Špegel: Das Ü Magazin, maj 2017

Pretočna družba
Dušan Klinar
Vsak človek se je prisiljen podrejati kratkoročnim
zahtevam svojega obstoja, ki od njega zahtevajo da
živi iz dneva v dan, brez vizije prihodnosti. Nekateri
bolj kot drugi. Toda to ni zgolj problem nekaterih
posameznikov, ampak nekaj, kar zadeva nas vse.
Zygmunt Bauman v knjigi z naslovom State
of Crisis skupaj s svojim soavtorjem (Carlo
Bordoni) govori o vsesplošni krizi, ki zajema naš
obstoj v tem času. S koncem povojnega reda, ki
ga postavlja nekje okrog l. 1973, nastopi novo
obdobje. V tem obdobju dejstva, ki smo jih prej
jemali kot privzeta ne veljajo več.
Sama beseda kriza naj bi sprva pomenila
neke vrste prehodno obdobje oz. morda celo zgolj
nek začasen problem, ki ga je potrebno rešiti.
Moment tranzicije, v katerem stari red ne velja
več. Zaradi tega je potrebno narediti nov korak
v prihodnost, ki je po svoji sami naravi negotov.
Toda ta korak je nujno potrebno narediti, ker
vrnitev nazaj ni več
mogoča. V tem smislu
lahko beseda kriza
dejansko pomeni
nekaj pozitivnega,
spremembo, morda celo
preporod – stvaritev
nečesa novega.
V današnjem času je beseda kriza vse bolj
vezana na ekonomsko plat družbe, kjer pomeni
nekaj, kar je prejšnjemu pomenu obenem
podobno in se od njega zelo razlikuje. Kriza je
ekonomska situacija, če se lahko tako izrazim, ki
je ni mogoče opisati na preprost način (na primer
z besedo inflacija, stagnacija ipd.). To je zato,
ker, kot pravi Bordoni, ta kriza črpa svoj izvor
iz ekonomskih stav na globalnem nivoju, poskusi
reševanja pa so izvedeni zgolj na lokalnem.
Neverjetno uspešni poskusi reševanja krize 2008
nam lahko zelo lepo prikažejo neuporabnost
takšnega načina delovanja.
Toda, če se vrnem h koncu povojnega reda.
Bralni kotiček
Avtorja obdobje pred 1973 imenujeta moderno
obdobje, to kar sledi pa naj bi bilo postmoderno
obdobje. Postmoderno naj bi bilo bolj ali manj
tranzicijsko obdobje. Edino logično se je zdelo,
da bo nek nov red nadomestil starega, ki bo boljši
in pravičnejši od prejšnjega.
Toda, to se ni zgodilo. Prejšnji red je resda
bil odstranjen, oziroma morda je bolj pravilno
reči, da je bil degradiran. Na nek način še vedno
obstaja, toda v veliko šibkejši obliki, kot je bil
prej. Nekateri deli tega reda, kot je npr. represivna
moč države še vedno obstajajo, skorajda
nedotaknjeni. Od tod beseda pretočnost, ker
starega ni nadomestil novi red, kar je povzročilo,
da je sistem ostal v negotovem stanju; nekakšnem
trajnem stanju nestabilnosti.
Fleksibilnost je naenkrat postala pomembna
vrednota. Eden od avtorjev je govoril o tem,
kako nekatera podjetja v trenutku negotovosti
odpuščajo svoje zaposlene ravno zaradi tega,
da bi se pokazala kot dovolj fleksibilna, torej
dovolj odzivna v tekmovalnem okolju. Svojim
Špegel: Das Ü Magazin - Maj 2017
4