktobra

Državni zbor bo novelo zakona

o Kobilarni Lipica obravnaval

po skrajšanem postopku. Novela

poleg tega, da naj bi državna

kobilarna znova opravljala tudi

gostinsko-hotelirsko dejavnost,

prinaša tudi prenos pristojnosti

za Lipico s kmetijskega ministrstva

na ministrstvo za gospodarstvo.

Poslanec dr. Dragan Matić je

poudaril, da bo ta sprememba

omogočila, da v sklopu javnega

zavoda znova izvajajo tudi turistično

dejavnost, ki ni povezana z

javno službo: “Do sedaj smo imeli

dve organizacijski obliki, javni

zavod Kobilarna Lipica in družbo

Lipica Turizem. Ločitev na dve

dejavnosti se ni izkazala kot posrečena

in uspešna. Verjamemo,

da bo s celovitim upravljanjem,

ki bo obsegalo tudi turistično

dejavnost, omogočeno, da bo

tudi kulturna dediščina imela več

od tega kot doslej in da bo nova

organizacijska oblika prinašala

boljše rezultate in uspešnejše

trženje.”

2008, ko je bila kot novost v slovensko

insolvenčno zakonodajo

vnesena tudi možnost osebnega

stečaja. Ker pa se v zadnjem

obdobju dogajajo zlorabe tega

instituta, so spremembe dobrodošle.

Anita Koleša, poslanka

Včasih

moram sesti

na pomol …

in z nogami krožiti po gladini vode in potem vidim ali

pač ne vidim v globino, odvisno, kako močno se vzvalovi

ta košček morja pod mano. Včasih nočem videti

dna. Ljubše so mi podobe, ki jih ustvarja moj palec, in

kapljice soli, ki mi polzijo po gležnjih.

Po skoraj dveh letih me v mojem kraju še vedno sprašujejo,

zakaj sem šla med politike. Pa jim razlagam, da

zaradi nas vseh, da bi nam šlo bolje in lepše. Mi še kar ne

verjamejo, da tam, v Ljubljani, nočejo slišati za težave

nas, navadnih ljudi.

Pred 30 leti sem kot ena od najmlajših članic zbora

združenega dela v občinski skupščini glasno protestirala

proti starejšemu kolegu, ki je trdil, da je vse, kar se dogovorimo

in sklenemo v tistem delegiranem občinskem

organu, politika. Kakšna politika, sem bila huda! Gre za

več denarja kulturnim društvom, pa novo šolo potrebujemo,

bazen ne dela, naša Pešnica vedno bolj smrdi …

Ha, ha … Potem sem v krajevni skupnosti predlagala,

da postavijo nove koše za smeti namesto grdih rjavih

kant, ki so jih obesili na kandelabre. Pa so me zasmehujoče

zavrnili, da za smeti so pa tudi tiste kante čisto okej.

Ja, takšne so bile moje prve politične izkušnje in ob

spominih nanje se zabavam, ker je bilo življenje tedaj

tako zelo preprosto.

Danes pa je moje zavedanje, da je vse zares politika,

enako, kot to dojemajo moji sokrajani, in zato so previdni.

Potem se razgovorimo, in ko beseda nanese na

vsakdanje probleme, na stanje v družbi, ne slišim dosti

tarnanja. Moja mlada znanka, ki jih še nima trideset,

pravi, da v njeni generaciji gimnazijskih sošolcev ni nikogar,

ki bi po študiju ostal brez službe. Podjetnik, ki se je

v mojo poslansko pisarno prišel pozanimat o možnostih

pridobivanja evropskega denarja, se mi pohvali, da je

letos zaposlil dva nova delavca. Predsednica društva

upokojencev pa me je zaprosila, ali bi jim donirali

nekaj sredstev, da si bodo lahko kupili nov računalnik.

Potrebujejo ga za uporabo davčne blagajne! Oni hočejo

poslovati po zakonu in imeti urejene papirje, mi je pojasnjevala.

Na prireditvi sem srečala znanca, ki ni bil nikoli

naklonjen moji politični stranki, pa mi je stisnil roko z

besedami: “Veš, dobro delate.”

Takšne zgodbe me hrabrijo in prepričujejo, da ljudje

iz mojih krajev vendarle poznajo odgovor, zakaj sem

postala poslanka, in da me niso poslali v Ljubljano zato,

da bi poskrbela za nov asfalt pred njihovo hišo. Vedno

sem trdila, da kar je dobro za državo, je dobro za občine.

In občani so me razumeli precej bolje, kot so si to želeli

župani.

Nečesa pa ne razumejo niti moji sokrajani: zakaj se

vendar v parlamentu tako nemogoče vedemo. Zakaj so

nekateri poslanci tako žaljivi, zakaj nenehno ponavljajo

laži in nesramne opazke, zmerjajo, strašijo? Na žalost

je tudi to politika, politika, ki skozi sovražni govor,

populizem in zaničevanje sogovornikov med ljudi vnaša

nestrpnost in pesimizem. Veseli me, da moji soobčani

takšno vedenje nekaterih naših kolegic in kolegov sploh

opazijo in ga obsojajo. V množici sovražnosti, ki se

širijo prek različnih medijev in družabnih omrežij, smo

poslanci ogledalo te družbe. Pred časom sem slišala

neko Poljakinjo, ki je zaskrbljeno ugotavljala, da politiko

v njihovi državi vodi rumeni tisk. Smo v Sloveniji na isti

poti?

In zato moram včasih sesti na pomol in se zazreti v morje

in v podobe vzvalovane vode. Da se obdam z lepoto in

razmislim o moji nadaljnji poslanski poti.


6 Drugi tir

NAŠA

SREDINA

Drugi tir ni na več na drugem tiru

Ustanovili smo projektno podjetje,

oblikovali projektni svet in pridobili

gradbeno dovoljenje za drugi tir.

Vlada dr. Mira Cerarja je ustanovila projektno

podjetje, oblikovala projektni svet

in pridobila gradbeno dovoljenje za drugi

tir Divača–Koper. Postopek pridobitve

gradbenega dovoljenja je skozi različna

obdobja trajal skupno 11 let, zato gre za

izjemno pomemben mejnik te vlade pri

gradnji drugega tira.

Marca je bilo ustanovljeno tudi posebno

projektno podjetje, v katerega bo

Slovenija vložila do 200 milijonov evrov

ter vložek v obliki zemljišč, dokumentacije

v vrednosti okrog 50 milijonov

evrov. Preostala potrebna sredstva bodo

sestavljena iz vložka morebitnih zainteresiranih

držav, zasebnih vlagateljev,

evropskih sredstev in zadolžitve. Cilj je,

da bo lastniški delež Slovenije v projektnem

podjetju manjši od 50 odstotkov

in bo torej v večinski zasebni lasti, zato

se najeta posojila ne bodo štela v dolg

države.

Minister za infrastrukturo dr. Peter

Foto: Anže Malovrh/STA

Gašperšič pričakuje, da se bodo prva

pripravljalna gradbena dela na trasi

začela že letos. Razpis za izvajalca drugega

tira bi lahko objavili proti koncu

leta 2017. To leto bo po načrtih najintenzivnejše

leto, ki bo dalo natančnejše

odgovore o začetku gradnje drugega

tira. Zadnje dejavnosti v zvezi z drugim

tirom, vključno s pridobitvijo gradbenega

dovoljenja, kažejo trdno odločenost

vlade za izvedbo projekta.

To potrjuje tudi delovno srečanje na

temo drugega tira pod vodstvom premierja

dr. Cerarja, ki je potekalo 2. aprila

na Brdu pri Kranju. Ključni sogovorniki

so se strinjali, da bo za projekt potrebno

javno-zasebno partnerstvo in da je treba

za financiranje projekta najti model, ki

bo predstavljal čim manjše breme za

davkoplačevalce.

Za učinkovito in uspešno nadaljnje

sodelovanje pri projektu bo oblikovan

poseben projektni svet, ki bo imel strateško,

svetovalno in usmerjevalno vlogo.

V njem bodo sodelovali vodilni predstavniki

ministrstva za infrastrukturo in promet,

ministrstva za finance, ministrstva

za gospodarski razvoj in tehnologijo,

Slovenskega državnega holdinga, podjetij

Luka Koper in Slovenske železnice ter

DRI upravljanje investicij.

Gradnja drugega tira je nujna, če želimo

zagotoviti nadaljnji razvoj pristanišča

v Kopru, sodobno in zmogljivo železniško

navezavo pristanišča na železniško

omrežje v Sloveniji in na širše evropsko

železniško omrežje ter krepitev konkurenčnosti

širšega slovenskega gospodarstva

in strateške pozicije Slovenije.

Poslanci o drugem tiru

TILEN BOŽIČ

MAG. LILIJANA

KOZLOVIČ

MARKO FERLUGA

IGOR ZORČIČ,

predsednik

Odbora DZ za

infrastrukturo,

okolje in prostor

Strateška lega Slovenije je ena izmed

ključnih konkurenčnih prednosti naše

države. S prevzemom ključnih vladnih

resorjev smo v SMC dobili enkratno

priložnost, da končno zagotovimo ugodne

razmere za izkoriščanje tega izjemnega

potenciala. Investicija v drugi tir in s

tem odprava najobremenjenejšega

železniškega odseka med Divačo in

koprskim pristaniščem nam bo omogočila,

da (p)ostanemo najhitrejša in najkrajša

pomorsko-železniška vez med Azijo ter

Srednjo in Vzhodno Evropo. Visoka dodana

vrednost številnih dejavnosti, povezanih z

logistiko, ki že stoletja daje kruh mnogim

v tem prostoru, bo prinesla nove naložbe

in delovna mesta po vsej Sloveniji. S tem

in drugimi projekti posodobitve železniške

infrastrukture Slovenijo dokončno

postavljamo na zemljevid globalnih

blagovnih tokov.

Sploh nočem razmišljati drugače kot

optimistično. Preveč zamujenih let je za

nami in premalo zavedanja o strateškem

položaju slovenskega pristanišča, ki je

prek železniškega transporta najkrajša,

najhitrejša in najcenejša pot blaga v

središče Evrope. Samo neumni ne bi

storili vsega, da izkoristijo prednosti,

ki pomenijo delovna mesta in dobiček.

Zaupam vladi, da je to resnično njena

prioriteta.

Menim, da je vlada spoznala, kako

pomemben je ta projekt, in to ne samo

za Obalo, temveč za vso Slovenijo. Projekt

drugega tira je lahko Cerarjev ”New

Deal” oziroma Cerarjev ”Marshallov

plan”. Z njim se bo ob začetku gradnje

pognal sektor gradbeništva, ki je bil v

zatonu, ta pa bo posredno ali neposredno

multiplikativno vplival na vse druge

panoge – logistiko ter proizvodne, dodelavne

in storitvene panoge. Posledično

bo drugi tir vplival tudi na rast BDP (en

odstotek investicij v infrastrukturo v

treh letih pomeni tri odstotke rasti BDP)

in imel dodatne učinke na vso gospodarstvo

in standard življenja vseh naših

državljanov in državljank, zlasti na Obali,

kjer so minuli politični cunamiji uničili

velik del dobrega gospodarstva.

Projekt gradnje drugega tira Divača–Koper

je po gradnji avtocestnega križa največji

prometni infrastrukturni projekt v Sloveniji.

Trasa, ki na dolžini 27 kilometrov poteka

skozi 20 kilometrov predorov in prek dveh

viaduktov, bo nedvomno izziv tako projektantom

kot gradbenikom, glede na vrednost

projekta, ki je ocenjena na več kot milijardo

evrov, pa tudi vladi, ki si prizadeva, da bi

se projekt ob udeležbi zasebnega kapitala

financiral proračunsko vzdržno in v korist

vseh davkoplačevalcev. Z gradnjo tega

železniškega odseka bo odpravljeno ozko

grlo tovornega železniškega prometa iz Luke

Koper. Ob številnih pozitivnih gospodarskih

in makroekonomskih učinkih bo storjen

tudi pomemben korak k razvoju železniškega

omrežja v Sloveniji, s tem pa tudi korak k

razvoju trajnostne mobilnosti, ki mora biti

naš cilj pri varovanju okolja pred emisijami

iz prometa.


NAŠA

SREDINA

Profil 7

Ustanovni član

SMC je dodobra

premislil, preden

je sprejel odgovornost

ministra za

infrastrukturo.

“Motivacija, želja, cilj, da se

na področju infrastrukture

naredi pomembne izboljšave,

so pretehtali,” pravi gradbeni

strokovnjak, ki je bil za svoje

diplomsko delo na fakulteti za

gradbeništvo in geodezijo nagrajen

s Prešernovo nagrado.

V ZDA je nato raziskoval vidike

potresne varnosti konkretnih

premostitvenih objektov. Zanj

nadvse dragocena izkušnja,

kako znanje koristno uporabiti

v praksi.

Desetletje in več je delal v javni

upravi in bil tudi na mestu

državnega sekretarja na ministrstvu

za okolje in prostor.

Ministrovanje pa je zanj čast:

“Konec koncev človek ne dobi

takega vabila prav pogosto.‘‘

O SMC ne dvomi; navsezadnje

je v stranko vstopil “zaradi

vseh, ki so želeli preplesti

svoje ideje, ki zagovarjajo

prave stvari, ki so v dobro

državljanom”. In verjame, da

če bodo vztrajali na začrtani

poti, “bodo tudi ljudje konec

koncev spoznali, za kaj se

pravzaprav zavzemamo”.

“Že dlje časa sem tudi sam

čutil, da bi bilo potrebno v tej

državi, morda z drugačnimi

pristopi narediti nek premik.

Čutil sem, da nas delitev v Slovenskem

političnem prostoru

preveč razdvaja in onesposablja,

da bi lahko naredili tisto,

kar ta država nujno potrebuje,

da najdemo nek skupen interes,

da združimo skupne moči,

da naredimo tiste prave stvari

in prav v tem sem videl priložnost

v stranki Mira Cerarja.”

Politika od politika zahteva

strokovnost, znanje, ob seveda

osnovnih lastnostih, kot so

znati usklajevati, imeti posluh

za stroko, spodbujati prave

odločitve, je odločen. Ko je

nastopil mesto ministra, so mu

mnogi rekli, da je celo preveč

strokovnjaka in premalo politika.

A je prepričan: “Dobro

je, če ima minister posluh za

stroko svojega resorja. Kako

naj bi sicer prišel do res pravih

odločitev? Seveda pa, ko se

predlogi začno uresničevati,

mora znati delovati kot politik.

Znati usklajevati!”

“Večkrat mi pridejo na misel

besede škrata Gimlija iz

Gospodarja prstanov: ‘Certanty

of death, small chance of

success, what are we waiting

for!’ Tako približno se mi

včasih zdi, da smo v situaciji,

kjer je možnost za uspeh

majhna, ampak mi gremo v

akcijo,” pravi.

V ZDA se je zavedel, da se

spreminja, da postaja bolj

Dr.

Peter

Gašperšič

V službi je minister, ki želi,

da bi naša država spet

postala privlačna, doma

pa oče treh najstnikov,

ljubitelj motociklizma,

svetlobe in glasbe mladih.

Ob vikendih mu je dom

sinonim za mir.

optimističen, da tudi pri drugih

želi videti nekaj pozitivnega.

Zaradi tega mu kdaj pa kdaj

pride na misel, da bi šel živet

drugam. Pri nas je preveč nevoščljivosti.

“Zdi se mi, da vse

prehitro pomislimo, da je se za

vsakim uspehom skriva nekaj

nečastnega. A še vedno sem tu,

med somišljeniki, ki se trudimo

naučiti ljudi, da pomagamo

drug drugemu, se veselimo

uspeha drugih. Prepričan sem,

da imamo vsi nekaj od tega, če

je nekdo uspešen. Imel sem

ponudbe, da bi ostal v ZDA, a

Slovenija je bila takrat v optimističnem

zagonu. Videl sem

kar nekaj izzivov in možnosti za

svoje delo v Sloveniji in to me je

takrat pripeljalo domov. Danes

so morebiti časi, ko te vizije,

optimizma manjka, in prav na

tem moramo delati, da bomo

Slovenijo spet naredili privlačnejšo

za mlade.”

V doktorski disertaciji je parafraziral

naslov pesmi Leonarda

Cohena “There is a crack, a

crack in everything, that’s how

the light get’s in”. Pomenska

dvojnost mu je všeč. “Crack

je tudi razpoka, skozi katero

v nedostopne prostore vdira

svetloba, ali pa recimo posije

žarek upanja.”

Gradbeništvo ga je od nekdaj

veselilo. Spomni se, da je

v otroštvu kar naprej nekaj

gradil, razstavljal in sestavljal.

Užival je v tehničnem pouku ter

tehničnem risanju in pisanju.

V srednji šoli pa je takrat, ko

je bilo računalništvo nekje na

pohodu, s sošolcem ustvaril računalniški

program za izračun

potrebne dimenzije stebra in

armaturo za podane obremenitve,

to pa se ni zdelo nekaj fantastičnega

samo njima, saj sta

prejela Krkino nagrado. Za ta

uspeh kot tudi za poklic gradbenika

sta prepotrebni vztrajnost

in potrpežljivost, ve povedati.

In ljubezen do tega, kar delaš,

doda, “to žene naprej”.

Rad ima tudi hitrost in adrenalin.

Je ljubitelj formule 1,

predvsem pa motociklizma.

Navija za Rossija in Marqueza,

sam pa, odkar je prodal motor,

vozi skuter s kabino. Od nekdaj

so ga privlačile drugačne stvari,

recimo jadranje na deski, ko je

bil še študent. Za ‘abrahama’ si

je zaželel skočiti s padalom. In

so mu sodelavci podarili bon

za skok. Prosti pad je tisto, kar

ga mami, še preden se padalo

razpre. “Zdaj bo pravi čas, ko so

vrhovi še beli, doline pa zelene,”

pove ljubitelj narave, ki se

rad zadržuje ob vodi. Doma, če

je že pred TV-zaslonom, pa ob

dobrem angleškem humorju,

kot ga znajo ustvariti montypythonovci.

Zanimivo je, da mu je všeč glasba

mladih: techno, rave, house,

živahni ritmi in elektronska

glasba. Že med študijem si jo

je vrtel v ozadju, za spodbudo

sivim celicam in koncentracijo.

Že desetletje pa tudi ne je

mesa: “Vzel sem si čas in tri

mesece vztrajal na presni prehrani,

zelenjavi, sadju, oreščkih,

izločil sem kruh in kuhano

hrano ter se počutil lažjega,

bolj energičnega. Teza je bila,

da za presnovo kuhane hrane

porabimo ogromno energije.”

Zaradi naporne službe je prešel

na kuhano hrano, a od mesa

uživa le ribe.

Bo drugi tir njegov zaščitni

znak? “Mislim, da je na nek

način že postal.” Želi si, da bi ga

začeli graditi še v tem mandatu:

“Morda bo to zaznamovalo to

vlado, predsednika vlade, ki

se je ves čas zavzemal, da je

to prioriteta. Vsi se trudimo,

da bi bil ta projekt uresničen,

vendar v zdajšnjih razmerah

brez pomoči in sodelovanja

Luke Koper ne bo moglo priti

do realizacije.”

Foto: Barbara Reya


8 Stališča

Naša

sredina

Simona

Kustec Lipicer

O (če)bulah

in kvotah

V

zadnjih dneh je ponovno

potekalo veliko pogovorov

na temo žensk in naše

enakopravnosti v družbi,

na vodstvenih mestih, v

relaciji med delom (v jeziku razprav beri:

kariero) in zasebnim življenjem (v jeziku

razprav beri: družino). Kot vsako leto je to

viharjenje misli in idej tudi tokrat sovpadalo

s slavljenjem mednarodnega dneva

žena in njegove mnogo manj intenzivne

različice – materinskega dne. Na dnevnem

redu razpravljavk in razpravljavcev

so se na vmesni poti med vsemi že (pre)

mnogokrat slišanimi hvalospevi na eni

strani in zaskrbljenostjo nad položajem

žensk in mater na drugi po pričakovanjih

pojavile spolne (v jeziku razprav

beri: ženske) kvote kot neke vrste rešilni

jopič za boljši položaj žensk. Povedano z

drugimi besedami so se pogovori odvijali

v smeri, kaj bi bilo, kako bi bilo, s kom bi

bilo … vse drugače, če bi bilo. Oziroma

prevedeno v jezik znanega in razumljivega

reka “Če bi čebula ne imela če”.

Torej, zakaj kvote in zakaj poleg vsega še

ženske? Zakaj nikoli ni govora o moških

kvotah? Je položaj moških drugačen ali

nad njim nismo enako zaskrbljeni kot

nad položajem žensk? So morebiti večji,

močnejši, pametnejši, lepši kot me?

Sama živim v prepričanju, da v času, ki

ga živimo danes, ne dvomimo več o tem,

da smo ženske enako kot moški naravna

danost, rezultat identičnega oplojevalnega

procesa in živahne igre kromosomov, ki

ga vsi končamo po enaki poti skozi žensko

telo. Od te točke dalje nas zmes karakterja,

genov, vzgoje, izobrazbe, socialnih vezi

na dosledno spoštovanih načelih enakosti

Zakaj nikoli ni govora o

moških kvotah? Je položaj

moških drugačen ali nad

njim nismo enako zaskrbljeni

kot nad položajem žensk?

utemeljenega demokratičnega sistema,

poguma ter končno tudi kančka mile

sreče, ki nas vodi skozi življenje, dela drugačne,

ne pa tudi same po sebi neenake.

Če sistemi, v katerih živimo, dovoljujejo

neenakost in diskriminacijo, je nekaj

narobe s temi sistemi in ne nami in je zato

naša naloga, da takšne sisteme vrnemo na

njihovo naravno pot in k poslanstvu, da

služijo posameznikom in skupinam – po

enakih pravilih in z enakimi priložnostmi.

Kvote kot umetna administrativna

priložnost po mojem mnenju niso primerne

za vzpostavitev enakosti kateregakoli

odgovornega in naprednega demokratičnega

sistema in v njem nimajo kaj

iskati, ampak kvečjemu kažejo na njegovo

hipokrizijo in zahrbtnost. Kvote so za demokracijo

in “kvotirane” etiketa, ki jo tisti,

ki znamo ceniti svoje življenje in sebe,

obsojamo in se je celo sramujemo, ker ne

govori o naših kvalitetah in zmožnostih.

V prvi vrsti govori o diskrecijski moči

“kvotirancev”, da po sebi lastnih kriterijih

presoje neposredno in z vidika širše

legitimnosti pogosto tudi nepooblaščeno

posegajo v enakost spolnih, generacijskih,

intelektualnih in še kakšnih drugih

porazdelitev v družbi, s čimer jo umetno

spravljajo v stanje neravnotežja. Res je,

da kot družba tako postajamo drugačni,

lepotno kirurško popravljeni in preoblikovani,

a nikakor ne enaki. Na takšen način,

četudi dobronamerno, čebulo preoblikujemo

v bulo.

S tem pogledom in oceno se lahko tudi

kapitalno motim. In je vloga ženske v

družbi res tako drugačna od moške, da je

ne moremo, če jo sploh želimo, enačiti z

moškim. Takšen odnos je možno pojasniti

z mitom o ženskah med nastankom sveta.

Potem ko so bili še pred človekom nad vodami

ustvarjeni nebo in zemlja, svetloba,

ptice in velike morske živali, je bil šestega

dne končno ustvarjen še moški, poimenovan

človek. In ker je bil ta človek sam,

je bila iz njegovega telesa ustvarjena še

njegova pomočnica, poimenovana žena. V

takšnem asistenčnem dojemanju moško-ženskega

sveta verjamem, da bi bila

(ženska) kvota pogumno, drzno in tudi

tvegano dejanje, ki bi bulo preoblikovalo

v čebulo.

Ženske in moški smo drugačni, drugačne

smo si, tako kot moški, tudi ženske med

seboj, prav tako pa smo si vsi tudi zelo podobni.

Eden od pomembnih blagoslovov

je, da lahko živimo v svetu in sistemih, ki

to drugačnost spoštujejo, spodbujajo, negujejo

in jo častijo, ker vedo, da v njej leži

temeljno bistvo enakosti, sodelovanja in

napredka. Takšni sistemi ne potrebujejo

kvot, se ne sprašujejo zakaj, kako, s kom

bi, če bi, ker jim je jasno, da je čebula

lahko samo čebula, tako kot je bula lahko

samo bula.

Simon Zajc

Bodi moja

voda

Človek naj bi bil brez hrane

sposoben preživeti od 60 do

70 dni, brez vode pa največ

deset dni. Zato je jasno, da

je vodo in vodne vire treba

varovati in poskrbeti, da je na voljo vsem

prebivalcem – tudi v prihodnosti in kljub

velikim apetitom multinacionalk, ki si

seveda želijo, da bi vodo spremenili v

karseda dobičkonosen posel. Zato sem

zelo vesel, da se je svet SMC odločil in soglasno

podprl vpis pravice do pitne vode

v ustavo, kar sem tudi pričakoval. S tem

naša stranka tudi na področju oskrbe z

vodo skrbi za boljšo prihodnost Slovenije

in njenih državljanov.

Slovenija je bogata z vodo

Slovenija je po vodnatosti glede na preostalo

Evropsko unijo (EU) brez primerjave.

Vode imamo ta trenutek veliko in, kar

je še pomembnejše, naša voda je zelo

kakovostna. To nam priznajo vsi, ki kdaj

prečkajo našo lepo deželo. A vse le ni tako

rožnato. Arso opozarja, da nivo podtalnice

vsako leto vztrajno pada, kar pomeni,

da se ob vseh spremembah podnebja kaj

kmalu lahko tudi sami srečamo z resnim

pomanjkanjem pitne vode.

Problem s pitno vodo pa se ne bo pojavljal

le pri nas. Že danes je brez pitne vode 900

milijonov ljudi. Mnogim je zato jasno, da

bo tisti, ki bo imel pod nadzorom vodne

vire, imel pod nadzorom ves svet. Poznamo

že primere multinacionalk v Afriki,

Pogosto se zgodi, da se

zavemo, kako pomembno je

nekaj, šele ko to izgubimo.

Pri vodi je na srečo drugače.

Pakistanu in drugje, ki so olastninile vodne

vire in sedaj drago prodajajo vodo že

tako obubožanemu prebivalstvu. Ti ljudje

nimajo izbire, ali plačajo ali pa začnejo

odštevati tistih deset dni. Tega scenarija v

Sloveniji ne smemo dopustiti.

SMC, koalicijska pogodba in ustava

SMC in koalicija sta se do tega vprašanja

opredelili že v koalicijski pogodbi, v

kateri je v programskem delu zapisana

namera koalicije o zapisu pravice do pitne

vode kot javne dobrine v ustavo (pravica

do pitne vode, pravica do upravljanja z

vodami).

Strokovna skupina je sedaj že pripravila

besedilo novega 70.a člena Ustave

RS. Podpredsednik Stranke modernega

centra ter predsednik državnega zbora in

ustavne komisije dr. Milan Brglez meni,

da bi proces spremembe ustave mogoče

lahko izpeljali že pred parlamentarnimi

počitnicami.

Novi člen ustave in posledice

Besedilo, ki ga predlaga strokovna skupina,

je sledeče:

»70.a člen (pravica do pitne vode)

Vsakdo ima pravico do pitne vode.

Vodni viri služijo prednostno in trajnostno

oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za

oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo

oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za

oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.

Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za

oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko

neprofitne javne službe, tako da vodne vire

za ta namen izkorišča sama neposredno ali

izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje

samoupravnim lokalnim skupnostim.«

Treba pa se je zavedati, da predstavlja

opredelitev pravice do pitne vode v

posebnem členu ustave zgolj prvi korak.

Podrobnejša ureditev te pravice bo sledila

v zakonodaji (Zakon o vodah in Zakon o

varstvu okolja). Sprejetje predlagane spremembe

ustave sicer pomeni, da zasebna

podjetja ne bodo smela opravljati javne

službe oskrbe z vodo. Ker pa so bile v

nekaterih občinah že podeljene koncesije

za oskrbo prebivalcev s pitno vodo tudi

zasebnim podjetjem, in to za obdobje več

deset let, bo morala omenjena zakonodaja

za te primere urediti prehodno obdobje. V

najslabšem primeru bodo koncesije veljale

toliko časa, za kolikor so bile podeljene,

saj bi sicer lahko prišlo do odškodninskih

zahtevkov.


Naša

sredina

Stališča 9

Jani Möderndorfer

Z novelo

za popolni

odpoklic

župana

Ko je kranjski župan vinjen

povzročil prometno nesrečo,

se je ob tem zapletal

s takšnimi in drugačnimi

izgovori. Sramotno je, da se

predstavnik občanov tako bizarno bori za

svoj politični obstoj. Tudi zato smo znova

obnovili že predlagano temo instituta

odpoklica funkcionarja.

Spomladi 2015 so se koalicijske stranke

SMC, SD in Desus ter opozicijski stranki

Združena levica in Zavezništvo AB

dogovorile za podporo svežnju sedmih

zakonov, ki je bil pripravljen jeseni, in

ga prenovljenega znova vložile. V njem

je tudi novela, ki uvaja možnost odpoklica

župana, kar je postopek neposredne

demokracije, pri katerem se pred iztekom

mandata z glasovanjem odstavi funkcionarja.

Spomnimo na proteste za odstop

mariborskega župana konec leta 2012 in

v začetku leta 2013. Protestniki so takrat

zahtevali možnost odpoklica, zato ne

velja, kot mislijo mnogi, da je predlog

zakona nastal zaradi primera kranjskega

župana.

Mandat župana ne more biti prekinjen

zaradi njegove politične odgovornosti,

saj veljavni zakon o lokalni samoupravi

ne vsebuje te možnosti. Določbe urejajo

predčasno razrešitev župana le kot skrajni

ukrep v primeru nadzorstva zakonitosti

dela. Razlog za začetek postopka za

predčasno razrešitev župana, ki jo opravi

državni zbor (DZ), je neizvrševanje odločb

ustavnega sodišča ali pravnomočnih

odločb sodišča, pristojnega za upravne

spore. DZ o razrešitvi odloča na predlog

vlade, preden izda sklep, pa mora župana

opozoriti na njegovo nezakonito ravnanje

in mu predlagati, kako naj v primernem

roku odpravi te nezakonitosti. Če župan

ravna v skladu z opozorilom, postopek

o razrešitvi ustavijo, če razlogi niso bili

odpravljeni, pa se, če so bili uporabljeni

že vsi milejši zakoniti ukrepi, župana

razreši. Župan lahko zahtevo za presojo

ustavnosti vloži v 30 dneh. Če zahtevi

ni ugodeno ali ta ni bila vložena v roku,

župana razrešijo in razpišejo predčasne

volitve.

Vprašanje položaja župana in predčasnega

prenehanja županovanja se lahko

veže tudi na način pridobitve županske

funkcije. Pri nas župane volimo neposredno,

volitve pa potekajo po dvokrožnem

večinskem sistemu. Poznamo dve vrsti

odpoklica: popolni odpoklic, pri katerem

državljani sodelujejo v začetni fazi (pobudi)

in pri samem odločanju za odpoklic,

ter nepopolni odpoklic, kjer državljani

sodelujejo v fazi sprožitve postopka ali v

fazi glasovanja.

Novela zakona uvaja popolni odpoklic. V

nasprotju z omenjeno predhodno novelo

zdajšnja določa ostrejše pogoje za

začetek odpoklica, s čimer bi preprečili,

da bi odpoklic sprožila že manjša skupina

volivcev. Pobudo za glasovanje o odpoklicu

lahko da vsak volivec, pri tem pa

mora priložiti podpise dveh odstotkov

volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na

Občani bodo lahko župana

poskušali odstaviti le enkrat

v mandatu, najprej v letu

dni od nastopa mandata in

najpozneje leto pred iztekom.

zadnjih rednih lokalnih volitvah, vendar

ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Če je ta

pogoj izpolnjen, se lahko začnejo zbirati

podpisi podpore zahtevi pred državnim

organom, pri čemer predlog zakona glede

na velikost občine določa potrebno število

podpisov podpore zahtevi (na primer

30 odstotkov volivcev v občini z do 5000

prebivalcev ali do 15 odstotkov volivcev v

občini z do 100 tisoč prebivalcev). Postopek

za razpis glasovanja o odpoklicu se

začne šele, če je izpolnjen tudi ta pogoj.

Odločitev volivcev za odpoklic je sprejeta,

če zanjo glasuje večina, pod pogojem, da

se glasovanja udeleži več kot 90 odstotkov

volivcev, ki so glasovali v drugem krogu

na zadnjih volitvah.

Občani bodo lahko župana poskušali

odstaviti le enkrat v mandatu, najprej v

letu dni od nastopa mandata in najpozneje

leto pred iztekom. Neizvoljeni županski

kandidati tako ne bi mogli nemudoma

začeti s postopkom odpoklica, v letu pred

rednimi volitvami pa bi s tem onemogočili

zgodnjo (pred)volilno kampanjo.

Igor Zorčič

Voda,

obnovljivi

vir energije

Naša prihodnost bo vedno

bolj povezana z vodo tudi kot

obnovljivim virom energije,

zato ji v politiki namenjamo

veliko pozornosti. SMC v

svojem programu izrecno podpira gradnjo

hidroelektrarn na Savi, kar je dogovorjeno

tudi v koalicijskem sporazumu, ki določa

nadaljevanje investicij, dopušča pa tudi

možnost investicij v hidroelektrarne drugod

po državi.

Vlada je pokazala posluh do zadev

lokalnega pomena, tudi do Posavja, od

koder prihajam. To je dobra popotnica

za delo poslanca. Poslanci smo člani več

delovnih teles, kjer zakone obravnavamo

predhodno. Sam sem predsednik odbora

za infrastrukturo, okolje in prostor ter

član mandatno-volilne komisije, ustavne

komisije in odbora za pravosodje. Odbor,

ki mu predsedujem, se med drugim

ukvarja tudi z vodno infrastrukturo, rabo

obnovljivih virov energije in upravljanjem

voda. Investicije v vodno infrastrukturo so

bile zlasti po letu 2008 zaradi gospodarske

krize premajhne, kar občutimo tudi ob

vsakokratnih poplavah.

Največji projekt države in energetike na

območju Posavja je gradnja hidroelektrarn

na Spodnji Savi. Idejno izvira še iz

sedemdesetih let, kot državni akt pa je bil

prvič urejen leta 1993 s sprejetjem uredbe

o koncesiji za izkoriščanje energetskega

potenciala Spodnje Save, ki je bila podlaga

za podelitev koncesije za izkoriščanje

energetskega potenciala Save na odseku

od Suhadola do državne meje s Hrvaško.

Takrat so za gradnjo predvideli še hidroelektrarne

Boštanj, Blanca, Krško, Brežice

in Mokrice, a se je projekt že od začetka

srečeval s problemi umeščanja v prostor

Največji projekt države

in energetike na območju

Posavja je gradnja hidroelektrarn

na Spodnji Savi.

Idejno izvira še iz sedemdesetih

let, kot državni akt pa

je bil prvič urejen leta 1993

s sprejetjem uredbe o koncesiji

za izkoriščanje energetskega

potenciala Spodnje

Save.

in financiranja. Zagotoviti je bilo namreč

treba številne urbanistične, protipoplavne

in vodovarstvene ukrepe.

Leta 2000 so uredbo povzeli v zakonu o

pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega

potenciala Spodnje Save, ki je bil v

zadnjih letih kar nekajkrat spremenjen,

saj so projekt vseskozi pestile finančne

težave. Zakon je prvotno določal, da se

ureditve vodne infrastrukture ter ureditve

državne in lokalne infrastrukture izvajajo

do leta 2015, kar pomeni, da bi morala biti

končana že vsa dela in zgrajena tudi zadnja

hidroelektrarna – HE Mokrice. Ta rok

so premaknili na konec leta 2016, uporabno

dovoljenje pa naj bi bilo pridobljeno

do leta 2017. A očitno ne bomo dosegli niti

tega roka. V najboljšem primeru bo do

konca leta zgrajena HE Brežice, gradnja

HE Mokrice pa je še precej oddaljena.

Tudi pri HE Brežice se pojavljajo težave

s financiranjem vodne infrastrukture ter

ureditvijo državne in lokalne infrastrukture.

Hidroelektrarno namreč gradi energetsko

podjetje, infrastrukturne ureditve

pa država. Glede težav s financiranjem

spomnimo, da je državni zbor letos sprejel

zakon o fiskalnem pravilu, ki dodatno

omejuje proračunsko porabo.

Gradnja hidroelektrarn ima številne pozitivne

učinke na gospodarstvo in okolje,

saj vključuje številna domača podjetja. Ta

sodelujejo pri gradbenih delih, izdelavi

zapornic, turbin in drugje, kar pomeni,

da velik del investicije ostaja na domačih

tleh. Z gradnjo infrastrukture ob hidroelektrarnah

se urejajo tudi vodotoki, s tem

pa se zagotavlja protipoplavna varnost,

navsezadnje se čedalje pogosteje spopadamo

s poplavami. Hidroelektrarne so

okoljsko sprejemljiv način pridobivanja

električne energije. Slovenija se je v sklopu

EU zavezala, da bo do leta 2020 dosegla

najmanj 25-odstotni delež obnovljivih

virov energije v bruto rabi končne rabe

energije, to zavezo pa bo v skladu z akcijskim

načrtom za obnovljive vire dosegla

prav z gradnjo hidroelektrarn na Savi.


10 Intervju

Naša

sredina


Naša

sredina

11

Dr. Erik Kopač

Naša beseda

v politiki velja,

to dokazujemo

vsak dan.”

Tekst: Neža Kodrič

Foto: Uroš Hočevar

Leto 2013. Dr. Erik Kopač in dr. Miro Cerar se dobita na kavi, osebno

se še ne poznata. Pa tudi SMC še ne obstaja. Ne razmišljata o tem,

kakšni funkciji bosta zasedala čez eno leto. Govorita o Sloveniji, o

nezadovoljstvu ljudi s politiko, ki se v hudi gospodarski krizi pogreza

v medsebojne spore in ukvarja sama s seboj, in o pritiskih in pozivih

iz tujine, naj se vlada resno spoprime z vedno slabšim finančnim

stanjem države. Ugotavljata, da delita pogled na dogajanje v družbi pa

tudi oceno, da je čas, da se družbena kritičnost preoblikuje v aktivnejšo

politično angažiranost. Tudi v malo širšem krogu ljudi, ki se

začno redno srečevati, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene

vede sliši zelo podobna razmišljanja o razmerah v državi, predvsem

pa to, da obstaja resna volja za aktivno politično delo, ki bi državi

in državljanom pomagalo iz krize, najprej pa iz začaranega kroga

negativizma. Sprva se osredotoči na svoje področje, nato mu naložijo

odgovornost za oblikovanje celotnega političnega programa. Skupaj

z Violeto Bulc in Aleksandrom Kešeljevićem pripravijo 200-stranski

dokument, ki določa temeljna načela delovanja, vrednote in vizijo

razvoja Slovenije. Tako se začne politična pot ekonomista in obramboslovca,

strokovnjaka za ekonomsko-varnostna vprašanja, ki ga

bliskovito sosledje dogodkov – predčasne volitve, ustanovitev stranke

in zmaga na volitvah – v nekaj mesecih postavi na mesto generalnega

sekretarja največje parlamentarne stranke v državi.

* * *

Bi pritrdili, da sta vaši lastnosti preudarnost in vztrajnost?

Za tisto, kar počnem na veliko, potrebujem več časa, dlje se odločam,

preudarno. Potem moram to izpeljati. Vztrajno, korak za korakom.

Kaj je prinesla v slovenski politični prostor Stranka modernega

centra?

Slovenska politika je v zadnjih letih postajala vedno bolj podobna

italijanski, za katero je značilno hitro menjavanje vlad, vzdušje, da

je v politiki mogoče vse, hkrati pa veliko nezaupanje, da pravzaprav


Intervju

12

Naša

sredina

»Stvar, ki me je v politiki na nek način presenetila, je, da

beseda velikokrat ne velja. To je po mojem mnenju tudi eden

izmed razlogov, zakaj je politika med ljudmi ocenjena tako,

kot je. Naša beseda v politiki velja, in to dokazujemo vsak

dan. «

nikomur ne gre zares za nič.

Ponavljajoče vladne krize so zgolj

v šestih letih in treh različnih

vladah postale skoraj normalno

stanje tudi v Sloveniji, ljudje so

se umaknili v volilno abstinenco,

mladi v apolitičnost. In ko smo v

SMC začeli urejati kaotične razmere

v državi in ustvarjati predvidljivo

stanje, se je zgodil neke

vrste posttravmatski sindrom,

šok, pričakovanje, da se morajo

ves čas dogajati skrajnosti.

Kje se je zalomilo prejšnjim

vladam?

Ko se je leta 2008 začela ekonomska

kriza, so na površje priplavali

rezultati politike iz preteklosti,

predvsem negativna selekcija pri

ljudeh in napačne odločitve tesno

prepletenih interesov politike,

gospodarstva, vsega. Recimo

temu domačinstvo, ki se mu

Slovenija ne more čisto izogniti

zaradi svoje majhnosti. Hkrati je

država postajala zbirokratizirana,

neučinkovita. Tudi nas je kljub

dejstvu, da je od začetka krize

minilo že nekaj let, presenetilo

to, kar smo našli, ko je naša vlada

leta 2014 nastopila mandat.

In kaj ste našli?

Finančno manj kot nič, velike

dolgove, skoraj oderuške mednarodne

obresti, in kar je bilo

najhujše, sistem je bil nastavljen

tako, da je vodil samo navzdol,

v zadolževanje in vedno večje

napetosti.

Kaj ste naredili najprej?

Uredili smo finance, kar nam

zdaj vsi že priznavajo. Dogovarjali

smo se z vsemi, ne glede na

to, ali so bili sogovorniki z leve

ali desne, in dosegli dvotretjinsko

večino v parlamentu, da smo

sprejeli način ravnanja z državnim

denarjem, ki vodi do zdrave

državne blagajne. To pomeni, da

ne zapravljamo več, kot si lahko

privoščimo. Kljub temu dogovoru

nam je uspelo zagotoviti enak

obseg socialnih pravic.

Kaj konkretno članom SMC

pomeni socialna država?

V Stranki modernega centra nam

še vedno pomeni najprej pomoč

tistim, ki si sami ne zmorejo

zagotoviti zadostnih in dostojnih

pogojev za življenje. Pomeni nam

varno starost, ki jo zagotavlja

solidarnostni pokojninski sistem,

pomeni nam javno šolstvo in

javni zdravstveni sistem, skrb in

spodbude za mlade. To so naše

temeljne usmeritve, ki smo jim

zavezani v našem programu in

ki smo jih zapisali v koalicijski

sporazum vlade, ki jo vodimo.

Zakaj je tako pomemben socialni

sporazum, ki ste ga podpisali?

Kar nekaj zadnjim vladam ni

uspelo doseči dogovora o socialnem

sporazumu, ki pomeni način

dogovarjanja, ko gre za širše

družbene teme. Socialni sporazum

predvideva, da se o takšnih

temah za skupno mizo dogovarjajo

delavci, delodajalci in

država. V takšnem okviru nam je

nedavno uspelo doseči dogovor

v sporu med delavci in upravo v

energetiki. V SMC smo ponosni,

da socialno sporazumevanje med

sindikati, delodajalci in vlado po

več kot petih letih znova deluje.

Kaj bi lahko izpostavili kot

največji dosežek pri ohranjanju

socialne države?

Najprej dejstvo, da je naša vlada

prva, ki postopoma odpravlja

nekatere omejitve pri socialnih

transferjih, sprejete v preteklih

letih. Naši ministri in poslanci so

podprli višjo minimalno plačo,

subvencionirano kosilo za večje

število otrok, prav tako ni več

mogoča izvršba na neto minimalno

plačo socialno najšibkejših.

Zavedamo se, kako težko se

preživljajo številni upokojenci,

zato smo podprli in bomo izvedli

že drugo uskladitev pokojnin v

tem letu. Ravnamo po načelu, da

gredo socialni transferji vzporedno

z zmožnostmi države, da jih

lahko dejansko izvedemo in za

njimi tudi stojimo.

Rekli ste, da je SMC socialnoliberalna

stranka, ki zagovarja

trg in svobodo podjetništva.

Kakšno vlogo naj ima pri tem

država?

Če pogledamo po svetu, je

rešitev več: popoln umik politike

iz gospodarstva, torej čim

bolj avtonomno gospodarstvo.

Druga rešitev, ki smo jo že imeli

in jo imajo v Franciji, je, da je

politika neposredno odgovorna.

“Ker si odgovoren, naredi tako,

kot se tebi zdi prav, če ne boš

naredil dobro, boš odgovarjal.” V

Franciji posamezna ministrstva

upravljajo določene gospodarske

družbe v državni lasti. Rešitev za

Slovenijo je po naši oceni ta, da

se zmanjša število gospodarskih

družb v državni lasti, da ostanejo

državne predvsem tiste, ki so

strateškega pomena.

Kakšen naj bo odnos države do

družb v večinski državni lasti?

Uprave teh družb morajo delati

odgovorno in neodvisno od

dnevne politike v največjo korist

podjetja in lastnika, to je države.

Upravljanje mora biti pregledno

in v skladu s pravili, ki jih je po

več kot dvajsetih letih prva postavila

naša vlada in naša večina

v parlamentu. Državne družbe

morajo voditi najboljši direktorji,

ne glede na to, od kod prihajajo.

V SMC podpiramo tiste kandidate,

ki so kompetentni, strokovno

usposobljeni, in ne po kriteriju

naši, vaši. Tako bo tudi naprej.

Kje se najbolj pozna finančna

stabilnost in predvidljivost

javnih financ?

Tega državljan res ne čuti neposredno,

posredno pa zagotovo.

Če ne bi uredili financ, bi bil

sedanji proračun še mnogo

manjši, tako pa je več denarja v


Naša

sredina

Intervju

13

»V Stranki

modernega centra

nam socialna

država še vedno

pomeni najprej

pomoč tistim,

ki si sami ne

zmorejo zagotoviti

zadostnih in

dostojnih pogojev

za življenje.

Pomeni nam

varno starost,

ki jo zagotavlja

solidarnostni

pokojninski sistem,

pomeni nam

javno šolstvo in

javni zdravstveni

sistem, skrb in

spodbude za

mlade.«

vseh sektorjih, višja je gospodarska

rast, stopnja brezposelnosti

se je začela zmanjševati, plače se

dvigujejo. A da se cikel investicij

zažene, se ne da narediti čez noč.

Evropa, tudi Slovenija, sta danes

drugačni, kot sta bili pred letom

2008, vsi smo podvrženi programu

stabilnosti. Pozna se v tem,

da smo v zadnjem letu plačali

veliko manj za obresti javnega

dolga. Če država ne bi imela tako

velikega dolga, bi denar, ki ga

plačujemo za obresti, lahko porabili

v proračunu za investicije,

socialo, varnost.

Kako bi opredelili SMC? Kakšna

stranka ste?

Nastaja stranka socialno-liberalne

usmeritve, ki pod socialno

razume socialno državo ter pod

liberalno podjetništvo in odprto

gospodarstvo, ki takšno socialno

državo sploh omogoča. Verjamemo,

da je socialno-liberalni

koncept in program razvoja moderne

države pravi. Danes bolj

kot kdaj prej, ker je vzdrževanje

pridobitev socialne države danes

veliko težje kot pred krizo.

Koliko vas je ostalo v politiki od

prvotne programske skupine?

V ustanovni skupini smo bili

strokovnjaki za vsa področja,

ki jih pokriva vlada. Bilo nas je

okrog 80, tretjina se nas je ob

ustanovitvi včlanila v stranko,

približno desetina nas je, ki smo

politično aktivni.

To, kako je nastajal strankin

progam, je skoraj napeta zgodba,

tudi zaradi časovne stiske.

Z Violeto Bulc in Aleksandrom

Kešeljevićem smo vse zidove na

takratnem sedežu stranke prelepili

z vsebinami, ki so počasi

vodile v strankin program. Prvotni

osnutek programa je bil na

200 straneh, to je bilo res veliko

besedila.

Za državnozborske volitve je

popolnoma jasno, da ste bili veliki

zmagovalci, kaj pa lokalne

volitve?

SMC je na lokalnih volitvah

dobila 313 občinskih svetnikov.

Imamo izjemno močno skupino

v Ljubljani in Mariboru ter še

131 občinah po vsej Sloveniji. 14

dni po državnozborskih volitvah

sem prevzel funkcijo generalnega

sekretarja, nato smo odšli

na teren in ustanavljali lokalne

odbore. V tednu dni smo opravili

regijske obiske, od avgusta naprej

smo obiskali vseh 60 lokalnih

odborov. Štirje smo bili v avtu in

na terenu po 12, tudi do 16 ur na

dan. Iz nič smo naredili mrežo in

postavili liste za občinske volitve:

za svetnike, župane, krajevne

skupnosti in mestne četrti. Bilo

je več kot 3500 kandidatov.

Kaj pomeni lokalna mreža SMC?

Naši ljudje po lokalnih odborih

so duša te stranke, samo zahvalimo

se jim lahko za popoldanske

in večerne ure, ki jih po službi

namenijo organizaciji dogodkov,

predavanjem, branju gradiv,

da potem lahko sodelujejo v

programskih odborih stranke pri

oblikovanju zakonov, pogovorih,

na srečanjih.

SMC je izjemno velika stranka,

največja v zgodovini državnega

zbora. Kako pride do skupnih

odločitev kar 35 poslancev, 60

lokalnih odborov, ministrov in

njihove politike na področjih, ki

jih vodijo?

Stranka ima utečen, demokratičen

način sprejemanja odločitev.

Če so mnenja različna, se o

vsebinah veliko pogovarjamo, o

nekaterih temah pa smo popolnoma

enotni, na primer, ko gre

za zapis pravice do pitne vode

v ustavo. Ravno zdaj je državni

zbor na pobudo našega poslanca

sprejel zakon, ki omogoča

istospolnim parom enak dostop

do socialno-ekonomskih pravic.

V resnici je ta enotnost naša

velika prednost, zlasti ker tudi

znotraj vlade in v parlamentu

delujemo pozitivno in resnično

želimo sodelovanje. Stranka modernega

centra nima stricev niti

botrov in nismo prevzeli neke

prejšnje infrastrukture.

Koliko vas je v stranki SMC?

Stranka ima okrog 3000 članov,

veliko več pa simpatizerjev, ljudi,

ki so pripravljeni sodelovati na

nekem področju. Čas, ko smo

ustanavljali stranko tako, na

hitro, je bil evforičen; ustanovitev

je dala prvi zagon, ljudje so

se včlanjevali in imeli pričakovanja.

Zdaj smo v procesu naravne

rasti, naravnega razvoja stranke.

Vabim pa tudi vse, ki želijo

sooblikovati politiko na različnih

področjih, da se nam pridružijo

pri pogovorih na našem odboru

za socialne zadeve na stranki in

v drugih odborih stranke – za

varnost, gospodarstvo, zdravje,

šolstvo, pravosodje, infrastrukturo,

okolje.

Kakšen je politik ali član SMC?

Še vedno smo takšni, kot smo

bili, ko smo se odločili za politiko,

družbenoodgovorni in

zavezani načelom pravne države.

Zato smo tu. Včasih izpade to kot

politična naivnost, pa nič hudega,

delati želimo za ljudi, in to ne

le na kratki rok.

Prav gotovo želite biti všeč

ljudem?

Vsaka stranka mora upoštevati

mnenje ljudi, a ne na račun

praznih obljub. SMC lahko svoje

obljube izpolni. Skoraj vsaka

odločitev, ki je bila sprejeta v

parlamentu v zadnjem letu in

pol, je bila sprejeta, ker so zanjo

glasovali poslanci SMC. To je

dobro vedeti. Za vse socialne pravice,

za vse odprave varčevanj,

za obseg proračunskih sredstev

in sprejemanje pravil upravljanja

državnega premoženja, za

vse te odločitve so potrebni naši

glasovi.

Nam Slovencem manjka optimizma?

Študije kažejo, da nam ne gre

tako slabo, in še vedno smo socialno

najbolj homogena evropska

družba. Razlike med najbogatejšimi

in najrevnejšimi so pri nas

najmanjše v Evropi. Zavedamo

se, da nekateri zdajšnji sistemi

niso najučinkovitejši, z učinkovitostjo

države je največji problem.

Ampak koliko inovatorjev, inovativnih,

prodornih podjetij imamo,

koliko start upov, ki imajo

dobre ideje, v tem smo v svetovni

špici. Ljudje znajo, država pa ne

najbolje. Zato smo tukaj mi, da

bosta šla državljan in država z

roko v roki.

Kaj pa vi osebno, kaj vam

pomeni politika. Se v njej

obračate raziskovalno kot

v obramboslovju ali vas je

(za)mikala, kot vas mikajo

potovanja?

Kot odločitev. Ki je prišla pred

poltretjim letom, se izvila iz tiste

naše prvotno civilnodružbene

skupine. V politiko nisem šel

zaradi politike, ampak da nekaj

naredim, nekaj, kar je prav in

dobro za vse državljane. Pred

tem se nisem nikoli politično

angažiral, bil pa sem vedno kritičen.

Nista pa dovolj le kritičnost

in opozarjanje, temveč je treba

poskušati tudi kaj narediti. Zdaj

imam priložnost.

Kaj vas je najbolj presenetilo v

politiki?

Stvar, ki me je v politiki na nek

način presenetila, je, da beseda

velikokrat ne velja. To je po

mojem mnenju tudi eden izmed

razlogov, zakaj je politika med

ljudmi ocenjena tako, kot je.

Naša beseda v politiki velja, in to

dokazujemo vsak dan.


14 Novice

Naša

sredina

Z vami

živimo tudi

na terenu

Poslanec Saša Tabaković je v

središču Velenja odprl poslansko

pisarno, kjer bo vsak prvi ponedeljek

in tretjo sredo v mesecu

v popoldanskih urah na voljo za

vse občane Velenja, Šoštanja,

Šmartnega ob Paki in Žalca pa

tudi za druge. Poslansko pisarno

je odprl tudi poslanec Marko

Ferluga, in sicer v Kobaridu,

kjer bo vsak prvi ponedeljek v

mesecu ob 16. uri oziroma po

dogovoru: “Veseli me, da imam

pisarno tudi v tem kraju, saj tu

živijo pozitivni ljudje, in bom z

veseljem pomagal, kjerkoli bom

lahko, kar je tudi moja naloga.”

Poslanec Ferluga ima sicer pisarno

tudi v Kopru.

Svojo poslansko pisarno pa je

odprla še poslanka Irena Kotnik,

tokrat še v Cerknem, saj jih ima

že v Škofji Loki, Radovljici in na

Bledu. Tako se je odločila, ker si

želi, da bi bila v stiku z državljani:

”Kot državljan, ki spremlja

politiko, gledaš na slednjo drugače

kot takrat, ko si vanjo vpet,

zato razumem državljane, da

so včasih nezadovoljni, vendar

več kot delati ne moremo, res se

trudimo, a včasih enostavno ne

gre hitreje.” V Radovljici je vsak

ponedeljek (razen prvi ponedeljek

v mesecu, ko je v poslanski

pisarni na Bledu) med 16. in

19. uro, poslanska pisarna v

Cerknem pa je odprta vsak drugi

mesec, in sicer vsak drugi ponedeljek

od 16. do 18. ure.

SMC za nova delovna mesta

Na pobudo poslanca SMC Ivana

Preloga so že v lani potekali sestanki

in aktivno iskanje rešitev

za podjetje Arosa Mobilia iz Limbuša,

ki je zašlo v likvidnostne

težave. Minister za gospodarstvo

Zdravko Počivalšek je takrat

obljubil, da bo storil vse potrebno

za ohranitev 110 delovnih

mest. Med vladnim obiskom v

Podravju sta minister in poslanec

Prelog zopet obiskala podjetje

in predala veselo novico,

da jim je strokovna medresorska

skupina izdala pozitivno mnenje

o odobritvi pomoči po načelu

de minimis. Gre za 200.000

evrov, s katerimi bodo rešili 110

delovnih mest. Ministrstvo za

gospodarski razvoj in tehnologijo

je pripravilo vladno gradivo, ki

gre v medresorsko usklajevanje.

Potrditi ga morata služba vlade

za zakonodajo in ministrstvo za

finance, potem pa gre gradivo na

vlado.

Minister Počivalšek je mesec

pozneje položil temelj za začetek

gradnje Hotela Mond v Šentilju

in ob tem izrazil zadovoljstvo, saj

gre za veliko pridobitev za razvoj

turizma v tej občini, ki prinaša

tudi nova delovna mesta: “Vlada

še enkrat dokazuje, da izpolnjuje

svoje obljube in spodbuja

uspešne projekte.” Poudaril je

tudi, da turizem raste na lokalni,

regionalni in nacionalni ravni

ter svoje veje širi tudi čez mejo:

“Veseli me, da bomo danes to

simbolično ponazorili z zasaditvijo

slovenske in avstrijske

trte.” Na dogodku sta bila tudi

poslanec Ivan Prelog in predsednica

Lokalnega odbora Pesnica

Slavica Klemenčič.

Minister Počivalšek je kot primer

dobre prakse s predsednico Lokalnega

odbora Slovenske Konjice

Ksenijo Klampfer in poslancem

mag. Bojanom Krajncem

obiskal tudi uspešno podjetje

GKN Driveline v Zrečah. “S svojo

širitvijo bi lahko dodatno zaposlili

100 delavcev. Ker je eden

izmed prioritetnih ciljev SMC

ravno dvig ravni zaposlovanja,

se bomo maksimalno angažirali,

da bomo ustvarili podporno

okolje za izpolnitev tega cilja,”

vidi veliko priložnosti v podjetju

Bojan Krajnc. Minister je bil nad

poslovanjem podjetja navdušen:

“Za nas je vsak investitor kot zlato,

saj je tudi zadovoljstvo države

največje takrat, ko imajo njeni

državljani možnost za delo.”

Ksenija Klampfer

V lokalno okolje poskušamo vnesti več strpnosti

Lokalni odbor SMC Slovenske

Konjice so po besedah

predsednice Ksenije Klampfer

ustanovili hitro in brez večjih

težav, saj so znali prepoznati

ljudi, ki so bili takrat in so še

danes pripravljeni delati v duhu

načel, vrednot in političnih

izhodišč stranke. Potrjujejo jih s

konkretnim delom in odločitvami

in so ponosni, da so med drugim

ugotovili nepravilnosti pri

financiranju svetniških skupin in

ustavili sprejetje nezakonitega

odloka, povezanega z urejanjem

zdravstvenih koncesij v Občini

Slovenske Konjice.

Kateri so bili prvi projekti,

ki ste se jih lotili?

Med večje projekte prav gotovo

spada priprava proračuna, kjer

smo opozorili na smotrnejšo

porabo proračunskih sredstev

in z vloženim amandmajem k

proračunu poskušali doseči učinkovitejšo

razporeditev sredstev.

Prav tako ves čas skrbimo za

zakonito sprejemanje občinskih

predpisov in z opozarjanjem na

nepravilnosti poskušamo doseči,

Med večje dosežke si

štejem prizadevanje za

zakonito delovanje občine,

nazadnje pri ugotavljanju

nepravilnosti v zvezi s

financiranjem svetniških

skupin, preprečili oziroma

ustavili smo tudi sprejetje

nezakonitega odloka,

povezanega z urejanjem

zdravstvenih koncesij v

občini.

da so sprejeti predpisi zakoniti in

pravični. Ves čas vztrajamo, da

občina ob sprejemanju odločitev

skrbi za socialno in ekonomsko

varnost prebivalstva. V ta namen

smo tudi predlagali uvedbo

subvencij pri obračunavanju

stroškov čiščenja komunalnih

in odpadnih voda. Še posebno

smo ponosni na to, da s svojim

delovanjem v lokalno okolje

poskušamo vnesti več strpnosti

ter posledično več spoštovanja

in sodelovanja na vseh ravneh

družbenega in političnega delovanja.

Sami delate tudi v vlogi

občinske svetnice. Kako poteka

delo tam in kateri je bil vaš

največji uspeh?

Poleg tega, da sem predsednica

LO SMC Slovenske Konjice,

sem tudi občinska svetnica in

predsednica Statutarno pravne

komisije. Med večje dosežke si

štejem prizadevanje za zakonito

delovanje občine, nazadnje

pri ugotavljanju nepravilnosti

v zvezi s financiranjem

svetniških skupin, preprečili

oziroma ustavili smo tudi

sprejetje nezakonitega odloka,

povezanega z urejanjem

zdravstvenih koncesij v občini,

ves čas pa skrbno nadzorujemo

in opozarjamo na smotrnejšo

porabo proračunskih sredstev.

Po katerem načelu delujete v

vašem lokalnem odboru?

Delujemo po načelu, da mora

politika biti načrtovanje in

udejanjanje dobrega za vse

občane in ne uresničevanje

ozkih zasebnih interesov. Zato

si prizadevamo za sodelovanje

in usklajevanje ter ne sledimo

razdiralnim načinom političnega

delovanja. Ves čas poskušamo

spodbujati presojo o tem, kaj je

prav, dobro, pravično in pošteno.

Verjamemo, da le takšen pristop

dviguje našo osebno in družbeno

samozavest ter prepoznavno

podobo SMC v lokalnem okolju.

Katera so najpogostejša

vprašanja in pobude iz vašega

lokalnega okolja?

Najpogostejše pobude z

lokalnega okolja so povezane

z zagotavljanjem socialne in

ekonomske varnosti občanov

ter skrb za stalni razvoj kulture,

turizma in športa. Tako je

na primer Občina Slovenske

Konjice v minulih letih svojo

primarno razvojno strategijo

oblikovala na področju turizma

in kulture, vendar se zdi, da je ta

razvoj obstal na neki točki. Tako

se pobude usmerjajo predvsem

v vnovični zagon turizma in

kulture, predvsem pa na tisto,

kar se je mogoče v minulih letih

zanemarjalo, to je ustvarjanje

pogojev za razvoj podjetnosti, ki

bi omogočali dodano vrednost v

občini.


Naša

sredina

Lokalni odbori 15

LO Dravograd

za srčnost

v lokalnem okolju

Lokalni odbor SMC Dravograd

je bil ustanovljen pred lokalnimi

volitvami, predsednik je Zvonko

Burja, podpredsednik Miran

Korošak, podpredsednica dr.

Lucija Čevnik, sekretarka pa

Maja Praper.

V občinskem svetu Občine

Dravograd sta kot svetnika s

svojimi predlogi, opozarjanjem

na napake in konstruktivnimi

kritikami dejavna Zvone Burja in

mag. Dušan Ferenčak. Ker se zavedajo,

da je dobro sodelovanje v

regiji pogoj za napredek, so se z

drugimi odbori iz Koroške združili

in v precej skupnih projektih

delujejo enotno. Eden od takšnih

projektov je tudi 3. razvojna os,

ki bi tudi prebivalcem Koroške

omogočila dobro in varno cestno

povezavo do preostalih delov

Slovenije.

Ob prvi obletnici ustanovitve

stranke SMC so v LO Dravograd

organizirali izobraževanje o prvi

pomoči in uporabi avtomatskega

defibrilatorja. Z organizacijo

humanitarnih akcij zbiranja

sredstev so nabrali dovolj denarja,

da so z avtomatskimi defibrilatorji

v ogrevanih AED-omaricah

opremili že tri lokacije:

”Akcijo nadaljujemo in jo za leto

2016 načrtujemo še na treh točkah.

Za to smo se odločili, ker se

zavedamo, da je skrb za sočloveka

najvišja človeška vrednota, ki

jo vse prepogosto zanemarjamo,”

je dejal Zvone Burja. Člani LO

Dravograd so ob materinskem

dnevu obiskali tudi bivajoče in

zaposlene iz Koroškega doma

starostnikov Črneče in jih simbolično

obdarovali z vrtnico.

Dr. Milan Brglez

prisluhnil težavam

krajanov Osilnice

Podpredsednik stranke in predsednik državnega zbora dr. Milan

Brglez je na pobudo Lokalnega odbora SMC Kočevje obiskal Pokolpje.

V Osilnici ga je sprejel župan Antun Volf, potem pa so si s poslancem

Simonom Zajcem in predsednikom LO SMC Kočevje Božidarjem

Petehom ter članicami in člani SMC ogledali nedokončani dom

starejših občanov. Gradnjo doma je financirala občina, potem pa je ta

pred nekaj leti zastala zaradi medresorske neusklajenosti. Dr. Brglez

je ponudil pomoč, da se usklajevanja nadaljujejo.

Podpredsednik SMC si je ogledal tudi maloobmejni prehod Zamost,

ki ovira prehod avtobusov in tovornjakov, odkar je bil pred nekaj leti

prekategoriziran iz meddržavnega prehoda. Dr. Brglez je zagotovil,

da bodo na pristojnem ministrstvu preverili, ali obstaja možnost, da

prehod znova prekategorizirajo, vzporedno pa izvedejo tudi potrebne

infrastrukturne prilagoditve.

V Domu krajanov se je pozno popoldne srečal s krajani in odgovoril

na številna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na infrastrukturno

podhranjenost občine, saj v Osilnici nimajo niti bankomata. Bankomat

bi moral biti v interesu vseh, tudi države, so poudarili krajani.

V odprtem pogovoru so krajani opozorili tudi na problem žice ob

Kolpi na meji s Hrvaško. V odgovoru jim je dr. Brglez pojasnil, da bo

ta odstranjena, takoj ko bo na meji vzpostavljen kooperativen odnos s

sosednjo državo

Poslanec Simon Zajc je kot podpredsednik odbora za kmetijstvo v

državnem zboru približno 60 krajanom, ki so bili med občinstvom,

predstavil ustanovitev podjetja za lesno gospodarstvo v Kočevju, ki

bo skrbelo za vnovični zagon in razvoj lesne industrije v tej regiji.

Krajani so bili z obiskom dr. Brgleza in poslanca Zajca zelo zadovoljni,

ob tem pa so poudarili, da sta prva visoka politika, ki nista prišla

zaradi predvolilnega boja ali praznika, ampak prav na pogovor z

njimi o njihovih težavah in pričakovanjih.

SMC podpira akcijo

Velikani slovenskega

športa V Murski Soboti je

potekala humanitarna akcija

Velikani slovenskega športa z

namenom zbiranja sredstev

pomoči otrokom iz revnih

družin. Humanitarno akcijo

vsak mesec v drugem kraju

organizira Športno društvo

Olimpiki v sodelovanju s

Sašem Udovičem, Andrejem

Staretom in drugimi znanimi

športniki. Vseslovenski

kampanji se je pridružila tudi

naša stranka.

Mladi želijo prazna

občinska stanovanja

urediti v skupnosti

za mlade Poslanka dr.

Jasna Murgel in svetnik SMC

na Mestni občini Maribor

Damir Orehovec sta se

udeležila sklepne predstavitve

projekta Glas mladih Maribora.

Pogovarjali so se o problemih

in idejah, ki so jih mladi

izpostavili po dvodnevnih

delavnicah. Med drugim

si želijo več verodostojnih

informacij na temo politike,

evropskih projektov mobilnosti

in tega, da bi prazna

občinska stanovanja uredili

v stanovanjske skupnosti za

mlade.

Miha Rebolj

Vzdušje se je hitro spremenilo v pravo smer

Po lokalnih volitvah v letu 2014

se je po besedah predsednika

Lokalnega odbora Jesenice,

sicer pa znanega hokejista Mihe

Rebolja vzdušje spremenilo v

pravo, pozitivno smer. Aktivno

so pristopili k reševanju

večletnih nerešenih in perečih

infrastrukturnih izzivov, ki

bremenijo Jesenice.

Kateri so bili prvi projekti,

ki ste se jih lotili?

Lotili smo se iskanja rešitve

dolgo pričakovane energetske

sanacije Srednje šole Jesenice.

Pri pristojnih službah

opozarjamo na nevarnost

pobočnega masnega premika

na območju Potoške planine. V

letu 2017 se bo v Občini Jesenice

začel projekt Druga predorska

cev Karavanke. V sklopu

priprave državnega prostorskega

načrta je LO SMC Jesenice

aktivno sodeloval pri podajanju

predlogov za čim manjše

obremenitve občank in občanov

Jesenic in Kranjske Gore med

gradnjo druge cevi predora.

Veseli smo, da nam je

v proračunu Občine

Jesenice uspelo zagotoviti

več sredstev za program

za šport ter da smo

zagotovili sredstva za

dodatno subvencijo pri

plačilu vrtca, do katere so

upravičeni mladi starši,

ki imajo stanovanjski

kredit za reševanje prvega

stanovanjskega problema.

Predlagali smo tudi ukrepe pri

iskanju primernejših rešitev v

sklopu uredbe o odvajanju in

čiščenju odpadne komunalne

vode.

Veseli smo, da nam je v

proračunu Občine Jesenice

uspelo zagotoviti več sredstev

za program za šport ter da smo

zagotovili sredstva za dodatno

subvencijo pri plačilu vrtca, do

katere so upravičeni mladi starši,

ki imajo stanovanjski kredit za

reševanje prvega stanovanjskega

problema. Uresničena je tudi

naša pobuda za noveliranje in

prevetritev razpisnih pogojev

za vodstvena delovna mesta v

javnih zavodih, ki so bili dolgo

nespremenjeni in precej ozko

usmerjeni.

Kakšen je tipičen delovni dan

predsednika lokalnega odbora?

Delujem kot profesionalni

podžupan, zato sem osredotočen

na delo v občinski upravi.

Pogostokrat se slišim s

sekretarjem LO SMC Jesenice

Fikretom Fićem Avdićem,

s katerim se pogovoriva

o aktualnih temah ter o

morebitnih nalogah in izzivih

lokalnega odbora v bližnji

prihodnosti. Končujem tudi

štiriletni mandat kot predsednik

Hokejskega društva Jesenice, ki

skrbi za hokejski podmladek na

Jesenicah.

Katera je bila vaša

najzanimivejša izkušnja? Se

je zgodilo kaj, česar niste

pričakovali?

V negativnem smislu me je še

najbolj presenetilo dogajanje

med volilno kampanjo oziroma

retorika posameznikov, s

katerimi sem pred tem preživel

precej časa. Naivno misleč,

da jih dobro poznam, sem bil

neprijetno presenečen nad

njihovimi precej neposrečenimi

objavami na družabnih

omrežjih.

Kakšni so vaši cilji v tem in

prihodnjem letu?

Z drugimi lokalnimi odbori in

ob pomoči poslank in poslancev

SMC bomo iskali rešitve, kako

obuditi oziroma poudariti

izjemen pomen in turistični

potencial Bohinjske proge. V

občinski upravi bom še naprej

aktivno sodeloval pri izvedbi

projekta jeseniške razgledne

poti, ki bo služila ne samo kot

povezava med vzhodnim in

zahodnim delom mesta, temveč

tudi kot varna rekreacijska

površina, ki jo potrebujemo za

vse generacije naših občank in

občanov.

Po katerem načelu delujete v

vašem lokalnem odboru?

Članice in člani našega lokalnega

odbora med seboj sodelujemo na

načelnosti in usklajevanju ter na

odprtih in iskrenih pogovorih.

Zavezali smo se, da bodo naše

dejavnosti usmerjene izključno

v skupno dobro naših občank in

občanov ter v nadaljnji razvoj

našega mesta oziroma občine.


16 Predsedniki lokalnih odborov

NAŠA

SREDINA

Jordan Polanc

Ajdovščina (Ajdovščina in

Vipava)

ajdovscina@lo.strankasmc.si

Lilijana Bošnjak

Brezovica (Brezovica, Dobrova-

Polhov Gradec, Horjul)

brezovica@lo.strankasmc.si

Tomislav Jurman

Brežice (Brežice)

brezice@lo.strankasmc.si

Margareta Guček

Zakošek

Celje (Celje, Dobrna, Štore,

Vojnik)

celje@lo.strankasmc.si

Milan Jurkovič

Cerknica (Bloke, Cerknica,

Loška dolina)

cerknica@lo.strankasmc.si

Duška Vlašič

Bela krajina (Črnomelj, Metlika,

Semič)

crnomelj@lo.strankasmc.si

Jana Miklavčič

Domžale (Domžale, Lukovica,

Mengeš, Moravče, Trzin)

domzale@lo.strankasmc.si

Zvonko Burja

Dravograd (Dravograd)

dravograd@lo.strankasmc.si

Vera Granfol

Gornja Radgona (Apače,

Gornja Radgona, Radenci, Sveti

Jurij ob Ščavnici)

gornjaradgona@lo.strankasmc.si

Andrej Valentinčič

Goriška (Kanal ob Soči, Brda,

Šempeter – Vrtojba, Renče –

Vogrsko, Miren – Kostanjevica,

Nova Gorica)

novagorica@lo.strankasmc.si

Nejc Kolmančič

Grosuplje (Dobrepolje,

Grosuplje, Ivančna Gorica)

grosuplje@lo.strankasmc.si

Maša Kovač

Hrastnik (Hrastnik)

hrastnik@lo.strankasmc.si

Miro Krevs

Idrija (Cerkno in Idrija)

idrija@lo.strankasmc.si

Matija Tomšič

Ilirska Bistrica (Ilirska Bistrica)

ilirskabistrica@

lo.strankasmc.si

Marisa Višnjevec Tuljak

Izola (Izola)

izola@lo.strankasmc.si

Miha Rebolj

Jesenice (Jesenice, Kranjska

Gora, Žirovnica)

jesenice@lo.strankasmc.si

Aleš Lipičnik

Kamnik (Kamnik in Komenda)

kamnik@lo.strankasmc.si

Božidar Peteh

Kočevje (Kočevje, Kostel,

Osilnica)

kocevje@lo.strankasmc.si

Lilijana Kozlovič

Koper (Ankaran in Koper)

koper@lo.strankasmc.si

Primož Terplan

Kranj (Cerklje na Gorenjskem,

Jezersko, Kranj, Naklo, Preddvor,

Šenčur

kranj@lo.strankasmc.si

Dušan Dornik

Krško (Kostanjevica na Krki in

Krško)

krsko@lo.strankasmc.si

Marija Minka Zupanc

Laško (Laško in Radeče)

laskp@lo.strankasmc.si

Jožica Krajner

Lenart (Benedikt, Cerkvenjak,

Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v

Slovenskih goricah, Sveta Trojica

v Slovenskih goricah)

lenart@lo.strankasmc.si

Jožef Gerenčer

Lendava (Črenšovci, Dobrovnik,

Kobilje, Lendava, Odranci,

Turnišče, Velika Polana)

lendava@lo.strankasmc.si

Ljubo Tomažič

Litija (Dol pri Ljubljani, Litija,

Šmartno pri Litiji)

litija@lo.strankasmc.si

Peter Umek

Ljubljana (Ljubljana)

ljubljana@lo.strankasmc.si

Sara Karba

Ljutomer (Križevci, Ljutomer,

Razkrižje, Veržej)

ljutomer@lo.strankasmc.si

Eva Černigoj

Logatec (Logatec)

logatec@lo.strankasmc.si

Andrej Špenga

Maribor (Duplek, Hoče-Slivnica,

Maribor, Miklavž na Dravskem

polju, Rače-Fram, Starše)

maribor@lo.strankasmc.si

Karin Elena Sanchez

Medvode (Medvode in Vodice)

medvode@lo.strankasmc.si


NAŠA

SREDINA

Predsedniki lokalnih odborov 17

Franc Galin

Mozirje (Gornji Grad, Ljubno,

Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob

Savinji, Solčava)

mozirje@lo.strankasmc.si

Ksenija Flegar

Murska Sobota (Beltinci,

Cankova, Gornji Petrovci, Grad,

Hodoš, Kuzma, Moravske

Toplice, Murska Sobota, Puconci,

Rogašovci, Šalovci, Tišina)

murskasobota@lo.strankasmc.si

Urška Ban

Novo mesto (Dolenjske

Toplice, Mirna Peč, Novo mesto,

Straža, Šentjernej, Šmarješke

Toplice, Žužemberk)

novomesto@lo.strankasmc.si

Mojca Žnidarič

Ormož (Ormož, Središče ob

Dravi, Sveti Tomaž)

ormoz@lo.strankasmc.si

Slavica Klemenčič

Pesnica (Kungota, Pesnica,

Šentilj)

pesnica@lo.strankasmc.si

Andrej Korenika

Piran (Piran)

piran@lo.strankasmc.si

Ernest Zakarija

Postojna

(Pivka in Postojna)

postojna@lo.strankasmc.si

Branko Kumer

Ptuj (Cirkulane, Destrnik, Dornava,

Gorišnica, Hajdina, Juršinci,

Kidričevo, Majšperk, Markovci,

Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v

Slovenskih goricah, Trnovska vas,

Videm, Zavrč, Žetale)

ptuj@lo.strankasmc.si

Zoran Bricman

Radlje ob Dravi (Muta,

Podvelka, Radlje ob Dravi,

Ribnica na Pohorju, Vuzenica)

radljeobdravi@lo.strankasmc.si

Gregor Remec

Radovljica (Bled, Bohinj, Gorje,

Radovljica)

radovljica@lo.strankasmc.si

Ivan Backovič

dolina (Črna na Koroškem,

Mežica, Prevalje, Ravne na

Koroškem)

ravnenakoroskem@

lo.strankasmc.si

Janez Šilc

Ribnica (Loški Potok, Ribnica,

Sodražica)

ribnica@lo.strankasmc.si

Tomislav Slivnjak

Ruše (Lovrenc na Pohorju, Ruše,

Selnica ob Dravi)

ruse@lo.strankasmc.si

Danica Božič

Sevnica (Sevnica in Škocjan)

sevnica@lo.strankasmc.si

Goran Mijatovič

Sežana (Divača, Hrpelje-Kozina,

Komen, Sežana)

sezana@lo.strankasmc.si

Ksandi Javornik

Slovenj Gradec (Mislinja in

Slovenj Gradec)

slovenjgradec@lo.strankasmc.si

Miro Juhart

Slovenska Bistrica (Makole,

Oplotnica, Poljčane, Slovenska

Bistrica)

slovenskabistrica@lo.strankasmc.si

Ksenija Klampfer

Slovenske Konjice (Slovenske

Konjice, Vitanje, Zreče)

slovenskekonjice@lo.strankasmc.

si

Peter Jevšinek

Šentjur (Dobje in Šentjur)

sentjur@lo.strankasmc.si

Jožica Vavpotič Srakar

Škofja Loka (Gorenja vas-

Poljane, Škofja Loka, Železniki,

Žiri)

skofjaloka@lo.strankasmc.si

Mateja Vidrajz

Škofljica (Ig, Škofljica, Velike

Lašče)

skofljica@lo.strankasmc.si

Klaudija Redenšek

Šmarje pri Jelšah (Bistrica ob

Sotli, Kozje, Podčertek, Rogaška

Slatina, Rogatec, Šmarje pri

Jelšah)

smarjeprijelsah@lo.strankasmc.si

Renata Pavc

Tolmin (Bovec, Kobarid, Tolmin)

tolmin@lo.strankasmc.si

Tadej Špitalar

Trbovlje (Trbovlje)

trbovlje@lo.strankasmc.si

Igor Teršar

Trebnje (Mirna, Mokronog-

Trebelno, Šentrupert, Trebnje)

trebnje@lo.strankasmc.si

Andrej Frelih

Tržič (Tržič)

trzic@lo.strankasmc.si

Breda Kolar

Velenje (Šmartno ob Paki,

Šoštanj, Velenje)

velenje@lo.strankasmc.si

Miroslav Ribič

Vrhnika (Borovnica, Log-

Dragomer, Vrhnika)

vrhnika@lo.strankasmc.si

Gašper Koprivšek

Zagorje ob Savi (Zagorje ob

Savi)

zagorjeobsavi@lo.strankasmc.si

Slavko Šketa

Žalec (Braslovče, Polzela,

Prebold, Tabor, Vransko, Žalec)

zalec@lo.strankasmc.si


18 Javna tribuna

Naša

sredina

Predsednik vlade

dr. Miro Cerar je 3. marca

na javni tribuni v

Cankarjevem domu v

Ljubljani na vrhuncu

napete razprave in

zborovanj ter protestov

za in proti reševanju

vprašanj begunske krize,

razpravljal z državljankami

in državljani. Ali bo pri nas

zaradi zaprtja avstrijskih

mej ostalo več beguncev,

bomo potrebovali več

begunskih centrov, kot sta

v Logatcu in na Kotnikovi v

Ljubljani, bomo postavljali

nove ograje na balkanski

begunski poti? Kaj delajo v

Bruslju?

Javno tribuno v amfiteatrski Štihovi dvorani je suvereno povezoval

igralec, zdaj pa poslanec SMC Saša Tabaković.

Skupina mladih je takoj po

začetku tribune vstala ter

občinstvu in dr. Cerarju zapela

protestno priredbo stare otroške

pesmice. Dr. Cerar je mlade

aktiviste poslušal do konca in se

jim zahvalil za kritičen prispevek,

a so tribuno takoj za svojim

nastopom zapustili.

Glasbenik Miha Blažič alias N'toko

je dr. Cerarju postavil ključna

vprašanja o svobodi, mejah in

humanitarnosti.

Ladislav Troha, znan tudi kot »pojoči major«, je imel pripravljen govor.

Dr. Cerar je na

odprtem prizorišču

Štihove dvorane

zavzeto odgovarjal

zlasti na kritike.


Naša

sredina

Javna tribuna 19

Vzdušje v dvorani je bilo pravo

za javno tribuno, vprašanja pa

vsebinska in polemična.

Javno tribuno je pozorno

spremljel tudi poslanec

dr. Mitja Horvat.

S pozivom k solidarnosti

do beguncev in migrantov

se je v razpravo vključil

sindikalist Goran Lukič.

Naše poslanke in poslanci so z

zanimanjem spremljali odprto, na

trenutke napeto soočanje mnenj.

Predsednik dr. Cerar je zlasti

zavzeto odgovarjal na kritična

razmišljanja mladih.


20 Sekretariat

Naša

sredina

Akademija SMC

Aprila začetek izobraževanja in

usposabljanja prve generacije

novih politikov

Stranka modernega centra je

mlada in hitro rastoča organizacija,

ki se v slovenskem

političnem prostoru uveljavlja

skozi svoje članice in člane,

svetnike in svetnice v občinskih

in mestnih svetih, podžupanje in

podžupane (v prihodnosti tudi

županje in župane), poslanke in

poslance, ministrice in ministre

ter druge sodelavke in sodelavce

ter prostovoljke in prostovoljce

na vseh ravneh delovanja.

Članice in člani stranke imajo

pravico pa tudi dolžnost, da se

dodatno izobražujejo in usposabljajo

ter s tem pridobivajo

znanja in veščine, ki prispevajo

k boljšemu delovanju stranke

in k učinkovitejšemu in uspešnejšemu

opravljanju funkcij

ter zadolžitev v sklopu stranke,

države in družbe.

Akademija SMC, program političnega

izobraževanja in usposabljanja,

predstavlja proces, s

katerim bo Stranka modernega

centra skrbela za kontinuiran

in dinamičen razvoj stranke

na področju opolnomočenja

in vključevanja članstva. Pri

razvoju vsebin in metodologije

vključujemo izkušnje in pristope

uspešnih sodobnih liberalnih

strank, projekt pa temelji na

aktivnem sodelovanju sodelavk

in sodelavcev sekretariata SMC

in širšega članstva stranke.

Akademija SMC bo predstavljala

tudi okolje, v katerem se članice

in člani oblikujejo, usmerjajo in

usposabljajo za nove generacije

politikov na lokalni, državni

in mednarodni ravni, da bodo

pripravljeni na izzive, s katerimi

se bo SMC srečevala v procesu

svojega političnega razvoja kot

sodobna socialno-liberalna

stranka.

Naša vizija je omogočiti dodatni

razvoj za visokomotivirane,

usposobljene in kompetentne

posameznice in posameznike,

ki bodo v javnosti suvereno

predstavljali vrednote in vizijo

Stranke modernega centra. Z

dinamičnim procesom izobraževanja

in usposabljanja ter prek

nenehne komunikacije želimo

ustvariti politične voditelje

prihodnosti, ki bodo opremljeni

z vsemi programsko-ideološkimi

znanji in tehničnimi veščinami

za uspešno delovanje na sodobnem

političnem parketu. V tem

procesu bomo utrdili pripadnost

članstva vrednotam in programu

SMC, vzpostavili vezi, odkrivali

in prepoznavali potenciale med

članstvom ter ljudi motivirali za

aktivno sodelovanje v stranki in

učenje novih veščin.

V procesu priprave prve pilotne

izvedbe temeljnega usposabljanja

na nacionalni ravni, iz

katerega bo v prihodnje izhajala

tudi vsebina za osnovna usposabljanja

na lokalni oziroma

regijski ravni, smo aktivno sodelovali

s stranko NEOS iz Avstrije

in stranko VVD iz Nizozemske,

pri čemer smo uporabili njihove

dobre prakse in izkušnje na

področju izobraževanja in usposabljanja.

Med 17. in 18. marcem

so nas obiskali tudi mednarodni

trenerji VVD, s katerimi smo s

skupino ključnih sodelavcev in

prostovoljcev skupaj izpopolnili

Foto: Arhiv SMC

program in učni načrt. Prva

poskusna izvedba usposabljanja

bo potekala v štirih vsebinskih

sklopih med aprilom in junijem

2016, k sodelovanju pa bomo

povabili testno skupino sodelujočih,

predvsem mlajših članic

in članov. V prihodnje bomo

izvajali osnovna usposabljanja

in specializirane delavnice,

med drugim na temo delovanja

občinskih svetov in krajevnih

skupnosti ter vodenja kampanje

na lokalni ravni, obenem pa temeljno

usposabljanje in dodatna

specializirana usposabljanja,

kot sta organizacija kampanj na

državni ravni in uporaba družabnih

omrežij na državni ravni, ter

akademijo na najvišji ravni, kjer

se bodo usposabljali potencialni

kandidati za poslance, ministre

in druge ključne funkcije.

Uspeh izobraževanja in usposabljanja

bo odvisen od dela

in prizadevanja vseh akterjev

– udeležencev, trenerjev in

vodstva stranke. Le s skupnim

in usklajenim delovanjem bomo

pripravljeni na izzive prihodnosti

in le tako bomo še naprej

ostali vodilni.

Iztok Štefanič,

vodja sekretariata SMC

Foto: Arhiv SMC

Dr. Erik Kopač

generalni sekretar

SMC

Dr. ALEKSANDAR

Kešeljević

predsednik

Programske

konference SMC

Dr. Simona

Kustec Lipicer

vodja poslanske

skupine in

podpredsednica

SMC

Iztok Štefanič

vodja sekretariata

Ta projekt smo vzpostavljali in gradili

kar nekaj časa, ideja je nastala kmalu po

ustanovitvi stranke. V zadnjem obdobju

smo zbrali informacije, kako je to organizirano

v tujini, in nato izbrali, katere

vsebine bomo vključili v naše izobraževanje.

Slušatelji so predvsem mladi člani in

članice, ki že opravljajo odgovorne naloge

v stranki, in tisti, ki se želijo aktivneje

vključiti v delovanje stranke.

Dr. Kešeljević je v uvodnem delu prve

generacije Akademije SMC predstavil,

kako je nastajal program stranke, ki ga

je nato SMC vključila v vladni koalicijski

sporazum. Pri nastajanju socialno-liberalnih

izhodišč je sodelovalo skoraj

80 strokovnjakov. Podrobneje je opisal

posamezna programska področja in delo

programskih odborov stranke.

Mislim, da je osrednji moto naše

Akademije SMC, da je v znanju moč, in

tako smo tudi uspešno začeli z uvodnim

predavanjem o vprašanju političnih

ideologij ter v tem kontekstu našega

modernega centra in socialnega liberalizma.

SMC ni prazna vreča, ki bi šla v

slovenski politični prostor brez temeljitega

premisleka.

Uvodnemu delu Akademije SMC o

vrednotah ter programskim načelom

in ciljem SMC bosta sledili pridobivanje

praktičnih veščin ter usposabljanje

o vodenju, upravljanju, organizaciji,

komunikacijskih veščinah, aktivnem

državljanstvu in participaciji. V prihodnje

načrtujemo tudi organizacijo usposabljanj

na lokalni in regijski ravni.


Naša

sredina

Sekretariat 21

Regijski

koordinatorji –

pomoč

poslancem

na terenu

Regijski koordinatorji pomagajo

pri delovanju poslanske skupine

SMC na lokalni ravni. Njihova

glavna naloga je, da poslance in

poslanke povežejo z državljankami

in državljani in opozarjajo na

probleme na lokalni ravni,

spodbujajo vzajemno aktivno vlogo

poslancev prek poslanskih pisarn

in prek dejavnosti na ravni celotne

lokalne mreže. Prav tako na lokalni

ravni zagotavljajo čim boljši pretok

informacij med lokalno mrežo in

poslansko skupino ter skrbijo za

konkretno povezanost s poslansko

skupino.

Ksenija Flegar

VODJA REGIJSKIH KOORDINATORJEV

Ksenija Flegar povezuje delo regijskih koordinatorjev,

zlasti ko gre za večje dogodke, na

katerih sodelujejo poslanci iz različnih regij.

Izkušnje je pridobivala pri organizaciji

obiskov poslancev v severovzhodni

Sloveniji. Ksenija kolegicam in kolegom

pomaga pri prepoznavanju vsebin “s terena”,

ki jih nato posredujejo poslancem, in

pri pripravi odgovorov na vprašanja, ki jih

postavljajo domačini.

“Najbolj me razveseli, ko slišim krajane,

da je naš poslanec sploh prvi politik, ki je

obiskal njihovo vas ali celo zaselek. To je

takšna spodbuda za naprej, da si ti ljudje,

ki jih obiščemo, najbrž sploh ne mislijo.”

Eva Černigoj

REGIJA 1

Eva Černigoj pokriva tri statistične regije:

Primorsko-notranjsko, Obalno-kraško in

Goriško oziroma Severnoprimorsko.

Sama pravi, da se je v tem času naučila

potrpežljivosti, prednosti dobre lokalne

mreže pa vidi v tem, da je slednja

dejansko pogoj za vidnejši napredek

tako na lokalni kot na nacionalni ravni:

“Dobra lokalna mreža omogoča, da na

ravni občin ali mikroregij zaznamo izzive,

ki se jih lotimo, ter tako olajšamo bivanje

krajanov oziroma državljanov na tem

območju.”

Kot posebnost regije, ki jo pokriva, vidi

njene prebivalce in prebivalke: “Ljudje

so temperamentni, a srčni in z glavo na

pravem mestu. S takšnimi ljudmi mi je v

čast in veselje sodelovati.”

Marjan Jarnjak

REGIJA 2 IN REGIJA 3

Marjan Jarnjak pokriva lokalne odbore od

Kranjske Gore na severozahodu Slovenije do

Osilnice in vmes.

Marjan Jarnjak skrbi med drugim za

koordinacijo nekaterih projektov, kot

so problematika velikih zveri in divjadi,

prehranska samooskrba, “zero waste”

in humanitarna akcija z društvom

Olimpiki. V tem času se je, kot pravi,

naučil, da posameznik le težko premika

težke gradnike na poti do boljšega stanja

v državi: “Če to počnemo povezani in

usklajeno, pa se da marsikaj premakniti

na bolje.”

Prednosti dobre lokalne povezanosti

vidi v dejstvu, da je bilo tam, kjer ta

obstaja, do sedaj tudi največ narejenega,

saj občanke in občani najbolje poznajo

lokalno problematiko.

Vladimir Lipovšek

REGIJA 4

Vladimir Lipovšek pokriva četrto regijsko

skupino, v katero spadajo lokalni odbori

Posavja, Dolenjske in Bele krajine.

Vladimir Lipovšek pravi, da je v tem času

pridobil veliko izkušenj pri delu z ljudmi:

“Pri tem mi je vsekakor v veliko pomoč

znanje, ki sem ga pridobil kot novinar.

Ugotovil sem, da na terenu ni enoznačnih

rešitev, saj ima vsako lokalno okolje svoje

specifike in težave, s katerimi se srečuje.”

Lipovšek je še poudaril, da je dobro

organiziran in utečen pretok informacij iz

lokalnega okolja v poslansko skupino in

obrnjeno temelj poslanskega dela in da so

le pristne vezi trden temelj, na katerem

lahko gradimo.

Matic Volk

REGIJA 5

Matic Volk deluje v Zgornjesavinjski regiji,

Spodnjesavinjski regiji, Šaleški dolini, Celju z

okolico, na Kozjanskem in v Zasavju.

Delo regijskega koordinatorja opisuje kot

zelo razgibano: “En dan ni enak drugemu.

Veliko se je treba prilagajati ter preživeti

veliko časa na terenu, saj je največ vreden

pristni stik z lokalnim okoljem. Zagotovo

se lahko od vsakega posameznika in

prebivalca ogromno naučiš, vsak ti zadevo

lahko pokaže v drugačni luči, kar je včasih

odločilnega pomena pri sprejemanju

pravih odločitev.”

Kot prednost regije izpostavlja dobro

organiziranost na vseh ravneh:

“Sodelovanje s poslanci je v moji regiji na

izjemno visoki ravni, zato se lahko bolj

posvetimo projektom.”

Anna Sorger

REGIJA 6

Anna Sorger pokriva del regijske skupine

šest (lokalne odbore Maribor, Ruše, Radlje

ob Dravi, Dravograd, Mežiška dolina, Slovenj

Gradec).

Kot regijska koordinatorka se je naučila

tega, da je včasih treba dati času čas in

da velikih korakov ne gre delati čez noč:

“Predvsem je pomembno to, da kadar

naletimo na določeno problematiko,

raziščemo možne rešitve ter nato vložimo

ves trud v to, da rešitve dejansko tudi

izpeljemo.”

Temelj dobre povezanosti poslancev

z lokalnim okoljem in poznavanjem

njihovih težav je dobro razpredena mreža

kontaktov na različnih področjih.

Miro Juhart

REGIJA 7 (in del REGIJE 6)

Miro Juhart je koordinator za del Podravske

regije (lokalni odbori Lendava, Murska Sobota,

Gornja Radgona, Lenart, Ormož, Pesnica,

Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice)

Bistvo njegovega dela sta, kot pravi,

povezovalnost in prepoznavanje šibkih

točk, konfliktov, težav in seveda tudi

razvojnih možnosti, priložnosti. Delo je,

še dodaja, usmerjeno na lokalno raven

in v uresničevanje temeljnih vrednot in

načel, predvsem pomoči, sodelovanja in

učinkovitosti v dobro lokalne skupnosti.

Prednosti dobrega sodelovanja poslanske

skupine z lokalnim okoljem vidi v

povezovanju, premostitvi osebnih zamer,

odlični informiranosti, strokovnosti in ne

nazadnje v “zdravi kmečki pameti”.


Naša

srediNa

Spoštovane članice in člani,

državljanke in državljani,

delavke in delavci

ČESTITKE OB 1. MAJU

PRAZNIKU DELA

in prijetne praznične dni

Dr. Erik Kopač

Generalni sekretar

Spoštovane članice in člani

Stranke modernega centra,

Vljudno vas vabimo,

da se nam pridružite na

tradicionalnem Pohodu ob žici

v soboto, 7. maja 2016.

Pot je prijetna in ravno prav dolga

za pohod ter prijeten klepet.

Pohoda se bo udeležil

predsednik stranke dr. Miro Cerar

in podpredsednik stranke dr. Milan Brglez.

dr. Miro Cerar

predsednik

23

Spoštovane članice in člani,

simpatizerke in simpatizerji, prijateljice in prijatelji

Stranke modernega centra.

Vljudno vabljeni na

piknik / družabno srečanje

ob 2. obletnici ustanovitve stranke

v petek, 27. maja 2016,

s pričetkom ob 17. uri

v idiličnem okolju na piknik prostoru

v Zbiljah (1215 Medvode).

Za jedačo, pijačo in glasbeno podlago bo

poskrbljeno, prav tako bodo na voljo različne

družabne in športne aktivnosti.

Začetek pohoda bo ob 9. uri

na registracijski-vstopni točki pohoda

ob gostišču Kačji pastir ob Koseškem bajerju

v Ljubljani, zaključek predvidoma ob 12. uri

na Kongresnem trgu; predviden je tudi krajši

vmesni odmor.

Prosimo, da udeležbo vas

in vaših bližnjih potrdite na e-pošto

lokalno@strankasmc.si

oziroma po telefonu 01/244 65 58

najkasneje do petka, 20. maja 2016.

Glede na število prijav

in potrebe bo iz različnih

koncev Slovenije omogočen

avtobusni prevoz.

Vabimo vas, da se nam na pohodu pridružite

v čim večjem številu; povabite tudi svoje prijatelje.

S prijaznimi pozdravi,

Lep pozdrav in nasvidenje v Zbiljah!

LO SMC Ljubljana

prisTopNa iZJaVa

Pristopno izjavo najdete tudi na naši spletni strani na naslovu www.strankasmc.si/postani-clan/,

kjer je prav tako objavljen Pravilnik o članstvu.

Naša

srediNa

Časopis Stranke

modernega centra

Uredniški odbor:

Zdenka Jagarinec,

Gregor Plantarič, Ana Štruc

Oblikovanje:

Služba za odnose z javnostmi SMC

Fotografija naslovnice:

Uroš Hočevar

Naslov uredništva:

Stranka modernega centra,

Beethovnova 2, 1000 Ljubljana

Tel.: 01 2446 550

info@strankasmc.si

www.strankasmc.si

Facebook:

www.facebook.com/StrankaSMC

Twitter:

@StrankaSMC

Ime:

Priimek:

Datum rojstva: Moški Ženska

Stalni naslov Ulica in hišna številka:

Poštna številka: Kraj: Občina:

Začasni naslov Ulica in hišna številka:

Poštna številka: Kraj: Občina:

Drugo Izobrazba (stopnja):

Poklic:

Zaposlitev:

Kontakt Telefon:

Mobilni telefon:

Elektronski naslov:

Ne želim prejemati e-sporočil in e-novic ter tako biti obveščen o dejavnostih stranke SMC. Sem državljan/-ka Republike Slovenije.

S podpisom sprejemam program in statut stranke (oba sta objavljena tudi na naši spletni strani www.strankasmc.si).

Datum:

Podpis:

Izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo lahko pošljete na naslov

SMC – Stranka modernega centra, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana

oziroma skenirano na elektronski naslov clanstvo@strankasmc.si

ali pa jo izročite vašemu najbližjemu lokalnemu poverjeniku.

Z vašimi osebnimi podatki bomo ravnali skrbno in skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.


Naša

sredina

23

Pravilno izpolnjeno križanko

nam pošljite po pošti na naslov:

Stranka modernega centra SMC,

Beethovnova 2, 1000 Ljubljana

Prvih deset bo prejelo majico SMC.

Rešitev križanke iz Naše sredine št. 1

Vodoravno: Jordanec, akustika, vod, Azov, Boris, Ana, Kern, Mamolj, Olševek, Mladi upi,

pležuh, Reininger, Erik, glajt, jakost, Knin, kajžar, amid, narokvica, AB, Issa, jak, evipan,

Unije, Köln, Ela, drža, išias, valuta, KL, re, čaka, davki, DG, dama, Čop, Farič, nadrealizem,

elektroda, Usain, ožina, kašča, Nin, kavs, talar


Naša

sredina

Premislek 24

V centru stati

in(u) obstati

dr. Dragan

Matić

Če bi pri politiki veljala

samo načelna izhodišča,

ne bi potrebovali

večstrankarskega sistema.

Vsi, ki se ukvarjajo s

politiko, se namreč

zavzemajo za večjo socialno

blaginjo in večjo dostopnost

do javnih servisov, za manj

kriminala in korupcije, za

več varnosti in svobode itd.

Podobno kot pri desetih

božjih zapovedih so ne

glede na kulturo ali prostor

vse splošne težnje in cilji

skoraj vedno skupni.

Če bi pri politiki veljala samo

načelna izhodišča, ne bi

potrebovali večstrankarskega

sistema. Vsi, ki se ukvarjajo s

politiko, se namreč zavzemajo

za večjo socialno blaginjo in večjo dostopnost

do javnih servisov, za manj kriminala

in korupcije, za več varnosti in svobode

itd. Podobno kot pri desetih božjih zapovedih

so ne glede na kulturo ali prostor vse

splošne težnje in cilji skoraj vedno skupni.

Velika razlika pa se zgodi pri programih,

še bolj pa pri njihovem izvajanju. Cilji

so znani, pot je različna. Velikokrat se tudi

zaplete, ko si posamezni cilji nasprotujejo.

Danes je to ravno razmerje med svobodo

in varnostjo.

Pri nas je politični prostor že od začetka

političnega življenja oziroma demokratizacije

razdeljen na skrajna pola, ki sta

vedno vodila med seboj izključujočo se bitko

za javno mnenje oziroma volivce. Skoraj

vsakokrat se je verjelo, da je mogoče z eno

formulo doseči razrešitev vseh družbenih

problemov, naj je bila to ideja o stanovski

družbi, ki bo urejena na podlagi verskih

predstav, ali o brezrazredni egalitarni družbi,

potem družbi, ki jo brez napak uravnava

trg kapitala, velikokrat pa o družbi, kjer

ima ena avtoriteta v rokah vse vzvode za

uravnavanje sistemov in podsistemov.

V vsej tej vreščeči kakofoniji raznih

skrajnih stališč, ki ji velik pospešek dajejo

še afere in negativne zgodbe v medijih, ki

hlastajo za tržnim deležem, je težko slišati

glas razuma. Kajti kar ni dovolj skrajno in

dovolj preprosto za distribuiranje, kar ne

ponuja že na prvi pogled jasne in enostavne

rešitve ter obenem krivcev za nastalo

stanje, ljudje mnogokrat radi označujejo

za nevsebinsko, brezciljno in omahljivo

oziroma mlačno. In ravno zato je naša

pozicija najtežja – smo v centru, ni nas v

skrajnostih.

V medijih je z leve strani mogoče slišati

naslednje očitke oziroma oznake:

”V Sloveniji imamo vlado, ki je v senci

desnice … Vlada Mira Cerarja pa je šibka,

brez lastne politične platforme, brez razvojnih,

politično-socialnih ali kakršnihkoli

drugih perspektiv. Preživlja se kot zombi,

životari v senci desnice. Desnica je tista, ki

jo vodi ...”

Prav tako za SMC niso ne pohvalne ne

obetajoče ocene desne strani:

“Zgodilo se bo isto, kot se je zgodilo z

ostalimi političnimi muhami enodnevnicami,

ki so jih postavili na vrh in jim dali

občutek, da navidezno vladajo, potem pa

so se jih odkrižali … Miro Cerar vlada enako,

kot je Kučan upokojen.”

Očitno je percepcija z leve in desne

strani političnega prostora ta, da SMC ne

vlada – levica razglaša, da namesto SMC

(ki ”kot zombi životari v senci desnice”) v

resnici vlada Janša oziroma da je povsem

jasno, da namesto SMC vlada tisti, ki je

zgolj formalno ”upokojen” in ki vlado SMC

lahko kadarkoli zamenja ...

Pustimo ob strani, da je ta vlada ”brez

lastne politične platforme, brez razvojnih,

politično-socialnih ali kakršnihkoli drugih

perspektiv” v času svojega obstoja in ”nevladanja”

med drugim dosegla:

• znižanje stopnje brezposelnosti z 9,4 na

8,6 odstotka, kar je močno pod povprečjem

evrskega območja (10,5 odstotka),

• rast BDP je v zadnjih štirih četrtletjih za

najmanj 0,5-odstotne točke višja kot v

evroobmočju;

• dvig kredibilnosti Slovenije na mednarodnih

finančnih trgih in izboljšanje bonitetnih

ocen je znižalo ceno zadolževanja

države, kar pomeni prihranek v višini

pol milijarde evrov, ki bi jih sicer plačali

za obresti;

• da Slovenija napreduje po lestvicah konkurenčnosti,

preprečevanja korupcije,

skrbi za okolje, delovanja pravosodnega

sistema, delovanja zdravstvenega sistema

itd.

Center je v politiki najtežji,

saj ni vedno všečen. Center

svojih temeljev ne gradi

na ideologiji, populizem

pa ni njegovo orodje,

ampak tehtanje tega, kaj

je v konkretnih razmerah

najodgovornejša rešitev in

katere poteze bodo na dolgi

rok pripeljale Slovenijo tja,

kamor si zasluži.

Ob tem ugotavljamo, da so ravno kritiki

z desne, ki so bili na oblasti pred komaj

nekaj leti, v državo klicali trojko oziroma

razglašali skorajšnji bankrot Slovenije.

Enako velja tudi za levico, ki ne prepozna

prav nobenih pozitivnih socialnih sprememb,

ki so se zgodile v družbi, ampak še

vedno sanjari o lesenih železih, kot sta ”neposredna

demokracija” in ”demokratični

socializem”, ne glede na to, da je tovrstna

politika nedavno dosegla svoj klavrni epilog

v Grčiji, in to prav na socialno najbolj

grozljiv način.

Kaj nam torej ostane. Da upoštevamo

tisto, kar nas zavezuje do državljanov –

izpolnjevanje koalicijske pogodbe, uvedba

zdravstvene in pokojninske reforme ter

reforme javne uprave, uvajanje spodbud za

gospodarstvo, sproščanje kreditnega krča,

začetek oziroma dokončanje infrastrukturnih

projektov ... Bolj ko bomo glede tega

aktivni in uspešni, bolj bodo vse obtožbe

izzvenele v prazno. Pri doseganju naših

ciljev pa nikakor ne smemo pozabiti, da je

SMC poleg tega, da je liberalna, tudi socialna

stranka. Potruditi se moramo, da v naši

državi ne bomo puščali nikogar za sabo.

Da bomo podprli prav vsakega državljana,

ki se je brez svoje krivde znašel v stiski.

Maloštevilni narod mora imeti ta imperativ

venomer za enega od svojih temeljnih

ciljev pri vodenju vseh politik.

Očitno se politični boj zadnje čase spet

bije na ideoloških vprašanjih. Slednjim na

žalost daje zagon prav begunsko-migrantska

kriza. Levica vladi očita nehumanost in

nekorektnost, saj naj bi bila premalo prijazna

do beguncev in migrantov, obenem

pa naj bi s postavitvijo žice na južni meji

zagrešila nezaslišan zločin. Izpostavlja se

potreba po zvišanju pravic beguncev, ki naj

bi bili dobrodošli brez zadržkov.

Na drugi strani desnica vladi očita, da

izpostavlja državo migrantskim množicam,

da bodo v kratkem po naši državi pustošile

horde nevarnih tujcev, ki bodo ogrožali

življenje, posest ter socialne pravice

mirnih delovnih Slovencev in zlasti spolno

nedotakljivost Slovenk.

Ob vseh teh populističnih obtožbah je

treba ohraniti mirno kri in trezno glavo,

kot smo jo doslej. Pol milijona beguncev

je prečkalo Slovenijo brez enega samega

resnega incidenta! Tehnične ovire na južni

meji niso nastale zaradi beguncev. Zrasle

so zaradi nezmožnosti sosednje države,

da bi normalno komunicirala in pripeljala

begunce do slovenske meje, in zato, ker jih

je pošiljala v neurejenih skupinah čez reke

in polja.

Politika SMC oziroma vladna politika

mora vztrajati pri tem, da je treba spoštovati

mednarodne konvencije, ki beguncem

zagotavljajo osnovne človekove pravice.

Prav tako pa je treba upoštevati, da so bile

konvencije, ki urejajo ta vprašanja, sprejete

za neke običajne razmere. Beguncem ne

bo nič pomagalo, če bodo sprejeti, potem

pa se bodo znašli v državi, ki jim ne bo

mogla dati ustreznega zatočišča in omogočiti

človeka vredno življenje.

Nobena skrajna stališča pri sprejemanju

beguncev – in nekaj jih bo Slovenija gotovo

morala sprejeti – ne bodo pomagala.

Še najmanj bo pomagalo netenje sovraštva

do tujcev, označevanje vseh, ki prihajajo

za brezdelneže, teroriste, kriminalce in

spolne nasilneže.

Center je v politiki najtežji, saj ni vedno

všečen. Center svojih temeljev ne gradi na

ideologiji, populizem pa ni njegovo orodje,

ampak tehtanje tega, kaj je v konkretnih

razmerah najodgovornejša rešitev in

katere poteze bodo na dolgi rok pripeljale

Slovenijo tja, kamor si zasluži.

Vztrajajmo v centru!

More magazines by this user
Similar magazines