Naša sredina, številka 2, leto 1

More documents

Recommendations

Info

8 Stališča Naša sredina Simona Kustec Lipicer O (če)bulah in kvotah V zadnjih dneh je ponovno potekalo veliko pogovorov na temo žensk in naše enakopravnosti v družbi, na vodstvenih mestih, v relaciji med delom (v jeziku razprav beri: kariero) in zasebnim življenjem (v jeziku razprav beri: družino). Kot vsako leto je to viharjenje misli in idej tudi tokrat sovpadalo s slavljenjem mednarodnega dneva žena in njegove mnogo manj intenzivne različice – materinskega dne. Na dnevnem redu razpravljavk in razpravljavcev so se na vmesni poti med vsemi že (pre) mnogokrat slišanimi hvalospevi na eni strani in zaskrbljenostjo nad položajem žensk in mater na drugi po pričakovanjih pojavile spolne (v jeziku razprav beri: ženske) kvote kot neke vrste rešilni jopič za boljši položaj žensk. Povedano z drugimi besedami so se pogovori odvijali v smeri, kaj bi bilo, kako bi bilo, s kom bi bilo … vse drugače, če bi bilo. Oziroma prevedeno v jezik znanega in razumljivega reka “Če bi čebula ne imela če”. Torej, zakaj kvote in zakaj poleg vsega še ženske? Zakaj nikoli ni govora o moških kvotah? Je položaj moških drugačen ali nad njim nismo enako zaskrbljeni kot nad položajem žensk? So morebiti večji, močnejši, pametnejši, lepši kot me? Sama živim v prepričanju, da v času, ki ga živimo danes, ne dvomimo več o tem, da smo ženske enako kot moški naravna danost, rezultat identičnega oplojevalnega procesa in živahne igre kromosomov, ki ga vsi končamo po enaki poti skozi žensko telo. Od te točke dalje nas zmes karakterja, genov, vzgoje, izobrazbe, socialnih vezi na dosledno spoštovanih načelih enakosti Zakaj nikoli ni govora o moških kvotah? Je položaj moških drugačen ali nad njim nismo enako zaskrbljeni kot nad položajem žensk? utemeljenega demokratičnega sistema, poguma ter končno tudi kančka mile sreče, ki nas vodi skozi življenje, dela drugačne, ne pa tudi same po sebi neenake. Če sistemi, v katerih živimo, dovoljujejo neenakost in diskriminacijo, je nekaj narobe s temi sistemi in ne nami in je zato naša naloga, da takšne sisteme vrnemo na njihovo naravno pot in k poslanstvu, da služijo posameznikom in skupinam – po enakih pravilih in z enakimi priložnostmi. Kvote kot umetna administrativna priložnost po mojem mnenju niso primerne za vzpostavitev enakosti kateregakoli odgovornega in naprednega demokratičnega sistema in v njem nimajo kaj iskati, ampak kvečjemu kažejo na njegovo hipokrizijo in zahrbtnost. Kvote so za demokracijo in “kvotirane” etiketa, ki jo tisti, ki znamo ceniti svoje življenje in sebe, obsojamo in se je celo sramujemo, ker ne govori o naših kvalitetah in zmožnostih. V prvi vrsti govori o diskrecijski moči “kvotirancev”, da po sebi lastnih kriterijih presoje neposredno in z vidika širše legitimnosti pogosto tudi nepooblaščeno posegajo v enakost spolnih, generacijskih, intelektualnih in še kakšnih drugih porazdelitev v družbi, s čimer jo umetno spravljajo v stanje neravnotežja. Res je, da kot družba tako postajamo drugačni, lepotno kirurško popravljeni in preoblikovani, a nikakor ne enaki. Na takšen način, četudi dobronamerno, čebulo preoblikujemo v bulo. S tem pogledom in oceno se lahko tudi kapitalno motim. In je vloga ženske v družbi res tako drugačna od moške, da je ne moremo, če jo sploh želimo, enačiti z moškim. Takšen odnos je možno pojasniti z mitom o ženskah med nastankom sveta. Potem ko so bili še pred človekom nad vodami ustvarjeni nebo in zemlja, svetloba, ptice in velike morske živali, je bil šestega dne končno ustvarjen še moški, poimenovan človek. In ker je bil ta človek sam, je bila iz njegovega telesa ustvarjena še njegova pomočnica, poimenovana žena. V takšnem asistenčnem dojemanju moško-ženskega sveta verjamem, da bi bila (ženska) kvota pogumno, drzno in tudi tvegano dejanje, ki bi bulo preoblikovalo v čebulo. Ženske in moški smo drugačni, drugačne smo si, tako kot moški, tudi ženske med seboj, prav tako pa smo si vsi tudi zelo podobni. Eden od pomembnih blagoslovov je, da lahko živimo v svetu in sistemih, ki to drugačnost spoštujejo, spodbujajo, negujejo in jo častijo, ker vedo, da v njej leži temeljno bistvo enakosti, sodelovanja in napredka. Takšni sistemi ne potrebujejo kvot, se ne sprašujejo zakaj, kako, s kom bi, če bi, ker jim je jasno, da je čebula lahko samo čebula, tako kot je bula lahko samo bula. Simon Zajc Bodi moja voda Človek naj bi bil brez hrane sposoben preživeti od 60 do 70 dni, brez vode pa največ deset dni. Zato je jasno, da je vodo in vodne vire treba varovati in poskrbeti, da je na voljo vsem prebivalcem – tudi v prihodnosti in kljub velikim apetitom multinacionalk, ki si seveda želijo, da bi vodo spremenili v karseda dobičkonosen posel. Zato sem zelo vesel, da se je svet SMC odločil in soglasno podprl vpis pravice do pitne vode v ustavo, kar sem tudi pričakoval. S tem naša stranka tudi na področju oskrbe z vodo skrbi za boljšo prihodnost Slovenije in njenih državljanov. Slovenija je bogata z vodo Slovenija je po vodnatosti glede na preostalo Evropsko unijo (EU) brez primerjave. Vode imamo ta trenutek veliko in, kar je še pomembnejše, naša voda je zelo kakovostna. To nam priznajo vsi, ki kdaj prečkajo našo lepo deželo. A vse le ni tako rožnato. Arso opozarja, da nivo podtalnice vsako leto vztrajno pada, kar pomeni, da se ob vseh spremembah podnebja kaj kmalu lahko tudi sami srečamo z resnim pomanjkanjem pitne vode. Problem s pitno vodo pa se ne bo pojavljal le pri nas. Že danes je brez pitne vode 900 milijonov ljudi. Mnogim je zato jasno, da bo tisti, ki bo imel pod nadzorom vodne vire, imel pod nadzorom ves svet. Poznamo že primere multinacionalk v Afriki, Pogosto se zgodi, da se zavemo, kako pomembno je nekaj, šele ko to izgubimo. Pri vodi je na srečo drugače. Pakistanu in drugje, ki so olastninile vodne vire in sedaj drago prodajajo vodo že tako obubožanemu prebivalstvu. Ti ljudje nimajo izbire, ali plačajo ali pa začnejo odštevati tistih deset dni. Tega scenarija v Sloveniji ne smemo dopustiti. SMC, koalicijska pogodba in ustava SMC in koalicija sta se do tega vprašanja opredelili že v koalicijski pogodbi, v kateri je v programskem delu zapisana namera koalicije o zapisu pravice do pitne vode kot javne dobrine v ustavo (pravica do pitne vode, pravica do upravljanja z vodami). Strokovna skupina je sedaj že pripravila besedilo novega 70.a člena Ustave RS. Podpredsednik Stranke modernega centra ter predsednik državnega zbora in ustavne komisije dr. Milan Brglez meni, da bi proces spremembe ustave mogoče lahko izpeljali že pred parlamentarnimi počitnicami. Novi člen ustave in posledice Besedilo, ki ga predlaga strokovna skupina, je sledeče: »70.a člen (pravica do pitne vode) Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.« Treba pa se je zavedati, da predstavlja opredelitev pravice do pitne vode v posebnem členu ustave zgolj prvi korak. Podrobnejša ureditev te pravice bo sledila v zakonodaji (Zakon o vodah in Zakon o varstvu okolja). Sprejetje predlagane spremembe ustave sicer pomeni, da zasebna podjetja ne bodo smela opravljati javne službe oskrbe z vodo. Ker pa so bile v nekaterih občinah že podeljene koncesije za oskrbo prebivalcev s pitno vodo tudi zasebnim podjetjem, in to za obdobje več deset let, bo morala omenjena zakonodaja za te primere urediti prehodno obdobje. V najslabšem primeru bodo koncesije veljale toliko časa, za kolikor so bile podeljene, saj bi sicer lahko prišlo do odškodninskih zahtevkov.
Naša sredina Stališča 9 Jani Möderndorfer Z novelo za popolni odpoklic župana Ko je kranjski župan vinjen povzročil prometno nesrečo, se je ob tem zapletal s takšnimi in drugačnimi izgovori. Sramotno je, da se predstavnik občanov tako bizarno bori za svoj politični obstoj. Tudi zato smo znova obnovili že predlagano temo instituta odpoklica funkcionarja. Spomladi 2015 so se koalicijske stranke SMC, SD in Desus ter opozicijski stranki Združena levica in Zavezništvo AB dogovorile za podporo svežnju sedmih zakonov, ki je bil pripravljen jeseni, in ga prenovljenega znova vložile. V njem je tudi novela, ki uvaja možnost odpoklica župana, kar je postopek neposredne demokracije, pri katerem se pred iztekom mandata z glasovanjem odstavi funkcionarja. Spomnimo na proteste za odstop mariborskega župana konec leta 2012 in v začetku leta 2013. Protestniki so takrat zahtevali možnost odpoklica, zato ne velja, kot mislijo mnogi, da je predlog zakona nastal zaradi primera kranjskega župana. Mandat župana ne more biti prekinjen zaradi njegove politične odgovornosti, saj veljavni zakon o lokalni samoupravi ne vsebuje te možnosti. Določbe urejajo predčasno razrešitev župana le kot skrajni ukrep v primeru nadzorstva zakonitosti dela. Razlog za začetek postopka za predčasno razrešitev župana, ki jo opravi državni zbor (DZ), je neizvrševanje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore. DZ o razrešitvi odloča na predlog vlade, preden izda sklep, pa mora župana opozoriti na njegovo nezakonito ravnanje in mu predlagati, kako naj v primernem roku odpravi te nezakonitosti. Če župan ravna v skladu z opozorilom, postopek o razrešitvi ustavijo, če razlogi niso bili odpravljeni, pa se, če so bili uporabljeni že vsi milejši zakoniti ukrepi, župana razreši. Župan lahko zahtevo za presojo ustavnosti vloži v 30 dneh. Če zahtevi ni ugodeno ali ta ni bila vložena v roku, župana razrešijo in razpišejo predčasne volitve. Vprašanje položaja župana in predčasnega prenehanja županovanja se lahko veže tudi na način pridobitve županske funkcije. Pri nas župane volimo neposredno, volitve pa potekajo po dvokrožnem večinskem sistemu. Poznamo dve vrsti odpoklica: popolni odpoklic, pri katerem državljani sodelujejo v začetni fazi (pobudi) in pri samem odločanju za odpoklic, ter nepopolni odpoklic, kjer državljani sodelujejo v fazi sprožitve postopka ali v fazi glasovanja. Novela zakona uvaja popolni odpoklic. V nasprotju z omenjeno predhodno novelo zdajšnja določa ostrejše pogoje za začetek odpoklica, s čimer bi preprečili, da bi odpoklic sprožila že manjša skupina volivcev. Pobudo za glasovanje o odpoklicu lahko da vsak volivec, pri tem pa mora priložiti podpise dveh odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na Občani bodo lahko župana poskušali odstaviti le enkrat v mandatu, najprej v letu dni od nastopa mandata in najpozneje leto pred iztekom. zadnjih rednih lokalnih volitvah, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Če je ta pogoj izpolnjen, se lahko začnejo zbirati podpisi podpore zahtevi pred državnim organom, pri čemer predlog zakona glede na velikost občine določa potrebno število podpisov podpore zahtevi (na primer 30 odstotkov volivcev v občini z do 5000 prebivalcev ali do 15 odstotkov volivcev v občini z do 100 tisoč prebivalcev). Postopek za razpis glasovanja o odpoklicu se začne šele, če je izpolnjen tudi ta pogoj. Odločitev volivcev za odpoklic je sprejeta, če zanjo glasuje večina, pod pogojem, da se glasovanja udeleži več kot 90 odstotkov volivcev, ki so glasovali v drugem krogu na zadnjih volitvah. Občani bodo lahko župana poskušali odstaviti le enkrat v mandatu, najprej v letu dni od nastopa mandata in najpozneje leto pred iztekom. Neizvoljeni županski kandidati tako ne bi mogli nemudoma začeti s postopkom odpoklica, v letu pred rednimi volitvami pa bi s tem onemogočili zgodnjo (pred)volilno kampanjo. Igor Zorčič Voda, obnovljivi vir energije Naša prihodnost bo vedno bolj povezana z vodo tudi kot obnovljivim virom energije, zato ji v politiki namenjamo veliko pozornosti. SMC v svojem programu izrecno podpira gradnjo hidroelektrarn na Savi, kar je dogovorjeno tudi v koalicijskem sporazumu, ki določa nadaljevanje investicij, dopušča pa tudi možnost investicij v hidroelektrarne drugod po državi. Vlada je pokazala posluh do zadev lokalnega pomena, tudi do Posavja, od koder prihajam. To je dobra popotnica za delo poslanca. Poslanci smo člani več delovnih teles, kjer zakone obravnavamo predhodno. Sam sem predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter član mandatno-volilne komisije, ustavne komisije in odbora za pravosodje. Odbor, ki mu predsedujem, se med drugim ukvarja tudi z vodno infrastrukturo, rabo obnovljivih virov energije in upravljanjem voda. Investicije v vodno infrastrukturo so bile zlasti po letu 2008 zaradi gospodarske krize premajhne, kar občutimo tudi ob vsakokratnih poplavah. Največji projekt države in energetike na območju Posavja je gradnja hidroelektrarn na Spodnji Savi. Idejno izvira še iz sedemdesetih let, kot državni akt pa je bil prvič urejen leta 1993 s sprejetjem uredbe o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, ki je bila podlaga za podelitev koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Save na odseku od Suhadola do državne meje s Hrvaško. Takrat so za gradnjo predvideli še hidroelektrarne Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice, a se je projekt že od začetka srečeval s problemi umeščanja v prostor Največji projekt države in energetike na območju Posavja je gradnja hidroelektrarn na Spodnji Savi. Idejno izvira še iz sedemdesetih let, kot državni akt pa je bil prvič urejen leta 1993 s sprejetjem uredbe o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. in financiranja. Zagotoviti je bilo namreč treba številne urbanistične, protipoplavne in vodovarstvene ukrepe. Leta 2000 so uredbo povzeli v zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, ki je bil v zadnjih letih kar nekajkrat spremenjen, saj so projekt vseskozi pestile finančne težave. Zakon je prvotno določal, da se ureditve vodne infrastrukture ter ureditve državne in lokalne infrastrukture izvajajo do leta 2015, kar pomeni, da bi morala biti končana že vsa dela in zgrajena tudi zadnja hidroelektrarna – HE Mokrice. Ta rok so premaknili na konec leta 2016, uporabno dovoljenje pa naj bi bilo pridobljeno do leta 2017. A očitno ne bomo dosegli niti tega roka. V najboljšem primeru bo do konca leta zgrajena HE Brežice, gradnja HE Mokrice pa je še precej oddaljena. Tudi pri HE Brežice se pojavljajo težave s financiranjem vodne infrastrukture ter ureditvijo državne in lokalne infrastrukture. Hidroelektrarno namreč gradi energetsko podjetje, infrastrukturne ureditve pa država. Glede težav s financiranjem spomnimo, da je državni zbor letos sprejel zakon o fiskalnem pravilu, ki dodatno omejuje proračunsko porabo. Gradnja hidroelektrarn ima številne pozitivne učinke na gospodarstvo in okolje, saj vključuje številna domača podjetja. Ta sodelujejo pri gradbenih delih, izdelavi zapornic, turbin in drugje, kar pomeni, da velik del investicije ostaja na domačih tleh. Z gradnjo infrastrukture ob hidroelektrarnah se urejajo tudi vodotoki, s tem pa se zagotavlja protipoplavna varnost, navsezadnje se čedalje pogosteje spopadamo s poplavami. Hidroelektrarne so okoljsko sprejemljiv način pridobivanja električne energije. Slovenija se je v sklopu EU zavezala, da bo do leta 2020 dosegla najmanj 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne rabe energije, to zavezo pa bo v skladu z akcijskim načrtom za obnovljive vire dosegla prav z gradnjo hidroelektrarn na Savi.
Page 1 and 2: Naša sredina www.strankasmc.si Ča
Page 3 and 4: Naša sredina Uvodnik 3 Foto: Shutt
Page 5 and 6: Naša sredina Novice 5 Poslanci SMC
Page 7: NAŠA SREDINA Profil 7 Ustanovni č
Page 11 and 12: Naša sredina 11 Dr. Erik Kopač
Page 13 and 14: Naša sredina Intervju 13 »V Stran
Page 15 and 16: Naša sredina Lokalni odbori 15 LO
Page 17 and 18: NAŠA SREDINA Predsedniki lokalnih
Page 19 and 20: Naša sredina Javna tribuna 19 Vzdu
Page 21 and 22: Naša sredina Sekretariat 21 Regijs
Page 23 and 24: Naša sredina 23 Pravilno izpolnjen

Naša sredina, številka 2, leto 1

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?