W6P8Dj

28 Revizijsko poročilo | INFORMACIJSKA PODPORA DELOVANJU UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
Primer 3: Razdrobljeno informacijsko okolje Lekarne
V prvem delu obdobja, na katero se nanaša revizija, je zavod uporabljal lekarniško informacijsko rešitev
Recipe, v letu 2015 pa jo je nadomestil z novo lekarniško informacijsko rešitvijo. Ker sta bili lekarniški
informacijski rešitvi le omejeno povezani z drugimi informacijskimi rešitvami zavoda, so bili zaposleni
zelo obremenjeni z ročnim administrativnim delom. Primeri tovrstnih obremenitev so vključevali:
• Lekarna je za naročanje in vodenje zalog zdravil in medicinskega materiala uporabljala informacijsko
rešitev za upravljanje virov WinPIS; ker ta ni bila povezana z lekarniško informacijsko rešitvijo, so
morali farmacevti Lekarne pri izdelavi bolnišničnih zdravil materiale za svoje delo najprej naročiti in
prevzeti iz informacijske rešitve za upravljanje virov s tiskano interno izdajnico, nato pa jih vnesti v
lekarniško informacijsko rešitev, kjer so imeli zabeležene in shranjene recepture; to je med drugim
vključevalo pretipkavanje vrste zelo podrobnih podatkov, na primer serijskih številk sestavin;
• zdravniki zavoda so naročali parenteralno prehrano prek ročno izpolnjenega tiskanega obrazca, ki so
ga poslali fizično ali po faksu v Lekarno; farmacevti so morali materiale za izvedbo naročila naročiti in
prevzeti v informacijski rešitvi za upravljanje virov WinPIS; nato so jih z naročilnice in tiskane
izdajnice pretipkali v lekarniško informacijsko rešitev, kjer so hranili podrobne enačbe za izračune
preparatov; rezultate izračunov so nato pretipkali v informacijsko rešitev, povezano z aparatom za
pripravo parenteralne prehrane 65 ; da so preprečili morebitne tipkarske napake, ki bi bile lahko za
paciente zelo nevarne, so odgovorni farmacevti v vseh ključnih korakih priprave parenteralne
prehrane uporabljali kontrolo štirih oči, ki je učinkovita, vendar administrativno zelo obremenjujoča;
podoben postopek je morala Lekarna vzpostaviti za pripravo citostatičnih terapij;
• posamezne organizacijske enote zavoda so v lekarniški informacijski rešitvi vodile posebno evidenco
dragih bolnišničnih zdravil; ker pa ta ni bila povezana z zdravstvenimi informacijskimi rešitvami, so
morali pooblaščeni zaposleni ob vsakem vnosu zdravila pretipkavati ključne podatke o pacientu,
prejemniku zdravila, med drugim podatke o številki kartice zdravstvenega zavarovanja.
Zavod je po uvedbi nove lekarniške informacijske rešitve skupaj z dobaviteljem informacijske rešitve
WinPIS pričel pripravljati različne vmesnike.
Ker so morali zaposleni zavoda delati v različnih informacijskih rešitvah, včasih niso bili dovolj vešči pri
njihovi uporabi. Zavod ni uvedel sistematičnega programa izobraževanja za uporabo novih in nadgrajenih
informacijskih rešitev in ni imel enotnega pristopa za razvoj uporabniških in operativnih postopkov za
informacijske rešitve ter navodil, ki bi jim bila v pomoč pri njihovi uporabi.
Velik del razdrobljenosti informacijskega okolja zavoda so predstavljale tudi informacijske rešitve z
enakimi ali zelo podobnimi funkcionalnostmi, ki so bile namenjene vsebinsko zelo sorodnim področjem.
V nadaljevanju opisujemo ključna podvajanja informacijskih rešitev v zavodu.
3.2.1.1 Zdravstvene informacijske rešitve
Zavod je za podporo zdravstveni obravnavi pacientov uporabljal tri med seboj nepovezane komercialne
zdravstvene informacijske rešitve, od katerih je bila ena uvedena v več različicah, ena pa posebej
65 Informacijska rešitev, ki je del programske opreme za upravljanje aparata za pripravo parenteralne prehrane
Abacus. Rešitve nismo uvrstili med ključne informacijske rešitve zavoda, zato je v reviziji nismo podrobno
pregledali ali opisali.