Naša sredina, številka 4, leto 2

More documents

Recommendations

Info

4 Novice NAŠA SREDINA Dr. Dragan Matić, poslanec Za javno RTV V državnem zboru sprejemamo vse zakone in v zakonu o RTV Slovenija je zapisano, da je ustanovitelj javne radiotelevizije Republika Slovenija ter da ji mora kot ustanoviteljica zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost. V državnem zboru na nek način določamo oziroma potrjujemo pravila igre, zato je pomembno, kako bomo v bodoče sledili prej omenjenim in že zapisanim zakonskim določilom. Ravno sedaj se pripravlja nova medijska strategija, v kateri mora biti nedvoumno in jasno zapisana smer delovanja javne RTV Slovenija. Kasneje bo treba na podlagi te strategije prenoviti tudi njen krovni zakon, in sicer tako, da bo omogočal spoštovanje poklicnih meril in načel novinarske etike ter dejansko, objektivno, javno obveščenost vseh naših državljanov skozi celotno paleto njihovih programov v sklopu javne službe. Politika ne sme biti tista, ki bi vplivala ali imela zakonsko podlago za neposredni vpliv na delovanje javne televizije, temveč to mora biti programski svet. Programski svet je tisti, ki naj v prvi vrsti potrjuje in nadzira izvajanje programa in vsebine. Obstaja tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki naj bi s programskim svetom kritično in nepristransko nadzoroval dela javnega servisa. Vodstvo RTV Slovenija pa mora delati profesionalno in izvajati javno službo skladno s predpisanimi standardi. Kot že omenjeno, politika ne sme imeti nadzora nad RTV Tudi politični pozivi k odpravi RTV-prispevka, ki smo jim priča v zadnjih letih, so namenjeni predvsem oslabitvi RTV Slovenija kot javnemu servisu in gre predvsem za politične pritiske. Slovenija, temveč so temu namenjeni mehanizmi, ki veljajo v večini evropskih držav in drugod. Ta nadzor mora biti urejen tako, da ne dopušča političnega diskurza in vmešavanja v neodvisno delo zaposlenih. Tudi politični pozivi k odpravi RTV-prispevka, ki smo jim priča v zadnjih letih, so namenjeni predvsem oslabitvi RTV Slovenija kot javnemu servisu in gre predvsem za politične pritiske. Po mojem mnenju je to precej neodgovorno, saj je javni medij ustanovljen za to, da zagotavlja programe v javnem in nacionalnem interesu. Vse, kar bi peljalo v destabilizacijo njenega financiranja, bi bilo v nasprotju z državnim interesom. Plačevanje RTV-prispevka je pomembno, ker je javna RTV pomembna ustanova za našo družbo, za njen razvoj, za razvoj kulture, za ohranjanje slovenskega jezika, skratka za vse, kar je izjemno pomembno za našo družbo. RTVprispevek je mnogo več kot le financiranje informativnih programov. O javni Radioteleviziji Slovenija bomo v državnem zboru razpravljali v naslednjem obdobju, predvsem ob že napovedani noveli zakona. Takrat bomo z jasnim in enotnim stališčem SMC jasno izrazili, da smo proti pritisku na svobodo novinarskega dela ter za javno RTV Slovenija in njeno stabilno financiranje. Zavedamo se tudi, da bo treba racionalizirati poslovanje zavoda, sprejeti ukrepe za nižanje stroškov, večati produktivnost in hkrati ohranjati obseg in kakovosti programskih vsebin. Vse to pa je naloga odgovornega vodstva RTV Slovenija in ne politike. 2. januar znova dela prost Poslanska skupina SMC je vložila predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, s katero bi 2. januar znova postal dela prost dan, tako kot je to veljalo pred letom 2012. ”Slovenkam in Slovencem želimo veliko optimizma in zagona, predvsem pa Podpiramo uporabo konoplje v medicinske namene SMC člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so v začetku oktobra podprli sklep, da naj ministrstvo za zdravje v dveh mesecih premesti konopljo iz prve skupine prepovedanih drog. Ministrstvu so naložili tudi, da pripravi pravne podlage za zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom ter za pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Našega poslanca Simona Zajca veseli, da tudi zdravniki stojijo za takšno pobudo: ”S tem imamo namreč tudi strokovno podlago za našo podporo, sicer bi bila to le politična odločitev.” Poslanec je izrazil upanje, da se bolnikom zelo kmalu ne bo več potrebno zatekati na črni trg. dodaten čas za družino, prijatelje in sprostitev,” je ob predstavitvi predloga poudarila vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer. Januar je bil kot dela prost dan ljudem odvzet v sklopu varčevalnih ukrepov pred štirimi leti. V PS SMC ocenjujemo, da je javnofinančna situacija toliko stabilizirana, da imamo lahko znova ta dela prosti dan, saj prinaša tudi pozitivne učinke, zlasti na turizem, ki je lani dosegel rekordne rezultate in spodbuja dodatno potrošnjo, kar vpliva tudi na gospodarsko rast. Dela prost 2. januar je bil z zvezno Poslanci podprli predlog za odpoklic župana Predlog poslanca SMC Janija Möderndorferja za odpoklic župana je dobil zadostno podporo na odboru DZ za notranje zadeve. Na očitke, da odpoklic župana pomeni da bo s tem padla negativna luč na župane, ste se poslanca SMC Möderndorfer in Dragan Matić odzvala, da se s tem volivce preveč podcenjuje. Möderndorfer je dejal, da se s tem volivcem daje dodaten instrument, kar poznajo tudi v primerljivih državah. Predlagana ureditev pa je podobna referendumski.
NAŠA SREDINA Novice 5 dan zakonodajo v Sloveniji uveljavljen leta 1955, zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer pa je bil odpravljen z ZUJF. Z vrnitvijo 2. januarja bo imela Slovenija skupaj 13 dela prostih dni, kar jo uvršča med primerljive države, kot so Nemčija, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska idr. Anita Koleša – nova namestnica vodje poslanske skupine SMC Poslanka Anita Koleša je postala nova namestnica vodje poslanske skupine SMC po odhodu mag. Lilijane Kozlovič na funkcijo generalne sekretarke vlade. Koleša je Šentjurčanka, ki je v politiko vstopila iz kulture. Pred poslanskim mandatom je med drugim 15 let delala kot vodja območne izpostave Šentjur Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Nepremičnine prejemnikom socialnih pomoči ostanejo Novela zakona ukinja zaznambe na nepremičninah ter obveznost vračil prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. Ukinitev velja, če posameznik oziroma družina živi v stanovanju ali stanovanjski hiši v vrednosti do 120.000 evrov. Podpredsednica odbora za delo dr. Jasna Murgel je poudarila, da bo s to novelo zakona uresničena zaveza iz koalicijskega sporazuma. ”V koalicijskem sporazumu smo se zavzeli, da bomo prejemnike varstvenega dodatka, ki imajo v lasti nepremičnine manjše vrednosti, razbremenili prepovedi odtujitve nepremičnine,” je še pojasnila. Podprli smo globalni podnebni sporazum Poslanci SMC se zavedamo, da podnebne spremembe predstavljajo okoljsko in varnostno tveganje, zato smo soglasno podprli ratifikacijo podnebnega sporazuma, ki bo omejil izpuste toplogrednih plinov ter našim otrokom in vnukom dal priložnost, da uživajo v dobrinah Zemlje v enaki meri kot mi. Boj proti podnebnim spremembam predstavlja priložnost za razvoj zelenih tehnologij in nova, kvalitetna delovna mesta. Mag. Dušan Verbič – novi predsednik odbora DZ za notranje zadeve Mag. Dušan Verbič, magister pravnih znanosti, je bil med letoma 2008 in 2013 načelnik Upravne enote Ljubljana. Pred tem je tri leta opravljal delo vodje Službe za splošne zadeve na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, več kot deset let pa je bil odgovoren za pravne zade ve v več bankah. Bojan Krajnc, poslanec Poslanci smo razkrili slabo delo bank v preteklosti D ržavni zbor je aprila 2015 tudi s podporo poslanske skupine SMC začel parlamentarno preiskavo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Komisija, katere podpredsednik sem, ugotavlja tudi vzroke in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Ugotoviti želimo politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so sodelovali pri nadzoru slovenskega bančnega sistema in pri tem posredno ali neposredno prek državnega lastništva oziroma prek državnih organov in regulatorjev vplivali na odločitve v slovenskem bančnem sistemu. Gre za odpise kreditov, unovčenje garancij, odločitve na posojilne politike in prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, kar je privedlo do vnovične sanacije slovenskega bančnega sistema. Namen preiskave je tudi razjasniti sistem nadziranja, delovanja in upravljanja slovenskega bančnega sektorja, ki je dopustil, da so slovenske banke Ustanovili bomo specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete. v takšnem stanju, in ugotoviti posledice, ki jih bo imela sanacija za slovensko državo. Končen cilj je zagotovo sprememba zakonodaje in sprejem drugih odločitev državnega zbora iz njegove pristojnosti, da v Sloveniji z davkoplačevalskim denarjem ne bo treba izvesti še tretje sanacije slovenskega bančnega sistema. Cilj so dolgoročno stabilne in likvidne slovenske banke, ki bodo normalno servisirale potrebe gospodarstva in prebivalstva. Preiskovalna komisija je svoje dosedanje delo namenila predvsem ugotavljanju razlogov za nadzorovano prenehanje Probanke, d. d., in Factor banke, d. d., ter oceni smiselnosti in gospodarnosti tega ukrepa, predvsem glede na porabo davkoplačevalskega denarja. Pripravili smo vmesno poročilo, v katerem razkrivamo slabe bančne prakse in ki ga je državni zbor s široko podporo potrdil in soglasno sprejel na predlog Komisije za spremembe področne zakonodaje in ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete. Strokovni sodelavci komisije pa že preučujejo dokumentacijo drugih bank, ki so bile ali so v večinski državni lasti, NLB, d. d., Nove KBM, d. d., Abanke, d. d., in Banke Celje, d. d. Dokumentacije NLB, d. d., Abanke, d. d., in Factor banke, d. d., komisija ni mogla pridobiti, ker je te banke niso hotele predati, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je vztrajno zavračalo prošnjo preiskovalne komisije po njenem zasegu, vse dokler ni Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da morajo banke zahtevano dokumentacijo izročiti preiskovalni komisiji. Ne glede na delo preiskovalne komisije pa je državni zbor na predlog vlade že sprejel številne spremembe zakonodaje, ki bodo preprečile nadaljnjo sanacijo bank z davkoplačevalskim denarjem ter omogočile dolgoročno stabilnost in likvidnost bank, da bodo normalno servisirale potrebe gospodarstva in prebivalstva.
Page 1 and 2: NAŠA SREDINA www.strankasmc.si Ča
Page 3: NAŠA SREDINA Uvodnik 3 Foto Uroš
Page 7 and 8: NAŠA SREDINA Profil 7 Dr. Dragan M
Page 9 and 10: h letih vlade dr. Mira Cerarja NAŠ
Page 11 and 12: NAŠA SREDINA 11 Violeta Bulc ”Ni
Page 13 and 14: NAŠA SREDINA Intervju 13 ”Tukaj
Page 15 and 16: NAŠA SREDINA Lokalni odbori 15 Pod
Page 17 and 18: NAŠA SREDINA Jugovzhodna Slovenija
Page 19 and 20: NAŠA SREDINA Jugovzhodna Slovenija
Page 21 and 22: NAŠA SREDINA SMCmladi 21 PRENOVLJE
Page 23 and 24: NAŠA SREDINA 23 Pravilno izpolnjen

Naša sredina, številka 4, leto 2

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?