spric_V2_small

tviski

Glasilo dijakov Šolskega centra Velenje | letnik 27, številka 1 | junij 2017


ŠPRIC - glasilo dijakov Šolskega

centra Velenje

letnik 27, številka 1

Vsebina

Uvodnik

Šolski radio

junij 2017

Uredniški odbor: Eva Hvalec, Ema Iki},

Pika Vr~kovnik

Sodelavci: Amaris Djordjevi}, Mojca

Kotnik, Timotej Kreft, Amadeja Oder,

Jelka Oder, Žana Petek, Eva Preložnik,

Alenka Šalej, Zlata Zevnik

Glavna urednica: Ema Iki}

Odgovorna urednica in lektorica:

Polonca Glojek

Fotografije: arhiv gimnazije, Mojca

Kotnik, Pika Vr~kovnik, Zlata Zevnik

Fotografija na naslovnici:

Slovenski zajtrk

Blogerka

Luka Jevšenak

Nejc Zajc

Fotoreportaža: Center mladosti

Ekskurzija 3. letnikov

Nizozemska

Balet

Nina Oder

Mi2

Strojniki športniki

Janja Garnbret

Teorija zarote

Zvezek

Moda

Uvodnik

Bolje pozno kot nikoli

Pa smo ga končali. Malo pozno, a bolje kot nikoli, se strinjate? Špric 2017 –

spletna različica … vse je enkrat prvič. Tako je tudi Špric prvič v barvah – še

ena novost.

Ra~unalniško oblikovanje: Mateja Klinc

Naslov: ŠPRIC, Trg mladosti 3,

3320 Velenje

Elektronska pošta:

spric.scvelenje@gmail.com

Recept

Horoskop

Sudoku

Ni bilo lahko, a nam je uspelo. Na to sem neizmerno ponosna. Vesela sem,

da imam razumevajočo mentorico, poleg nje bi se zahvalila vsem, ki so sodelovali

pri izdelavi našega glasila, ogromno pa mi je pomagala tudi moja

Evica. Ampak dovolj o nastanku letošnjega Šprica. Verjetno vas zanima, kaj

boste brali letos?

Letos smo se osredotočili na izjemne ljudi. Seveda nismo mogli vključiti

vseh izjemnih na ŠCV. Kdo se je znašel v letošnji številki, pa poglej v kazalu.

Poleg tega bomo brali še potopise, recept, vtise z ekskurzij in še veliiiko

več.

Imeli smo veliko sestankov, idej, različnih mnenj, material pa smo pridno

nabirali skozi vse leto. Ob tej priložnosti bi povabila vse, ki imate vsaj malo

veselja do pisanja ali ustvarjanja, da se pridružite naši ekipi. Nove ideje in

novi ljudje so zmeraj dobrodošli. Želimo si, da bi Špric zaživel na tak način,

kot je živel včasih, ko je izšel večkrat na leto, ko so ga ustvarjali zato, ker je

bil kul, ker je ustvarjanje Šprica pomenilo zabavo in druženje z ostalimi. In

ker je to tradicija. Naj tudi ostane tako. Naj se ta tradicija prenaša iz letnika

v letnik, naj ostanejo naši spomini zabeleženi. Čas za ustvarjanje se najde.

Zmeraj. Kljub vsem testom, ustnim ocenjevanjem in predstavitvam, ki jih

imamo.

ne pusti se zatreti,

Upamo, da vam bo všeč. In upamo, da boste nadaljevali tradicijo glasila ŠPRIC.

Verjamem, da ‚se beremo‘ tudi prihodnje leto.

beri in piši Špric

2 ŠPRIC

glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Ema Ikić

3


dogaja

dogaja

“Dan, v katerem

se ne nau~iš ni~ novega,

je izgubljen.”

Šolski

radio

Kaj vaju je pripeljalo do odločitve,

da se začneta ukvarjati s poročanjem

po šolskem radiu?

Erik: Že od nekdaj zelo rad predstavljam

in vodim razne prireditve.

Že v osnovni šoli sem se vedno prvi

javil za govor po radiu in ko je v srednji

šoli prišel predlog za oddaje po

radiu, v katerih bi izobraževali dijake

o preteklih dogodkih in osebah, sem

se prvi javil, saj me zelo zanima tudi

zgodovina.

Maja: Podobno kot Erik sem tudi jaz

v osnovni šoli predstavljala del radijske

ekipe, kjer smo imeli razna obvestila,

»porabili« so me tudi za razne

prireditve na šoli kot voditeljico.

Žana Petek

Že v prvem letniku srednje šole sem

imela željo biti del radijske ekipe,

vendar je niso imeli. Poskušali smo

oživeti radio, pri čemer sem delala

sama, a se ni izšlo. Gospa Zevnik pa

je sedaj to zagnala in najprej dobila

Erika, nato pa še mene po naključju

med eno izmed oddaj, za katere sem

jaz pripravljala glasbo.

Kaj vaju pri tem najbolj veseli?

Erik: Da razsvetljujem svoje sošolce,

ki zagotovo nimajo tolikšnega znanja

o vseh teh dogodkih in obeležjih,

kot bi si ga želeli.

Maja: Osebno me javno nastopanje

že na splošno veseli, govorjenje je

redi decembra sem

govorila z dijakoma

3. a-razreda Erikom in SMajo, ki sta se z začetkom

šolskega leta 2016/17 odločila,

da bosta sodelovala pri

branju obvestil in člankov po

šolskem radiu. Branja potekajo

v času pouka enkrat na

mesec ob praznikih in obletnicah

pomembnih dogodkov

in osebnosti. Čeprav nam

vzame nekaj minut pouka, so

dijaki s tem bolje seznanjeni

s slovenskimi in svetovnimi

prazniki.

tudi eden izmed mojih redkih talentov.

Res je pomembno, da dijaki in

tudi učitelji izvedo kaj o praznikih, ki

jih imamo, in zato se tudi jaz poleg

njih izobražujem preko teh oddaj, za

katere upam, da jih poslušajo.

Katera od oddaj vama je bila najbolj

všeč oz. vama je najbolj ostala

v spominu?

Maja: Meni je bila najbolj všeč tista

na dan učiteljev, ker je bila zabavna.

Erik: Najbolj mi je v spominu ostala

prva, ki je bila popolna polomija,

nič se ni izteklo po načrtih, glasba se

ni v redu vrtela, jaz nisem najbolje

bral, besedilo je bilo predolgo in vsi

so imeli pripombe. Iz tega sem izvedel,

kaj je potrebno popraviti in nato

smo to izboljšali.

Kdaj in kako potekajo vaje za šolski

radio?

Maja: Gospa Zevnik nama večinoma

sporoči datum oddaje in o čem bo

vsebina, nato pa navadno v prostem

času ali v glavnem odmoru v njenem

kabinetu z Erikom prebereva tekst

enkrat ali dvakrat kakšen teden

pred oddajo. Skupaj izbiramo pesmi

in merimo čas oddaje, na katerega

vedno pazimo, da ne bi dijaki postali

nemirni in da ne bi vzeli preveč časa

od ur pouka.

Kdo izbira teme, glasbo in kdo pripravlja

besedilo?

Erik: Teme so že izbrane na koledarju,

izmed teh pa gospa Zevnik

izbere pomembnejše, ki jih bova

predstavila. Glasbo izberemo skupaj

in nato jo Maja zbere na telefonu,

kasneje pa predvaja med oddajami.

Maje morda sploh ne bi bilo zraven,

če jaz ne bi imel pokvarjenega telefona

(smeh). Besedila pripravim včasih

jaz, saj imam veselje za to, večinoma

pa gospa Zevnik.

Ali vaju kaj moti pri pripravah oz.

branju po radiu? (In če, bosta kaj

spreminjala.)

Maja: Problematično je, da je mikrofon

za radio v ravnateljevi pisarni,

ki je zelo zaposlen in sprejma veliko

klicev. Pri zadnji oddaji je prišlo do

problema, da ga je nekdo obsesivno

klical med našo oddajo, zato sem se

jaz zelo profesionalno med branjem

obrnila in izključila stacionarni telefon

iz vtičnice.

Erik: Skratka zelo profesionalno od

moje sovoditeljice. (smeh)

Maja: Predlog bi bil, da ustvarimo

posebno sobo za predvajanje oddaj

po radiu.

Erik: Moti naju tudi, da v ravnateljevi

pisarni ni zvočnikov in tako nikoli ne

veva, ali govoriva preglasno ali pretiho,

na srečo nama gospa Zevnik daje

napotke s poslušanjem oddaje na

šolskem hodniku.

Bi imela raje govorno oddajo v

živo ali da bi se oddaja prej posnela?

Erik: Zagotovo v živo, saj imava tako

stik s poslušalci in oddaje ne zvenijo

tako monotono, so bolj človeške. Z

branjem po radiu izražaš zraven

tudi čustva in občutja tistega dne

in do tistega dogodka. Pride tudi

do raznih avantur, kot tista s telefonom.

Kakšen učinek je po vajinem

mnenju na dijake in učitelje?

Maja: Midva iskreno upava, da

poslušajo, saj je to namen najinih

oddaj. Poskušava vplivati na

splošno znanje dijakov, da bi bili

bolj izobraženi. Najin cilj je, da dijaki

ob pogledu na koledar vedo,

zakaj je takrat praznik. Tudi če

vedo, za kaj je tisti praznik, je pomembno,

da znanje o njem osvežijo

in morda slišijo še kaj novega.

Imata v načrtu ostati obveščevalca

na šolskem radiu?

Skupno: Da!

Maja: Še misel za konec, ki jo uporabljata

moja starša: “Dan, v katerem

se ne naučiš nič novega, je

izgubljen.”

4 ŠPRIC

glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

5


dogaja

6 ŠPRIC

glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

7


ko bom velik

Bloger

- poklic prihodnosti?

Ema Ikić

a socialnih omrežjih lahko

zasledimo in preberemo vse

več blogov, bodisi so blogi o Nmodi, hrani, vsakdanjem življenju,

kozmetiki, potovanjih ... Čisto vse,

kar se nam zgodi, lahko zapišemo v

svoj blog, poleg tega pa dodamo še

fotografije in ga po svoje oblikujemo,

zato je blog način umetnosti. Seveda

je težko začeti, a se lahko hitro povzpneš

po lestvici popularnosti navzgor

ter z blogom ustvariš dobiček.

Pogovarjali smo se s Cindy Sabolčec,

ki je v svojih srednješolskih dneh pi-

BLOG (vzeto iz SNB):

blôg -a in blóg -a m (ô; ộ)

spletno mesto, na katerem avtorji

s pomočjo preprostega vmesnika

objavljajo besedila, slike, posnetke,

bralci pa imajo navadno možnost

komentiranja; spletni dnevnik:

pisanje bloga; Moral bo raziskovati

otok, veliko plavati in se potapljati

ter o vsem tem pisati v blogu E


pisanjem lastnega bloga?

KO ZORIJO JAGODE

KO ZORIJO JAGODE

Vsem, ki želijo pisati svoj blog, bi

sveto vala, da se najprej vprašajo, kaj

želijo od bloga. To je pomembno

vprašanje, ker je ogromno takih, ki

pišejo blog samo zaradi brezplačnih

izdelkov, ki jih dobiš, ali pa zaradi poznanstva.

Blog je veliko več od tega.

Druga pomembna stvar je, da se odločiš,

kakšno vsebino boš pisala in

kdo bo tvoja ciljna publika. To so prva

tri najpomembnejša vprašanja. Ostalo

so finese, ki pridejo kasneje. Definitivno

pa bi rekla, da če si nekdo želi

pisati blog, naj to vsekakor naredi, saj

bo to najlepša izkušnja v življenju.

Verjamemo, da bo bivši avtorici člankov

za Špric Cindy z blogom res uspelo!

Če pa si želite sami začeti s svojim

blogom, kar pogumno! Zberite ideje,

bodite kreativni. Walt Disney je rekel:

„All our dreams can come true if we

have the courage to pursue them.‘‘

Veliko sreče!

Portret:

Luka Jevšenak

»Če to sploh

ni t‘k težko, pa

logično je ...«

Eva Hvalec

kot njegovi dosežki.

Na popoln oblačen popoldan bi Luka

»bil noter, sam bi mel okno odprto«,

v hladilniku bi imel polno sadja, za

večerjo gotovo nekaj z mletim mesom,

postelja bi bila razmetana še od

prejšnjega dne, ker »kdo ma čas za

to«, preostanek hiše pa pospravljen

kot iz škatlice. Na televiziji bi se na

Discovery Channel predvajala neka

zgodovinska oddaja, sam pa se gotovo

ne bi več obremenjeval s tem,

kako neumni smo njegovi sošolci,

ker dopoldan nismo imeli pojma,

o čem nam govori, ko nam je predstavljal

svojo raziskovalno nalogo.

»Če to sploh ni t'k težko, pa logično

je ...«

Za zaključek najinega prijetnega pogovora

mi zaupa, da bo letošnji, tisti

malo manj produktivni, uživaški del

počitnic preživel na vodi: »Tam sem

rajši kot v vodi.«

V prihodnjem šolskem letu za Luka

vsekakor držimo pesti, se veselimo

njegovih uspehov in mu želimo

ogromno znanja z malo sreče.

Portret:

Nejc Zajc

»Moje razmišljanje

je naravoslovno

usmerjeno in zato

teče v smeri vzrok–

posledica«

Dijaki 3. A

»K

o sta starša na

popravnih, jaz

kuham.«

Na vprašanje, kako bi se predstavil

s tremi besedami, Luka odgovori

skoraj pričakovano: Luka Jevšenak,

lo-geek.

Izjemno talentiran sogovornik s

številnimi dosežki s področja matematike,

fizike, logike in računalništva

o sebi skromno začenja, da

se s posebnimi talenti in znanji ne

hvali rad in prizna, da je pri tekmovanjih

potrebna poleg znanja

tudi sreča. Za ta področja je navdušen

že od malega. Poleg mame,

ki je profesorica matematike, očeta

fizika ter strica programerja in

sorodnika doktorja kemije nas

njegov talent pravzaprav ne preseneča.

Menda jabolko ne pade

daleč od drevesa.

Na vprašanje, kaj od našteta ima

sam najraje, Luka odgovori: »Matematika

je taka ... enolična. Fizika ima

lepše probleme!« A eden izmed njegovih

pomembnih ciljev za prihodnje

leto temelji na tistem prvem: »Naslednje

leto upam na olimpijado!«

ponosno pove.

Pogovor nadaljujeva z rušenjem mitov

o naravoslovnih »geekih«. Saj ne,

da kateri od njih zanje ne drži, samo

Luka ne sodi mednje. Kot vi sem se

tudi sama spraševala, če sploh ima

prosti čas oz. če ga preživi kako drugače

kot z reševanjem znanstvenih

problemov. In ko sem izvedela, da

ima mlajšo sestrico, brata, s katerim

se zelo rad igra, polno omaro

namiznih iger, proti koncu šolskega

leta vsak dan skuhano kosilo in negativno

iz nemških nepravilnih glagolov,

poleg tega pa je še ljubitelj

metal glasbe, me je prepričal. Matematika,

fizika, logika in računalništvo

so res samo hobi in Luka je veliko več

»M

oje razmišljanje

je naravoslovno

usmerjeno in zato

teče v smeri vzrok–posledica«.

Nejca Zajca, dijaka 3. letnika

splošne gimnazije, ki niza uspeh

za uspehom na matematičnem

področju in se odpravlja na matematično

olimpijado v Brazlijo, so

zasliševali sošolci.

Kdaj se je začelo tvoje veselje do

matematike?

Že od malega sem imel matematiko

rad, tisto pristno veselje in

zanimanje zanjo pa se je začelo

v sedmem razredu osnovne šole.

Učiteljica Zlata Kališnik mi je za pripravo

na regijsko in kasneje državno

tekmovanje pripravila veliko

nalog. Kot se spomnim, mislim, da

je bilo nalog vsaj za 50 let nazaj in

jaz sem rešil vse. Če pomislim, sem

se matematike takrat prvič resneje lotil

in bilo mi je zelo všeč.

Ali so tudi ostali člani v tvoji družini

dobri v matematiki? Ali se počutiš

zelo pametnejšega od ostalih? In

če, zakaj?

Moja mama uči matematiko na Šoli

za storitvene dejavnosti na ŠCV, torej

lahko rečemo, da mi je nekaj matematike

prirojene. Drugače pa je o

takšnih stvareh težko govoriti. Vsak

človek je na nekem področju uspešen

in »dober« ter mu druga ne ustrezajo.

Meni je matematika všeč, zato

poglabljam svoje znanje in s tem,

ob dovolj trdem delu, pridejo tudi

dosežki. Zavedam se, da imam več

znanja pri matematiki, a tudi tega,

da me to ne naredi pametnejšega

od ostalih. Ni mi težko deliti svojega

znanja in nočem biti aroganten ali

samovšečen, če vidim, da kdo potrebuje

pomoč. Enako velja za družino,

10

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

11


ko zorijo jagode

KO ZORIJO JAGODE

moje znanje je specifično in zato pogosto

ni tako uporabno ter splošno.

Če pa sodimo po dosežkih, lahko rečem,

da sem najuspešnejši v družini.

Kje najdeš čas in motivacijo za vse

učenje, ki je potrebno za redni

pouk?

Čas se ob pravi organizaciji vedno

najde. Dobra stvar pri celoletnih pripravah

pa je tudi to, da si lahko čas

dela poljubno razporedim in delam,

kolikor hočem in kolikor mi urnik tedna

dovoli. Motivacija prav tako niha

skozi leto, najlažje pa jo najdem v

sami matematiki ter seveda v nagradi

– to je izlet v Brazilijo, kjer je letos

olimpijada.

Koliko časa na dan porabiš za matematiko?

Zelo odvisno. Med letom sem za dodatno

matematiko porabil kakšno ur

na teden, da sem rešil domače naloge

in ponovil snov s predavanj. Pred tekmovanji

in testi lahko nekaj tednov

po šoli vsak dan za matematiko porabim

še nekaj dodatnih ur. Nekaj dni

pred samimi izbirnimi testi pa sem ostal

doma in res cele dneve porabil za

reševanje nalog. To pomeni, da sem

tako dopoldne kot popoldne po 3–4

ure sedel za svojo mizo. Tak urnik pa

je vseeno zelo zahteven in ga lahko

zdržim le nekaj dni zapored.

Koliko časa porabiš za učenje obveznih

šolskih predmetov?

Zdi se mi, da v uspešnost v šoli ni treba

vložiti zelo veliko časa. Sam izkoristim

tistih 6 ur, ki jih v vsakem primeru

moram preživeti v šoli za to, da sem

pri urah aktiven, si zapisujem in mislim

na to, kar pišem, tako si že med

samim poukom večino zapomnim in

nato pred testi snov le ponovim. Tako

porabim nekaj ur, da sproti ponovim

snovi, ki se mi zdijo potrebne, in nato

kakšno uro zbranega učenja pred testi.

Kaj poleg reševanj matematičnih

ugank čez dan počneš? Ali imaš kaj

časa za hobije? Kaj počneš v prostem

času?

Vsak dan mi ostane nekaj časa za

sprostitev in hobije. Spomladi in poleti

včasih sedem na kolo in kolesarim

ali tečem okoli jezera. Vseeno pa bi

sam želel, da bi pogosteje našel voljo

za to. Najpogosteje ostanem doma in

igram računalniške igrice. Te bi lahko

označil za svoj hobi. V njih se sprostim

in brez težav odmislim težke matematične

probleme. V primeru, da

koga zanima, najraje igram igre, kjer

nadziraš heroje in se z njimi boriš proti

nasprotnikom, kot sta League of Legends

in Heroes of the Storm. S tem

prav tako razvijam svojo koordinacijo

in reflekse, vseeno pa, če najdemo

čas, raje z družino odigram kakšno

družabno igro (Risk, Monopoly).

Rad greš tudi na kako umetniško

predstavo – kot je na primer balet.

Ali ga gledaš tudi skozi »matematične«

ali »fizikalne oči«?

Rekel bi, da ne. Umetnosti se najraje le

prepustim in tako me sama vodi skozi

predstavo. Omogoča mi sprostitev

in pravi užitek. Morda sam pozoren

na drugačne stari kot kdo drug, npr.

na postavitve, poteze in podobno, a

umetnost zame ni »matematično zaporedje«,

ampak nekaj lepega.

Ali vključuješ matematiko tudi v

druge predmete iz področja življenja?

Kako?

Redko, saj pogosto ni mogoče. Moje

razmišljanje je naravoslovno usmerjeno

in zato teče v smeri vzrok–posledica,

a na splošno je matematiko

težko vključiti v specifične dogodke.

Kako vzdržuješ koncentracijo med

reševanjem nalog doma in pod pritiskom,

pod katerim boš v Braziliji?

Zdi se mi, da velik del koncentracije

predstavlja izključitev dejavnikov

okolja in motenj. Ko rešujem naloge,

poskušam čim bolj zapreti svoje

misli za okolje in jih usmeriti v nalogo

samo. Doma to večinoma ni tako uspešno

in zahteva več truda ter pogosto

prazno sobo (odvisno od resnosti

dela), na tekmovanju pa trema pomaga,

dokler je ni preveč, in koncentracija

pride sama.

Ali imaš tremo pred velikim tekmovanjem?

Kako se sprostiš?

Strah in trema sta nekaj povsem naravnega

in seveda ju pogosto občutim.

Trema je najmočnejša večer pred

tekmovanjem in zjutraj. V tem času

imam veliko energije in sem pogosto

malo zmeden. Ko nato odidem

od doma, se na poti na tekmovanje

umirim, na tem mestu lahko omenim,

da v avtu/kombiju/avtobusu pogosto

zadremam. Ob času tekmovanja

pomislim na to, da sem storil vse, kar

sem lahko, in da sem pripravljen na

naloge, ki sledijo, kar se bo zgodilo pa

se bo zgodilo, sam se bom le na vso

moč potrudil. Ta misel stori največ

in mislim, da lahko pomaga vsem, ki

imajo težave s tremo.

Julija greš v Brazilijo, kaj pričakuješ

in ali te bomo dobili nazaj?

Seveda se nameravam vrniti in prinesti

s sabo veliko vtisov, fotografij in

spominov. Upam, da bom na olimpijadi

dosegel pohvalo, za katero moraš

popolnoma pravilno rešiti eno izmed

skupnih šestih nalog.

Kako se lotiš matematičnih problemov,

ki jih rešuješ? Imaš kakšen

določen postopek ali se ta razlikuje

od naloge do naloge?

Pri tekmovalni matematiki rešujemo

naloge iz 4 glavnih področij: geometrije,

teorije števil, algebre in kombinatorike.

Vsa so prisotna na tekmovanjih

in zahtevajo različne pristope. Če se

znajdem v položaju, ko ne vem, kako

naprej, se obrnem h geometrijski nalogi,

sam tam najhitreje na skici najdem

kakšno novo lastnost. Na splošno

se vsaka naloga razlikuje od druge

in potrebno je celovito znanje izrekov

in lastnosti, ki jih nato povezuješ in

uporabljaš na načine, za katere marsikdaj

sploh nisi vedel, da obstajajo. Ko

pa enostavno ne najdem energije in

zagona za nadaljevanje reševanja, si

vzamem premor. Včasih je to le hoja

po stanovanju, lahko pa tudi nekajdnevni

premor od matematike. Ko

nato znova sedem k nalogam, imam

novo energijo in ideje lažje stečejo.

Bo motivacija ostala tudi v času, ko

boš na faksu?

Upam, da. Na faksu bo situacija popolnoma

drugačna, a zdi se mi, da mi

bo matematika ostala ljuba in da bom

našel voljo do reševanja problemov.

Ali si želiš študirati v tujini?

Prvi del študija bom preživel v Ljubljani,

po treh letih pa bom najbrž odšel

v tujino. Zdi se mi, da je takšna izkušnja

v tujini pomembna za življenje,

prav tako pridobiš veliko znanja, ki

ga morda v Sloveniji ne bi, hkrati pa

je diploma iz tujine pogosteje vredna

več kot naša.

Kaj si želiš biti po poklicu?

Matematični raziskovalec, lahko pa

tudi kak drug poklic v zvezi z matematiko.

Ne vem še točno, kaj bi najraje

počel, a skoraj zagotovo bo nekaj,

povezano z matematiko.

Kje se vidiš čez približno 10–20 let?

Upam, da bom uspešno zaposlen in

že imel svojo družino. Težko pa je to

napovedati, saj se časi hitro spreminjajo

in okolje bo že jutri drugačno, kot

je danes. Predvsem si želim, da me bo

moja zaposlitev veselila in jo bom uspešno

opravljal.

12

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

13


fotoreportaža: center mladosti | ko je velenje dihalo z mladimi

Center mladosti:

Ko je Velenje

dihalo z mladimi

Foto:

14

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

15


fotoreportaža: center mladosti | ko je velenje dihalo z mladimi

16 ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

17


fotoreportaža: center mladosti | ko je velenje dihalo z mladimi

18

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

19


preko mure

Tale nam bo ostala:

(Foto)Vtisi z

medpredmetne

ekskurzije 3. letnikov

Eva Hvalec in Ema Ikić

Čda smo (vsaj mi, dijaki tretjih

e so šolske ekskurzije zmeraj

veljale za naporne in dolgočasne,

lahko letos trdim,

letnikov) ta mit ovrgli. In če smo se v

Posočje odpravljali nejevoljni in utrujeni,

smo nazaj prišli v veliko boljšem

stanju. Ne, res je blo 'fajn'! Zanimivo,

poučno, prijetno naporno 3-dnevno

popotovanje, s katerega smo prinesli

veliko vtisov (in fotografij). Ne boste

verjeli, ampak letos smo na ekskurziji

MORALI delati selfije oz. se na kakršenkoli

način fotografirati – to je bil

pravzaprav del izziva, za katerega

smo bili skupinsko ocenjeni. Bli smo

produktivni, krepili smo medsebojno

sodelovanje in timski duh, raziskovanje

čarobno skrivnostnega simpatičnega

mesteca Čedad in iskanje

ciljnih objektov, poleg katerih smo se

morali fotkati, je blo itak cela čaga, pa

preko mure

še nastalo je kar precej dobrih fotk za

Instagram. S podobnim izzivom smo

nadaljevali tudi naslednji dan, le da

so bili ciljni objekti spominske plošče,

ki smo jih iskali v Idriji pri 32 °C. Da

smo našli več kavarn in slaščičarn kot

spominskih plošč, najbrž ni treba preveč

poudarjati, kajne? Vseeno smo

bili pridni, spremljevalne profesorice

so nas pohvalile. Mi pa njih. Tudi

one so bile fajn. Take … sproščene ...

Lepo se je z njimi družiti še v kakšnem

drugem okolju. Posebna zahvala pa

gre ge. Zlati Zevnik, ki je bila glavna

organizatorka naše medpredmetne

ekskurzije: »Vsa čast, gospa profesor,

tale nam bo ostala!«

20

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

21


preko mure

preko mure

22

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

23


preko mure

preko mure

Nizozemska

skozi popotniške o~i

Pika Vrčkovnik | Foto: Pika Vrčkovnik

o kdo omeni Nizozemsko,

je prva aso-

Kciacija, ki jo večina

dobi, Amsterdam. Amsterdam

v zelenkastem odtenku

prosto prodajane marihuane

… z a nekatere sanjska

dežela, dežela zabave in

brezskrbnosti. Pa vendar je

Nizozemska mnogo več kot

le to, kar nam prikazujejo

mediji.

Razlogov za obisk Nizozemske

je neskončno – od

razprostirajočih se polj barvitih

tulipanov do starih ter

mogočnih mlinov na veter,

čudovitih rečnih kanalov,

napolnjenih z ladjicami,

majhnih obrtnih delavnic

cokljev, modrega porcelana,

nizozemskih vafljev in izvrstnega

sira … To je le peščica

stvari, ki ti popestrijo vsak

korak na nizozemski poti.

»Odpotujte dovolj

dale~, da sre~ate

samega sebe.«

A kaj je res tisto, kar te požene na takšno

pot? Ko prestopiš nizozemsko

mejo, te žene volja po odkrivanju novih,

še nepoznanih stvari in čudovitih

razgledov. Ne zavedaš pa se, da z odkrivanjem

novega, zate povsem tujega

sveta, odkrivaš tudi samega sebe.

Zato sem že nekaj časa nazaj opustila

vsa pretirano turistična potovanja in

se namesto številnih ogledov najbolj

slavnih znamenitosti (katerih je tako

ali tako poln internet) raje posvetila

spoznavanju dežele. To vključuje naravo,

utrip mest, njihovo kulturo …

Zanimal me je razvoj mest ter njihovo

vsakodnevno življenje. Kaj so bistvene

razlike med našim in njihovim življenjem?

Ali je življenje tam kaj boljše?

Najprej sem obiskala veliko manjših

mest, ki so v primerjavi z Amsterdamom

prave vasice. Najbolj me je

navdušil miren tok mestnega življenja;

glasen avtomobilski promet

so nadomeščali poniji – pa ne konjički,

temveč kolesa. Teh je bilo polno,

kamorkoli si se obrnil. Sloneli so ob

hišnih zidovih, zaklenjeni so bili na

ulične svetilke, počivali so ob mestnih

ograjah, veliko pa se jih je lahkotno

vozilo okrog pod nadzorom svojih nasmejanih

lastnikov. Naslednja stvar, ki

je name naredila vtis, pa so bili vrtovi.

Mesta so bila polna skrbno urejenega

zelenja – rož, tulipanov, grmičevja ter

dreves. Opečnate, večinoma vrstne

hiške (močno značilne za Nizozemsko),

so imele vsaka svoj vrtiček, kot

bi bili vsi Nizozemci izvrstni poklicni

vrtnarji. V nekaterih vasicah so stali še

zmeraj delujoči mlini na veter, ki so se

mogočno dvigali nad prikupnimi rečnimi

kanali. V teh so se sem ter tja vozili

čolnički in manjše ladjice in dajali

živahen pridih mirnemu mestno-podeželskemu

življenju.

Moje navdušenje je preraslo v iskrice

v očeh, ko smo prispeli v Edam, deželo

sira. Pač obožujem sir, no judge.

Mestna vasica je polna majhnih izdelovalnic

in trgovinic s siri, ki žarijo v

svoji vaški skromnosti. Nasmejane

trgovke ti ponujajo pokušanje vseh

mogočih vrst sira, pri čemer se tvoje

brbončice kar razživijo ob zanimivih

okusih različno staranih kozjih, ovčjih

ter kravjih sirov. To pa še ni vse. Ko že

misliš, da si poskusil vse sire na svetu,

te presenetijo še s tistimi najboljšimi

24

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

25


preko mure

preko mure

»Monickendam s svojimi

prikupnimi obrtnimi

delavnicami znamenitih

nizozemskih cokljev ter

skušnjavo sveže pečenih

vafljev z vsemi mogočimi

posipi in prelivi«.

»Volendam s svojim pomorskim ~arom in ogromnimi starimi

ladjami se je v preteklosti razvilo iz pristaniš~a, ki je služilo izvažanju sira iz Edama«.

– siri vseh mogočih okusov. Kdo se vdihnila amsterdamski zrak, sem obstala

sredi množice. Tukaj je za razliko

lahko upre kokosovemu siru, pa tistemu

z dodatkom finega šampanjca, od prejšnjih mestec življenje teklo z

zeliščnemu, rdečemu, z dodatkom veliko večjo hitrostjo in včasih si moral

prav paziti, da ti ne bi ušlo. Tako si

rdečega pesta, pa še tistemu s tartufi

in začimbami in še in še.

ga lovil skozi mestne ulice in gledal

njegov odsev v rečnih kanalih, dokler

Na poti od Edama do Amsterdama se nisi utrudil in si odpočil v eni izmed

mnogih čudovitih nizozemskih

so me navdušila še tri mesteca: Volendam

s svojim pomorskim čarom kavarn. Zaradi svojih številnih rečnih

in ogromnimi starimi ladjami se je v kanalov, ki skupaj merijo dobrih sto

preteklosti razvilo iz pristanišča, ki je tisoč kilometrov, so mesto poimenovali

kar severne Benetke. Velik čar pa

služilo izvažanju sira iz Edama.

daje Amsterdamu tudi njegova umetnost,

ki še predobro upraviči njegov

Monickendam s svojimi prikupnimi

obrtnimi delavnicami znamenitih nizozemskih

cokljev ter skušnjavo sve-

naziv kulturnega središča Nizozemske.

Od presunljivih del Vincenta van

že pečenih vafljev z vsemi mogočimi

Gogha, Rembrandta van Rjina pa vse

posipi in prelivi.

do Johannesa Vermeerja, katerega

In Zaanse Schans s svojimi ljubkimi

glas je v svet poneslo Dekle z bisernim

lesenimi hiškami, magičnimi vrtovi in

uhanom.

mlini na veter, ki so svojo lepoto zrcalili

v zraven ležečih rečnih kanalih.

Poleg Amsterdama igra pomembno

vlogo v Nizozemskem svetu tudi

Od mirnih mestec, pa do tistih večjih,

Haag, kjer se nahaja sedež vlade,

mogočnejših in bolj obremenjenih s

parlamenta ter Palača miru – mednarodno

haaško sodišče. V spomin

stresom vsakdanjega življenja

se mi je vtisnil večni ogenj, ki je veličastno

gorel pred palačo, obdan z

Ko sem tistega hladnega nizozemskega

jutra stopila z vlaka in prvič imeni 196 držav. Vsako od njih je sim-

26 ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

boliziral tudi zanjo značilen kamen in

s ponosom sem med njimi našla naš

pohorski tonalit. Po kratkem sprehodu

skozi mesto sem ugotovila, da je

Haag kljub svoji pomembnosti dokaj

zaspano mesto in manjkalo mi je živahnosti,

ki me je v prejšnjih krajih

navdajala s pozitivno energijo. Mogoče

pa je bila to le slutnja, da se moje

potovanje bliža koncu. Sonce se je za

kratek čas spet prikazalo izza oblakov

in Haagova obalna lega me je kljub

slabemu vremenu premamila, da

sem skočila v kopalke ter se po peščeni

obali zagnala v razburkane valove

Severnega morja.

Tako sem svoje potovanje končala

polna zanimivih doživetji ter spoznanj,

ki so mi odprla nov pogled na

življenje. Sama sebi sem ponovno dokazala,

da so najboljše izkušnje, ki jih

pridobiš v življenju, ravno tiste, ki se

zgodijo izven (tvojega comfort zona

in) domačega, že poznanega teritorija.

Za vse, ki vsaj malo tako kot jaz

hrepenite po odkrivanju novega, pa

bi povzela misel esejista Davida Mitchella:

»Odpotujte dovolj daleč, da srečate

samega sebe.«

»Zaanse Schans s svojimi

ljubkimi lesenimi hiškami,

magičnimi vrtovi in mlini na

veter, ki so svojo lepoto

zrcalili v zraven ležečih

re~nih kanalih«.

»Monickendam s svojimi

prikupnimi obrtnimi

delavnicami znamenitih

nizozemskih cokljev ter

skušnjavo sveže pečenih

vafljev z vsemi mogočimi

posipi in prelivi«.

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

27


dogaja

dogaja

Baletni ve~er:

Favn – Carmen –

Bolero

Glasba nima omejitev oz.

pravil, tako kot ples ne.

To sta med drugimi

dokazala tudi skladatelj

Maurice Ravel in

koreograf John Inger.

Eva Preložnik | Foto: Tiberiu Marta

istvo Gimnazije Velenje ni

samo pridobivati odlično

znanje in dosežke dijakov na Brazličnih področjih, ampak tudi širjenje

obzorij in spoznavanje z umetnostjo.

In prav balet je ena od t. i. viškov

umetnosti, ki združuje glasbo, ples,

igro in estetsko (likovno) podobo nekega

dela. Tako smo se 9. marca zopet

odpravili v Operno hišo Maribor, kjer

smo si pod vodstvom ge. Šalej (mentorico

obiskov v drugih gledaliških

hišah) ogledali baletni spektakel

treh priznanih koreografov: Edwarda

Cluga, Valentine Turcu in Johna

švedskega gostujočega koreografa

Johana Ingerja. Kot vse pretekle letošnje

predstave (Stabat Mater, Pomladno

obredje, Jevgenij Onjegin) je bila

tudi ta nepozabljiva in dih jemajoča.

Ta baletni večer je bil triptih (3-delen)

treh koreografov, povezan v smiselno

plesno in vsebinsko celoto.

Z dvigom zavese se je gledalcem

počasi odprl prizor prvega baletnega

dela - Favna, ki ga je koreografiral

'poslovenjeni' in v Evropi dobro poznani

Edward Clug. S svojim značilnim

stilom, lepo izdelanimi kostumi

in glasbo C. Debussyja je koreograf

na odru pričaral sliko moškega, ki lovi

sanjsko nimfo. Skrivnostna podoba

predramljenega bitja skupaj s pristno

scenografsko podobo zvezdnate

noči nas je popeljala v fantazijski svet.

Osamljen Favn s svojimi mehkimi gibi

sledi nežni, umirjeni glasbi, v kateri

ima glavno melodijo le flavta. Tako,

kot se k flavti priključujejo ostali inštrumenti,

se hkrati tudi stopnjujejo

plesni gibi favna. Po kratki glasbeni

pavzi se gibanje ustavi in vsa pozornost

se preusmeri v nimfo, ki se v

ozadju nepričakovano odlepi iz skale

in z elegantnimi gibi prevzame oder.

Sledi pogovor med dvema mitološkima

bitjema: ta je sprva deloval zelo

zadržano, skrivnostno in previdno,

nato pa je skupaj z glasbo naraščal

do viška skladbe. Po tem nastopi bolj

poskočna, igriva melodija, ki je ponazarjala

lov moškega za žensko. Uprizorjena

igra dveh nasprotnih si teles

se je kmalu spremenila v dokončno

predanost nimfe. Ta se je zvesto zlila

z vsakim premikom favnovega telesa

in mu sledila z rahlimi, čutnimi gibi.

Glasba se počasi umiri in znova se

ponovi glavna melodija flavte, tokrat

bolj otožno, umirjeno. Telesi sta se začeli

oddaljevati. Nimfa se počasi odmakne

in vrne do skale, v kateri tudi

izgine. Favn spet ostane sam. Zavleče

se na vrh nimfine skale in njegova podoba

skupaj z melanholično melodijo

flavte polagoma izginja v temi.

Zvonci Ščedrinove suite so oznanili

začetek drugega dela baletnega večera

– vsem znano zgodbo o tragični

spogledljivki Carmen. Zopet nas je

koreografinja Valentina Turcu presenetila

z izvirnostjo, saj je celotno

tragično operno zgodbo spremenila

v krajše baletno delo, po katerem

smo ostali brez besed. Scena je bila

preprosta, vendar nas je z vsakim

prizorom peljala v nov prostor dogajanja.

Cel oder je bil v vpadljivih,

gorečih rdečih barvah, ki izražajo živahno

in strastno življenje zapeljivke

Carmen. Že z začetnim prizorom

je glavna plesalka očarala publiko in

držala pozornost na sebi do zadnjega

diha. Mlada ciganka je s svojo lepoto

zavedla prav vsakega moškega, eden

med njimi je bil tudi postavni stražar

Jose. Z manipuliranjem in zapeljevanjem

se je rešila iz zapora, njeno

mesto pa je hitro zamenjal izpusta

obtoženi stražar. Carmen si brez težav

najde novega ljubimca, vendar

se vse zaplete po vrnitvi Joseja. Ta ji

izpove svojo ljubezen in zahteva, da

zapusti novega ljubimca. Zaradi zavrnitve

in takšne prešuštnosti jo Jose v

zadnjem prizoru zabode. Plesalci so

to klasično zgodbo odlično zaigrano

odplesali, tako da je lahko tudi vsak

nevešči gledalec brez težav sledil

vsebini. V vsakem njihovem gibu je

bilo možno zaznati strast in energijo,

ki je še posebej značilna za tako temperamentno

temo. Vsem dramatičnim

preobratom v Ščedrinovi skladbi

so plesalci zvesto sledili in na oder

prenesli špansko vzdušje. Posebno

vlogo, poleg estetskega učinka, so

imeli tudi scenski dodatki – rdeče vrtnice,

posute na sprednjem delu odra.

Vsakič, ko se je Carmen počutila krivo

zaradi svoje prešuštnosti, je zagrabila

cvetje in se »očiščevala« z njim, hkrati

pa ga je uporabljala za zapeljevanje

ogledanih moških. V zadnjem prizoru

tako ironično obleži pod kupom teh

rdečih vrtnic.

Glasba nima omejitev oz. pravil, tako

kot ples ne. To sta med drugimi dokazala

tudi skladatelj Maurice Ravel

in koreograf John Inger. Ena od

mnogih značilnosti virtuoza Ravela

je eksperimentiranje z neobičajnimi

kombinacijami, ki jih je Inger spretno

prestavil na baletni oder. S preprostimi

kostumi in sceno je na odru prikazal

obarvano vzdušje, ki se je večkrat

spremenilo iz dura v mol in obratno.

Pri tem baletnem delu gre predvsem

za izmenjavanje realnega in imaginarnega

sveta, slednji je uprizorjen

kot različne emocije in mišljenja v

človeški glavi, ki se nagibajo k no-

rosti. Celotna skladba je velik crescendo,

kar je pri plesu upošteval tudi

koreograf. Sprva oder zavzame le en

par, ki se prebija skozi manj prijetno

plat razmerja. Hitro prizor preskoči na

notranje mišljenje mlade ženske. Ob

bolj igrivi glasbi so pozornost prevzeli

palčki. Tako, kot se je skladatelj igral

z različnimi kombinacijami inštrumentov,

se je koreograf poigraval z

nagajivim plesom veselih norčkov, ki

so v vsakemu vzbudili nekaj sreče in

smeha. Hitro se je razpoloženje obrnilo.

Glasba je za trenutek utihnila, oder

se je stemnil in nastopila je stiska. Luč

je osvetlila le mlado plesalko v kotu,

ki je z vsakim gibom in z mimiko obraza

kazala neugodje, strah, stisko in

žalost. Postopno so k plesalki hodili

drugi, ji želeli pomagati ali ji še bolj

škodovati. Naenkrat si je več moških

podajalo mlado plesalko, ki je lahkotno

lebdela na njihovih rokah. Skupaj

s crescendom skladbe se je na odru

prikazovalo vedno več plesalcev in

postopoma so uprizorili nastanek

zmede. Proti koncu je bilo že težje

ločiti realni svet od izmišljenega.

Naenkrat je vsak par plesalcev (v svoji

barvi) predstavljal eno emocijo, vendar

ob nekem določenem času so vsi

plesali enako koreografijo in skupaj

tvorili kaos v glavi mlade ženske. Z

mogočnim koncem je koreograf pokazal,

kako lahko notranji nemir nekomu

zruši svet. Po končani skladbi

je vso pozornost znova prevzel mladi

par v realnem svetu. Ženska se je

zaradi pritiska v glavi zgrudila na tla,

moški pa jo je po dolgem prerekanju

tudi zapustil. Prizor se je zaključil s

plesalko, ki je z mrtvim pogledom strmela

v jakno svojega dragega, dokler

ni končala objeta v temi.

Dogodek je bil magičen – in očarani

smo se tudi vračali v svet realnega

Velenja …

28

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

29


dogaja

dogaja

Dogodek je bil magi~en

– in o~arani smo se tudi

vračali v svet realnega

Velenja …

Tako, kot se je

skladatelj igral z

različnimi kombinacijami

inštrumentov, se je

koreograf poigraval z

nagajivim plesom veselih

nor~kov, ki so v vsakemu

vzbudili nekaj sre~e in

smeha.

Skrivnostna podoba

predramljenega bitja skupaj

s pristno scenografsko

podobo zvezdnate no~i

nas je popeljala v fantazijski

svet.

Vir fotografij: http://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/carmen--favn--bolero/

30

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

31


KO ZORIJO JAGODE

KO ZORIJO JAGODE

Nina Oder:

Violina mi

pomeni vse

Oumetniške gimnazije

b drugem recitalu Nine

Oder, dijakinje 2. letnika

Velenje

V četrtek, 15. 6. 2017, je v Orgelski

dvorani Glasbene šole Frana Koruna

Koželjskega Velenje dijakinja 2. letnika

umetniške gimnazije Velenje Nina

Oder že drugič v času svojega gimnazijskega

šolanja pripravila enourni

recital, kjer je pokazala svoje izjemne

glasbene sposobnosti.

V času svoje 20-letne učiteljske poti

do sedaj še nisem spoznala nobenega

dijaka glasbenika, ki bi že v 1. in

nato spet v 2. letniku gimnazije na

svojem recitalu odigral eno uro zahtevnega

programa in to večinoma

»Violina mi

pomeni vse. Ko

igram, uživam in

si hkrati ustvarjam

prihodnost.«

Jelka Oder, razredni~arka

na pamet. Nina Oder pa je kljub svoji

mladosti dokazala, da je to ob trdem

delu in neverjetnem talentu še kako

mogoče.

Tjaša Srotič: »Sošolci smo jo prišli

poslušat, saj vemo, koliko vaje je potrebne

za takšen podvig, zato smo ji

želeli biti v spodbudo. Kljub temu da

nismo vsi glasbeniki, smo lahko začutili

energijo, ki jo je oddajala med igranjem,

in njeno povezanost z vsako

noto posebej. Zelo smo ponosni, da

imamo tako uspešno sošolko, v prihodnosti

pa ji želimo še čim več uspehov

na področju glasbe.«

Nina Oder: »Glasbeno šolo sem pričela

obiskovati s sedmimi leti na zasebni

glasbeni šoli Melodija Muta pri

profesorici Danici Koren, ki me poučuje

še danes. Lani jo je zaradi bolezni

nadomeščala profesorica Barbara

Fanedl. V preteklih letih sem se udeleževala

tekmovanj po Sloveniji in v

tujini. Tekmovanja TEMSIG – tekmovanje

mladih slovenskih glasbenikov

Republike Slovenije sem se v teh desetih

letih solistično udeležila trikrat

in se uvrstila na državno tekmovanje,

kjer sem vsakič dosegla srebrno plaketo.

Poleg solističnega tekmovanja

sem se tekmovanja TEMSIG udeležila

trikrat tudi s komorno skupino z godali

in klavirjem, kjer smo v šolskem

letu 2013/2014 v II. kategoriji do 19

let prejeli zlato plaketo in 2. nagrado.

Poleg tekmovanj v Sloveniji sem

se udeležila in prejela visoke nagrade

tudi na tekmovanju ARS NOVA v Trstu,

tekmovanja RUDOLF MATZ v Čakovcu,

tekmovanja Antonio Salieri v Legnagu,

kjer sem prejela zlato priznanje

in posebno nagrado, ter tekmovanja

Societa Jupiter v Varese Ligure v

Italiji, kjer sem prav tako prejela zlato

priznanje in posebno nagrado. V

preteklih letih sem bila tudi članica

simfoničnega in godalnega orkestra

glasbene šole Velenje, kjer sem se

udeleževala revij godalnih orkestrov,

božičnih koncertov, spomladanskih

letnih koncertov ter vsakoletnih štirih

abonmajskih koncertov za srednje

šole. Z godalnim orkestrom Velenje

smo posneli in izdali delo Benjamina

Ipavca na priložnostni zgoščenki

ob 60-letnici glasbene šole Velenje.

Omenjeno delo smo predstavili na

devetih koncertih po Sloveniji, med

drugim tudi v Slovenski filharmoniji.

Violina mi pomeni vse. Ko igram, uživam

in si hkrati ustvarjam prihodnost.

Seveda pa moram tudi včasih potrpeti,

saj mora vsak glasbenik veliko

Njeni rezultati so že

sami po sebi dokaz,

da je zares delovna in

talentirana, kar pa danes

ni tako lahko, saj je

konkurenca zelo velika.

»Vsa umetnost uspeha

je le v tem, da vse mo~i

naenkrat usmerimo v

eno, najpomembnejšo

to~ko.« (Ferdinand Lassalle)

»Najraje se spoprimem

s težkimi, harmoni~no

polnimi skladbami.

Zagotovo je zanje

potrebne ve~ vaje, a

kon~ni rezultat ti da

zadovoljstvo, da si s

trudom uspel dose~i

tako visok nivo. Vsako

tekmovanje je poseben

izziv.«

vaditi, da pride do znanja. Brezhibnega

nastopa še nisem doživela, saj

tega ni moč doseči, vedno se najde

kakšna stvar, ki jo lahko zaigraš še

bolje in bolj doživeto, bolj popolno

in tehnično bolj dovršeno. Najraje se

spoprimem s težkimi, harmonično

polnimi skladbami. Zagotovo je zanje

potrebne več vaje, a končni rezultat ti

da zadovoljstvo, da si s trudom uspel

doseči tako visok nivo. Vsako tekmovanje

je poseben izziv. S tekmovalci

se večinoma poznamo, saj se že leta

srečujemo na tekmovanjih. Vsi se borimo

za čim boljše uvrstitve. Prisotna

je trema pred sotekmovalci, komisijo,

poslušalci … Želiš se čim bolje odrezati.

Ko sem za dobro odigrano skladbo

nagrajena, sem seveda vesela in

zadovoljna. Slabše je, če vem, da sem

odigrala dobro, a je komisija menila

drugače. Razočaranje je veliko; solze,

jeza, kar pa se kmalu poleže. Takrat

bi violino najraje postavila v kot,

vendar je ljubezen do nje premočna.

Vzamem jo v roke in začnem vaditi.

Po povprečno treh urah vaje na dan

sem spet dobre volje. Pred posameznimi

tekmovanji dnevno vadim še

več. Vem, da me čaka še dolga pot do

izpolnitve mojih želja – izkušene violinistke

oziroma koncertnega mojstra

v orkestru. A s trudom mi bo tudi to

uspelo.«

Barbara Fanedl, Ninina lanska profesorica

violine: »Nine se spomnim kot

petletne deklice, ki je hkrati s starejši

sestro Špelo pričela obiskovati ure

violine pri moji mami, tudi moji profesorici

violine, Danici Koren. Obe deklici

sta že od začetka kazali talent kljub

zelo različnima značajema. Špela bolj

resna, sramežljiva, zadržana in pridna,

Nina pa bolj nagajiva, živahna, vedno

nasmejana … Oder zanju že od začetka

ni bil problem; mislim, da imata

kar pravi priimek. Obe sta skozi leta

učenja violine dneve pred tekmovanji

intenzivno preživljali tudi pri nas,

saj profesorica Danica Koren vsakega

izmed svojih učencev vzame kot svojega

in mu približa glasbo kot nekaj

»Vem, da me ~aka še

dolga pot do izpolnitve

mojih želja – izkušene

violinistke oziroma

koncertnega mojstra v

orkestru. A s trudom mi

bo tudi to uspelo.«

najlepšega … Nina je že od začetka

kazala pravi karakter odrskega glasbenika,

saj problemov s tremo nikoli

ni imela. Zanjo je bil in je vsak nastop

nekaj vsakdanjega in občutek imam,

da poslušalcem z veseljem pokaže,

kaj zna in česa je sposobna. Sprva pouka

violine ni jemala tako resno, saj je

bila navsezadnje še otrok. Vedno bolj

je skozi tekmovanja kazala svoje sposobnosti

in talent, končno pa je zares

poprijela za violino in trdo delo jo že

nekaj časa dviguje po lestvici znanja.

Njeni rezultati so že sami po sebi dokaz,

da je zares delovna in talentirana,

kar pa danes ni tako lahko, saj je konkurenca

zelo velika. Vendar pa zanjo

vem, da ji bo s pridnostjo uspelo doseči

svoje sanje. Tudi zame je glasba

pomembna, saj z njo živim in se z njo

izražam vsak dan, mi je v neizmerno

veselje in hrana za dušo. Enako čutim

tudi pri Nini, tako glasba kot violina

postajata del nje in zagotovo lahko

rečem, da jo čaka lepa glasbena pot,

na kateri pa ji s profesorico Danico

Koren želiva veliko uspeha in glasbenih

užitkov.«

Kot razredničarka že tretje generacije

umetnikov se dobro zavedam, da je

za uspeh poleg talenta treba neverjetno

veliko garati in se odrekati. Nina

vse to zagotovo ima, zato bomo v prihodnosti

zagotovo še veliko slišali o

njenih uspehih.

»Vsa umetnost uspeha je le v tem, da

vse moči naenkrat usmerimo v eno,

najpomembnejšo točko.« (Ferdinand

Lassalle)

32

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

33


in se vrti

IN SE VRTI

»Š

alalali, Šalalala, življenje

je praznik (praznik,

praznik, praznik …)!« je

odmevalo po velenjski promenadi.

V življenju moramo vedno znova iskati

razloge za praznovanje in tokrat

smo ga našli na najbolj nenavadnem

mestu – v šoli. Ob 50. obletnici Gimnazije

Velenje smo kljub še vedno

natrpanim šolskim urnikom zgrabili

priložnost in šolske klopi zamenjali za

sproščen dopoldan z delavnicami v

parku pred gimnazijo. Višek dneva je

dosegel večer, ko nas je na odru zabavala

pevska skupina Mi2, katere popularnost

se je v zadnjem času med

mladimi zelo razširila.

Zasedba

Mi2:

»Življenje

je praznik«

Pika Vrčkovnik

Mi2 so na glasbeni sceni že kar dolgo

časa, lansko leto so namreč praznovali

svojo 20. obletnico v Tivoliju. Svoj

prvi album Črtica so izdali leta 1997,

za tem pa se jih je zvrstilo še kar šest.

V vrh slovenske glasbe jih je ponesel

njihov zadnji album z istoimensko

pesmijo Čista jeba, ki se je v sunku

povzpela na vrh slovenskih lestvic.

Kljub svoji starosti pa dečki iz Sotle

ohranjajo svojo energičnost ter smisel

za humor tako na odru kot tudi v

zaodrju, kamor smo pokukali mi.

Približeval se je večer in s tem že težko

pričakovani koncert Mi2. Promenada

je kar mrgolela od obiskovalcev in priprave

na večerni dogodek so bile v polnem

teku, bend pa se je nahajal v DK-ju,

kjer so ravnokar napolnili svoje želodce

in si priskrbeli dovolj energije za svoj

(kot vedno) odštekan nastop. Našli smo

jih na terasi restavracije, zatopljene v

živahen pogovor.

»Oo, paparazzi so prišli!« nas je nasmejano

pozdravil bend.

»Pravkar sem vprašal, kaj pa intervju,

pa ste prišle. Kako bi se v latinščini reklo

temu reku, ko o nekom govoriš in

se nato prikaže …« je začel pogovor

Tonč.

»Lupus in fabula!« sem, še preden bi

lahko dokončal svoj stavek, ustrelila

iz glave.

Na njegovem obrazu se je prikazal velik

zadovoljen nasmeh. »Oo, bodoče

intelektualke … čestitam!«

»Kaj pa pomeni lupus?« je spet vprašal.

»Tisto, ko se lupiš od sonca …« se je iz

ozadja oglasil Dimek.

»Lupus je volk. Lupus in fabula pa

volk v zgodbi,« smo odgovorile in s

tem je bila njegova preizkušnja gimnazijskega

znanja opravljena.

Po uvodni lekciji latinščine smo začeli

naš intervju, razdeljen na tri tipe vprašanj.

INTERVJU

Pika: Če bi morali v tem trenutku

napisati pesem, kako bi ji dali naslov?

TONČ: Lupus in fabula!

Pika: Najljubši verz iz katerekoli od

vaših pesmi?

TONČ: Življenje je praznik (ampak

zdaj, ko vas takole gledam, bi rekel

»sladka kot med«).

Pika: Najljubša pesem iz 90-ih?

TONČ: Lou Reed – Perfect Day.

Pika: Če bi lahko bili katerakoli žival,

kaj bi bili?

TONČ: Volk!

Pika: Kakšni ste bili v osnovni šoli –

piflar, roker, metalec …?

TONČ: Podeželski roker, ki je sicer

vestno opravljal svoje šolske obveznosti,

tako da nisem bil nič kaj ekstremno

naravnan niti v negativno

niti v pozitivno smer.

Pika: če bi lahko igrali s katerim

koli bendom ali pevcem, kakšna bi

bila vaša izbira?

TONČ: Foo Fighters.

Pika: Kdo od vas je največkrat šprical

vaje?

TONČ: Glede tega smo bili kar resni;

od začetka mogoče naš bobnar Igor,

ki je 10 let mlajši od nas. Ko smo mi

to fazo nezrelosti že dali čez, je bil on

ravno v njej …

Vskoči ROBI: Pred dvema letoma, ko

je Tonč prišel na vajo … niti peti ni

mogel …

TONČ: Ja, ampak šprical pa nisem!

Samo grlo me je bolelo …

Pika: Katero pesem si najraje pojete

pod tušem?

TONČ: Purple Rain.

Pika: Če bi lahko odpotovali nazaj v

čas, da bi sami sebi nekaj povedali

ali svetovali, kaj bi si rekli?

TONČ: Sine moj, pojdi študirat pravo

pa pusti zgodovino in rock'n'roll!

WOULD YOU RAHTER

Špela: Bi raje spoznali vesoljca ali

potovali v vesolje?

TONČ: Spoznal vesoljca.

Špela: Bi raje celo življenje samo

šepetali ali samo kričali?

TONČ: Če šepetaš, verjetno živiš dlje.

Ampak če kričiš, se te za časa življenja

bolje sliši. Torej bi raje kričal.

Špela: Bi raje ustavili čas ali leteli?

TONČ: Starejši kot smo, bi verjetno

raje ustavili čas. Čeprav je izkušnja letenja

seveda večna človeška želja.

Špela: Bi raje živeli eno življenje, ki

bi trajalo 1000 let, ali 10 življenj, ki

bi trajala 100 let?

TONČ: 10 življenj, ki bi trajala 100 let,

saj je že to veliko časa.

Špela: Bi raje imeli zmaja ali bili

zmaj?

TONČ: Sem velik oboževalec serije

Game of Thrones, tako da bi zelo rad

imel zmaja.

NEVER HAVE I EVER

V igri so Dimek, Robi in Igor; ob zastavljeni

trditvi se morajo igralci prijeti za

nos (označeno z x), če trditev zanje ne

drži – torej so to že naredili.

Eva: Nikoli še nisem rekel, da je dojenček

luštkan, čeprav je bil grd.

MALI (x)

FLIKA (x)

DIMEK (x)

Eva: Nikoli še nisem bil aretiran.

MALI (x)

Ton~

34

Tone Kregar ŠPRIC glasilo (besedila dijakov ŠC pesmi, Velenje vokal)

DIMEK

Jernej Dirnbek (besedila pesmi,

kitara, vokal)

srajca

Egon Herman (kitara)

mali

Igor Peter Orač (bobni)

flika

Robi Novak (bas kitara)

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

35


in se vrti

ŠPORTNIK NAJ BO

FLIKA (kaj to šteje, če me žena vklene?)

DIMEK

Eva: Nikoli še nisem česa ukradel.

MALI (x)

FLIKA (ja, župniku ...) x

DIMEK (doma avto) x

Eva: Nikoli še nisem imel one night

stand.

MALI (x)

FLIKA (prime Igorja za nos)

DIMEK (To je, da prespiš nekje?)

Eva: Nikoli še nisem bil v razmerju s

prijateljevo bivšo.

VV letošnjem šolskem

MALI (prime Robija za nos)

letu imamo na Strojni

FLIKA (x)

šoli v zaključnih letnikih

DIMEK

programa Strojni tehnik vrhunske

športnike, ki so hkrati tudi

Eva: Nikoli še nisem lagal policistu. izjemno uspešni dijaki. Kako jim

uspeva, smo zaslišali košarkarja

MALI (x)

Domna Omladiča, teniškega

FLIKA (x)

igralca Maksa Meha in plezalca

DIMEK (x)

Nejca Dvorška.

Eva: Nikoli se še nisem zbudil v postelji

tujca/tujke.

1. Kdo si in kaj počneš?

Domen: Prihajam iz Žalca. Aktivno

MALI (more bit črnka?)

igram košarko pri KD Hopsi Polzela,

s katerimi tekmujemo v Ligi

FLIKA

DIMEK (potem najbrž zjutraj nisi več

Nova KBM in 1. slovenski mladinski

tujec?)

košarkarski ligi. Bil sem član pionirske

in kadetske reprezentance

Eva: Nikoli še nisem bil izgnan iz

bara.

Slovenije. Za največji uspeh si štejem

osvojitev 3. mesta med kadeti

MALI (x)

v Sloveniji s KK Elektra, kjer sem bil

FLIKA (x)

izbran v najboljšo peterko prvenstva.

DIMEK (x)

Zadnje vprašanje: A lahko naredimo

selfie?

že od petega leta. Za ta šport me je

Maks: Sem Maks Meh, tenis igram

navdušil oče, ki je tudi sam dose-

Mi2:

gel nekaj solidnih uspehov. Kot

osnovnošolec sem poleg tenisa

treniral še košarko, ampak sem

se kot srednješolec odločil, da

bom s tenisom začel resneje.

Nejc: Treniram športno plezanje

in sodelujem z mladinsko

reprezentanco športnega

plezanja. Živim v Velenju, kjer

sem tudi začel svojo plezalno

kariero pred šestimi leti.

36 ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Strojniki športniki

Kako gresta z

roko v roki vrhunski

šport in strojništvo?

Timotej Kreft

Plezanje res ni najpopularnejši šport,

ampak adrenalin in neprestano premagovanje

novih problemov v steni

sta me prevzela.

2.

Koliko treniraš, koliko časa

ostane za šolo ? Kako te pri

tem razumejo učitelji? Kakšno vlogo

imajo starši?

Domen: Šolo in šport mi uspeva

usklajevati z veliko načrtovanja, želje

in odrekanja. Veliko pa je prilagajanja

iz dneva v dan, saj se mi urnik vsakodnevno

spreminja. Treniram vsak

dan popoldan, dan pred tekmo pa

tudi zjutraj. Brez pomoči družine bi

bilo seveda vse drugače. V veliko

oporo so mi tudi na šoli.

Maks: Počasi je s trdimi treningi prihajal

tudi dober uspeh. V kategoriji

do 16 let sem se po lestvici TZS dvignil

do 9. mesta, v kategoriji do 18 let

pa sem zasedel 3. mesto. Letošnja

sezona je bila zame najuspešnejša

(osvojil sem dve odprti prvenstvi v

Sloveniji posamezno in eno v dvojicah).

V članski kategoriji je letošnji

najboljši uspeh med posamezniki 2.

mesto. Šola ni bila nikoli ovira. Brez

staršev seveda tudi ne bi zmogel.

Nejc: Na teden imam pet treningov

po 2-3 ure. Večinoma so takoj po šoli,

včasih grem na trening v Ljubljano

oz. Maribor. Po treningu naredim vse

potrebno za šolo, preostanek časa,

ki ga ni veliko, pa je moj prosti čas.

Seveda večino stvari za šolo najraje

naredim med tednom, da lahko grem

med vikendom plezat v naravo. Tudi

učitelji v šoli sprejemajo moj šport in

mi pomagajo, če je to potrebno. Brez

staršev, njihove moralne in finančne

podpore ne bi šlo.

3.

Ali meniš, da je šola prijazna

do dijaka-športnika?

Domen: Strojna šola v Velenju je pripravljena

prisluhniti vsakemu dijaku,

ki se resno ukvarja z izvenšolskimi

dejavnostmi. Oporo nudi ne le športnikom,

kulturnikom ter mladim raziskovalcem.

Maks: Z vsemi učitelji se razumem in

so mi ogromno pomagali, saj sem veliko

manjkal; ocene sem lahko pridobil

kasneje ali pa celo prej. Ravnatelj

mi je omogočil tudi dopolnilni pouk

pri predmetih, ki jih nisem dobro razumel.

Zato mi je ta šola zelo všeč,

učitelji so zelo razumevajoči do učencev

športnikov, čeprav nimamo posebnega

športnega oddelka.

Nejc: Poleg statusa športnika mi na

šoli nudijo veliko ugodnosti, imamo

razumevajoče učitelje, ki vedo, kako

sem zaposlen, zato mi z veseljem pomagajo.

Kako gresta skupaj šport in

4.

strojništvo? Kaj bo prevladalo

v prihodnosti?

Domen: Strojništvo se da povezati

s športom, če si s srcem pri obeh

stvareh hkrati. V prihodnosti še ne

vem, s čim si bom služil kruh, vendar

se trudim na obeh področjih, da bom

imel več možnosti, ko bo prišlo do

odločitve, da bo čim lažja.

Nejc: Marsikateri šport ne bi obstajal

brez strojništva. Že pri plezanju

imamo različne vrste varovalnih pripomočkov

(delo strojnikov), ki nam

omogočajo plezanje v vedno težjih

smereh. V prihodnosti bi rad ostal

v strojništvu in se čim bolj izobrazil.

Še naprej bom treniral plezanje, kolikor

se bo le dalo, in predajal izkušnje

mlajšim.

Nejc Dvoršak

Maks Meh

Domen Omladi~

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

športnik naj bo

37


ŠPORTNIK NAJ BO

športnik naj bo

Janja

Garnbret

Ema Iki}

eklica, ki pleza po stenah že

od svojega 7. leta in se lahko

pohvali z nazivoma svetovna Dprvakinja v težavnostnem plezanju

in zmagovalka skupnega seštevka

svetovnega pokala v težavnostnem

plezanju – Janja Garnbret.

Tekmovati je začela leta 2013 in se

udeležila vseh mladinskih tekem,

leta 2015 pa je začela tekmovati še

pri članih. Ima tudi fanta Domna, ki

je prav tako zelo uspešen plezalec. Ko

38 ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

jo vprašam, katera tekma se ji je najbolj

vtisnila v spomin, z žarom v očeh

odgovori, da dve tekmi, in sicer ko je

postala svetovna prvakinja ter tista,

na kateri sta s fantom Domnom prvič

zmagala skupaj. Ljubiteljica testenin

vseh vrst na več načinov v prostem

času rada zapravlja v trgovinah, si

ogleda film v kinu, se preizkusi v različnih

športih. Seveda pa veliko časa

preživi s fantom Domnom. Posluša

vse vrste glasbe, razen narodnozabavne.

Želi si potovati v Avstralijo in

Ameriko. Če bi na potovanje lahko

vzela le pet predmetov, bi to bile plezalke,

magnezij, telefon, plezalni pas

in potni list.

V prihodnosti pa bomo zanjo držali

pesti, da ponovi lanske rezultate v

težavnostnem plezanju in da bo na

stopničkah v skupnem seštevku svetovnega

pokala v balvanskem plezanju.

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

39


črna lukna

Teorija zarote in

nelegitimnost

Titanika

moderni dobi prekomerne

uporabe elektronskih naprav,

v razmahu novih, drugačnih Vverstev, spreminjanju pomena pojma

»normalnost« človeška domišljija

praktično nima meja. V svetu, kjer je

dovoljeno izražati svoje mnenje, in

kjer se upošteva vsak posameznik in

se debata ne konča s prevlado strani

»za« ali strani »proti« nekemu argumentu,

se skoraj za vsak dogodek v

zgodovini človeštva najde neka nova

resnica, ki kroži po internetu ali pa se

prenaša med ljudmi ter buri njihovo

domišljijo in jim povzroča dvom v človeštvo

nasploh. Te resnice z drugim

pojmom imenujemo teorije zarote.

Za tiste, ki buljite v ta članek z začudenim

obrazom in se sprašujete, kaj

to sploh je, naj citiram dijakom še

posebej priljubljeno stran: Wikipedija:

»Teorija zarote je vrsta teorije, ki

se močno ali popolnoma razlikuje od

uradno priznane teorije. Ta vrsta teorije

podaja alternativno razlago stvari

ali dogodkov, uradno razlago pa obravnava

kot manipulacijo in prikrivanje

skrivnega delovanja ene ali več

skrivnih oseb ali združb.« Te teorije ni

težko postaviti, saj ima vsak človek

drugačen pogled na svet in včasih se

nam »resnica«, ki jo mediji posredujejo

v javnost, preprosto zdi čudna. Nekako

smo se privadili, da ko se začne

govoriti o politiki ali show businessu,

stvari nikoli niso takšne kot na prvi

pogled. Če že pokukamo malce nazaj

v zgodovino, specifično v sovjetski

Amadeja Oder

režim pred 2. svetovno vojno, med

njo in po njej, ni bilo nič tako, kot se

je zdelo na prvi pogled. Dejstvo je,

da se da z navadnimi ljudmi najlažje

manipulirati. Že naš vsakdanjik je velikokrat

sestavljen iz laži in prevar, ki

se jih morda sploh ne zavedamo. Ena

takih je na primer že nedolžen nakup

potrebščin za preživetje. Zato ni čudno,

da smo ljudje kadarkoli dvomili

v resničnost, ki nam je predstavljena

skozi zgodovinske knjige in televizijske

ekrane.

Ko sem o tej temi povprašala svojo

vedno energično mater, polno znanja

iz vseh vetrov, mi je naprej navdušeno

začela pripovedovati o tisti teoriji

o Titaniku. Katera ženska pa si v 90-ih

ni ogledala tistega jokavega filma s

Kate Winslet ter čednim Leonardom

Di Capriem? Čeprav filma sama ne

prebavljam, je teorija o dejanski ladji

iz dvajsetih let 19. stoletja precej zanimiva.

Torej, uradna zgodba o Titaniku

pravi takole: Titanik je bil britanski

potniški parnik, ki je bil leta 1912

znan kot največja ter najbolj razkošna

potniška ladja na svetu (imela je celo

bazen). Na žalost pa se je že na krstni

vožnji v noči s 14. na 15. april 1912 zaletela

v ledeno goro in potonila. Dogodek

je bil ogromna tragedija, saj je

umrlo več kot tisoč ljudi. Ampak tudi

popolna priložnost, da so ta pripetljaj

še podrobneje raziskali in ustvarili

teorijo zarote. Poleg Titanika so leto

prej izdelali zelo podoben parnik

imenovan Olympic. Poleg navidezne

podobnosti pa si je Olympic delil s

Titanikom tudi njegovo nesrečo. Po

1911, ko so ga pripravili za plovbo,

je doživel dva večja trka in poškodbe

na parniku naj bi bile hujše, kot so

jih predstavili v javnosti. Popravilo te

ladje pa bi jih stalo milijone, ki pa jih

že tako oslabljeno podjetje ladjevja

White star line ni moglo poplačati.

Zato naj bi po teoriji zarote zamenjali

parnik Olympic z legendarnim novim

parnikom Titanikom in Olympic je

tako lahko mirno plul naprej, brez dodatnih

predragih popravil. Kot že prej

omenjeno, sta si bili ladji kot dvojčici,

zato ta zamenjava ni bila neizvedljiva.

To teorijo podpira tudi 7 dokaj oprijemljivih

dokazov, in sicer:

1. Ladijske line

Preprosto: Olympic je imel 16 ladijskih

lin, Titanik pa 14. Fotografije, ki

so jih posneli v suhem doku, kažejo,

da ima Titanik 14 lin, ko pa so posneli

fotografije Titanika pred njegovo

zadnjo odpravo, z njih jasno vidimo,

da jih ima čarobnih 16. Torej, razen če

botra vila ni pobegnila iz Pepelke, da

bi Titaniku dodala še 2 lini pred odpravo,

je bila ladja na odpravi skoraj

gotovo Olympic.

2. Nagnjenost parnika

Po eni izmed Olympicovih nesreč se

je ladja ob vsakem premikanju nagibala

za dve stopinji. Titanik tega

seveda ni imel, a kasneje je preživeli

potnik pričal o tem, da naj bi se na

legendarni plovbi Titanik res nagibal

za dve stopinji. Potnik pa ni bil neki

neumni bogataš, marveč Lawrence

Beesley, ki je bil naravoslovni učitelj

in je kasneje tudi napisal knjigo o tej

katastrofi.

3. Govorice med posadko

Medtem ko se je Titanik pripravljal na

svojo prvo in tudi zadnje potovanje, je

zaradi primanjkljaja premoga ogromno

ljudi iskalo delo. Plovba na Titaniku

bi bila zanje edinstvena priložnost,

a brezposelni so se za vsako ceno upirali

delu na tem parniku. Morda so se

bali morske bolezni, morda piratov ali

siren. Najbolj logična razlaga pa je, da

je med delavci krožila govorica, da je

Titanik v resnici Olympic in da bo zagotovo

potonil. Pomenljiv dokaz za

to pa bi bilo lahko tudi veliko število

odpovedi potnikov zadnji trenutek.

4. Odjave v zadnjih minutah

Ker je bil Titanik najbolj prestižen

parnik 20. stoletja in bi si s plovbo

na njem pridobili velik ugled, so se

na prijavah za plovbo znašla najbolj

znana imena v tistem času. Eden teh

je bil J. P. Morgan, lastnik ladjedelniškega

podjetja White star, ki je imel

veliko pod palcem. Ta je zadnji trenutek

odpovedal, saj naj bi bil zbolel;

kar pa je bila laž. Morgan je bil ujet v

Franciji, kjer je užival s svojo ljubimko,

medtem ko je tisoč ljudi prosilo za

svoje življenje.

5. Californian

SS Californian je bila potniška ladja,

ki se je obnašala precej čudaško tik

pred Titanikovim odhodom. Ladjo so

poslali na sredino Atlantika, kjer se je

meni nič tebi nič ustavila. Njen edini

tovor je bilo 3000 volnenih odej in

puloverjev. Je bila poslana na sredino

oceana, da bi oskrbela potnike po trčenju?

5. Potopljena ladja

Razbitine ladje, ki so jih našli leta

1985, kažejo na nekaj značilnosti

Olympica; npr. črki M in P, ki sta vidni

na straneh ladje, vsaj za pismene ljudi

ne sestavljata imena »TITANIC«.

6. Pomanjkanje podrobnega

pregleda medijev

Čeprav je danes težko verjetno, v

tistih časih »mrhovinarji« niso toliko

vohljali naokrog in zaradi tega so bile

goljufije in prevare v finančnem svetu

precej pogoste.

Ob toliko dokazih za domnevno prevaro

in morda resnično zamenjavo

Titanika z Olympicom je seveda tudi

mnogo dokazov proti tej teoriji. A v

življenju sta pri vsaki stvari vedno dve

plati zgodbe. Za vse, o čemer se pogovarjamo,

ne moremo nikoli z gotovostjo

trditi, da to res drži. Kaj je resnica,

ne vemo. Lahko si belimo glavo

s teorijami zarote in raziskujemo vsak

aspekt vsakdanjega življenja. Ampak

drži pa tudi naslednje: »Nevednost je

ozdravljiva, neumnost pa je trajna.«

40

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

41


what a girl wants

Kako sem za~ela uresni~evati

svojo podjetniško idejo?

Unikatni

zvezek

Mojce Kotnik

Mojca Kotnik

Gre za zvezek z vzorčastimi robovi, ki

omogočajo barvanje, sproščanje in

krajšanje časa med poukom, med

učenjem in prostimi urami. Sama

sem kar precej vizualen tip in

stylish notebook mi omo-

Ssem Mojca Kotnik, dijakinja

4. letnika programa Okoljevarstveni

tehnik na Šoli za

rudarstvo in varstvo okolja Šolskega

centra Velenje. Če bi se morala

označiti na hitro, bi dejala, da veliko

ustvarjam, vedno nekaj počnem,

rada spijem dobro kavo in veliko tečem.

A najpomembneje – trudim se,

da so moje misli pozitivne in vesele.

Na šoli uživam, ko pripravljamo javne

dogodke, v dobri družbi prijateljev

in seveda tudi učiteljev.

Pred začetkom letošnjega šolskega

leta se je med počitnicami v moji

glavi začela potikati ideja o malce

nenavadnih, drugačnih zvezkih. To je

bil le začetek niti, ki se je počasi tkala

v barvito srajčko. Idejo sem najprej

zaupala mami, saj mi njeno mnenje

veliko pomeni. Predlagala mi je,

da obiščem podjetniški inkubator v

Velenju in se tam sestanem z ljudmi,

ki me bodo znali pravilno usmeriti.

In to je bila prelomnica, ko so ideje

iz glave začele prehajati na papir. Z

Ano Anžej in Islamom Mušićem smo

dorekli stvari, začrtali cilje in čas je

bil za oblikovanje. Če bi rekla, da je

vse teklo kot po maslu, bi se zlagala,

saj morate vedeti, da je bilo moje

področje oblikovanja res na stopnji

začetnika. Sama se rada nasmejim

ob prvem izgledu zvezka. Potrebovala

sem kar nekaj časa, novih in novih

popravkov ter nadgradenj, da je

bil izdelek približno tak, kot sem si

želela.

Končna realizacija izdelka se je odvila

z mamino pomočjo, saj je v mojo

idejo verjela ravno toliko kot jaz, in

se je odločila, da mi omogoči financiranje.

V tiskarni so se začeli tiskati

zvezki in stylish notebook je bil

končno v fizični obliki. Sprva te napolni

veselje in navdušenje, kasneje

pa ugotoviš, da se tukaj pravo delo

šele začne. V okviru Zavoda Slokva, s.

p., sem svoje stylish notebooke začela

predstavljati in prodajati. Ustvarila

sem Facebook stran STYLISH NOTE-

BOOK, kjer lahko sledite novostim in

tudi pozitivnim mislim, ki prihajajo

izpod mojih rok.

No, in naj vam povem, zakaj je stylish

notebook drugačen od ostalih zvezkov.

» Obarvajte

svoje življenje in

verjemite vase!«

gča, da si stvari hitreje zapomnim in

jih najdem v svojem zvezku.

Pripravljenih je več različnih kolekcij

z različnimi tematikami in pozitivnimi

mislimi.

Menim in upam, da so to le začetki

moje podjetniške poti. Vsaka izkušnja,

ki sem jo pridobila, mi bo koristila

v življenju. Ob vsem delu in pripravi

si včasih želim, da bi imel dan malce

več ur, jaz pa nekaj več spanca.

Obarvajte svoje življenje in verjemite

vase!

42

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

43


what a girl wants

what a girl wants

44

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

45

Oblikovala: Amaris Djordjević


ecept

recept

Kaj moramo jesti

v vro~ih dneh?

Hrana, ki jo zaužijemo v vročih

dneh, mora biti lahka, osvežilna

in bogata z vodo. Telesa

tako ne obremenimo s prebavljanjem

hrane, hkrati pa mu zagotovimo potrebne

hranilne snovi in tekočino, ki jo

v vročih dneh še kako potrebuje.

Najboljša izbira v vročih dneh sta sveže

sadje in zelenjava, saj vsebujeta

veliko vode ter predstavljata odličen

vir bioaktivnih in hranilnih snovi, ki jih

telo potrebuje za ohranjanje zdravja.

Poleg vitaminov in mineralov vsebujeta

veliko antioksidantov, ki so za zdravje

izredno pomembni, saj nevtralizirajo

proste radikale, ki povzročajo okvaro

celic. Antioksidanti tako na primer pomagajo

koži, ki se poleti bori s poškodbami

zaradi pretirane izpostavljenosti

soncu, in preprečujejo nastanek rakavih

obolenj ter upočasnijo staranje.

Eva Hvalec

Kokosove pala~inke z

jogurtom in sadjem

Za poletna jutra, ko imamo dejansko

čas za pripravo zajtrka.

SESTAVINE ZA 3 OSEBE:

• 2 žlici kokosove moke

• 2 žlici kokosove maščobe

• 2 jajci

• 1 žlica medu

• ščepec soli

• 1 vrečka vanilijevega sladkorja

2.

3.

Na kuhalnik pristavimo ponev in

jo na srednji temperaturi dobro

segrejemo. Ponev namastimo z

malo kokosovega olja (pomagamo

si s čopičem ali papirnato

brisačko). Na segreto ponev vlijemo

majhno zajemalko kokosove

mase (približno 50 ml). Maso razlijemo

po ponvi tako, da ni luknjic

in je sloj testa čim bolj enakomerno

debel. Palačinko spečemo na

eni strani – lahko si pomagamo z

leseno lopatko tako, da privzdignemo

palačinko in preverimo, ali

je pečena. Nato palačinko obrnemo

in jo spečemo še na drugi strani.

Pečene palačinke zlagamo na

ogret krožnik. Postopek ponavljamo

toliko časa, dokler ne spečemo

dovolj palačink oz. porabimo vse

mase.

Ko spečemo vse palačinke, jih serviramo

na krožnike. Na krožnik

položimo palačinko in jo premažemo

z zvrhano žlico jogurta. Potresemo

jo z malo svežega sadja

in prekrijemo z drugo palačinko.

Palačinko spet premažemo z jogurtom,

potresemo s sadjem in

prekrijemo s palačinko. Postopek

še enkrat ponovimo. Palačinke z

jogurtom postrežemo.

Hrustljava solata s

piš~ancem

Za 4 osebe potrebujemo:

• 160 g francoske štruce, narezane na

kocke

• 60 g sardelnih filejev

• 200 g piščančjega fileja

• 240 g paradižnika

Ideji za prigrizke,

primerne za zabave

Sveža poletna brusketa

Brusketa je prigrizek, ki izhaja iz Italije in je nekaj čisto preprostega.

Gre za popečen kruh, ki ga obložiš s češnjevim paradižnikom,

popraženem na oljčnem olju in česnu, dodaš nekaj sveže

bazilike in brusketa je pripravljena.

Seveda to ne pomeni, da moramo v poletnih

mesecih uživati zgolj sveže sadje

in zelenjavo. Dovolj bo že, da poskrbimo,

da se sveži sezonski pridelki čim

pogosteje pojavijo na naših jedilnikih.

Prehranski strokovnjaki še zlasti priporočajo

sveže slive, borovnice, robide,

češnje, jagode, maline, lubenice, melone,

marelice, korenje, špinačo, blitvo,

brokoli, koruzo, paradižnike in jajčevce.

• pol vrečke pecilnega praška

• 60 ml mleka

• 200 g gostega grškega jogurta

• 2 skodelici svežega sadja

• 1 žlica kokosovega olja za namestitev

ponve

• 160 g kumar

• 120 g zelene solate

• 10 g sveže bazilike

• 10 g česna

• dve žlici oljčnega olja

• dve žlici balzamičnega kisa

Piš~an~ja in ananasova nabodala

Obarvaj svojo vrtno zabavo v tropsko vzdušje. Pripravi nabodala

s piščančjim mesom in ananasom. Oboje popečeš na žaru, da se

koščki lepo karamelizirjo in okusi med seboj prijetno prepletejo.

Super izbira lahke hrane za te vroče dni.

Iz svežega sadja si lahko pripravimo

osvežilne sadne solate, sveže stisnjene

sokove ali smoothije. Sadje lahko

zmešamo z jogurtom ali dodamo

kosmičem in ga tako zaužijemo že za

zajtrk. Možnosti je resnično veliko, nekaj

okusnih receptov pa vam ponujam

tudi jaz.

1.

V manjši kozici segrejemo kokosovo

olje. V skledi z ročno metlico stepemo

jajci. Dodamo med, vanilijev

sladkor, pecilni prašek in sol ter vse

skupaj dobro premešamo. Nato v

jajčno zmes vmešamo kokosovo

moko. Na koncu vmešamo še mleko.

Kocke kruha položimo na pekač in jih pečemo

v pečici na 180 stopinjah Celzija približno

15 minut, da postane hrustljav. V mešalniku

zmešamo kis, olje, baziliko, česen,

sardele in poper, tako da dobimo preliv. Fileje

piščanca spečemo, narežemo na kocke,

dodamo kruhove kocke, na kocke narezano

kumaro, prelijemo s prelivom in zmešamo.

Ponudimo na listih zelene solate.

46

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

47

Similar magazines