Špegel: Das Ü Magazin, oktober 2017

Egotrip
želel po ograjah, samo opozorjen sem bil, da
šef od šefa temu ni naklonjen. Makedonka
mi je razložila, da je bil njen šef še pri njej
vajenec. Tega ni omenila, vendar je kot kaže
napredoval hitreje od nje, ker je Slovenec.
Sicer sem imel nekoliko kasneje bolj
neposreden odnos z nadšefom in ugotovil, da
je prav tako ali celo bolj zmeden kot ostali
šefi. Razporeja delavce, nadzira, to je to. Ko
sem ga preveč vpraševal kako in kaj se je celo
razjezil name, naj sprašujem šefa oddelka.
Običajno imajo nižji šefi več pregleda nad
dogajanjem kot višji, slednji običajno sploh
ne vedo, kaj je potrebno na praktični ravni
početi. Imel sem že recimo primer, ko je
nadšef ves razburjen hotel razlagati šefu,
kako se naslanjam na strani, nakar pride šef
in opazi, da imam še precej zaloge, torej da
nimam več kam odlagati, ne da bi ogrozil
kvalitete izdelkov, kar se šteje kot škoda iz
malomarnosti delavca. Nato mi je nadšef hitel
razlagati, kako naj delam na dodatnem stroju,
vendar je kmalu ugotovil, da ne zna delati na
njem in poklical šefa za inštrukcije. Hierarhija
skratka ni na principu sposobnosti, gre
enostavno za razporejanje odgovornosti in
pristojnosti, pa da je neka vmesna plast med
vodstvom tovarne in delavci. Kot anarhizt
sem seveda užival v tovrstnem sistemu.
Vendar plača je plača.
Na pakiranju sem izvedel še za eno
pravilo. Glasba je prepovedana. Poskušal sem
si torej predvajati na mobitelu, vendar mi je
bilo to dopuščeno le na pakiranju, torej tista
dva dni.
Tukaj sem se tudi naučil nespoštovati
produkcijo tovarne. Oddelki imajo kvote.
Kvota po eni strani deluje kot “toliko naredi”
in po drugi “ne naredi več”. Če se nahajaš
proti koncu produkcije, imaš težavo, da ne
moreš vedeti, koliko izdelkov bo šlo vmes
v izmet. Večina oddelkov se torej znajde
tako, da ali dela zalogo naslednji izmeni
kadar imajo preveč izdelkov ali pa spusti
skozi računalnik že skenirane izdelke in tako
ustvari vtis večjega števila izdelkov, kot so
bili dejansko proizvedeni. To je v interesu
tako šefa kot delavca, saj se s tem izogneta
jarmu nadrejenega. Tehnično je nato tudi
to v interesu nadrejenega, vendar je slednji
že vezan na končne številke in urejanje
oddelkov, tako da je njegovo “sodelovanje” v
procesu precej bolj majavo in ne želiš, da te
opazi. Tako nekako sem torej razumel sceno.
Hec nastane, v kolikor imaš preveč izdelkov,
torej kaj z njimi. Nekateri oddelki nimajo
enostavnega “ob strani”, saj je tovrsten
izdelek potrebno ustrezno zavarovati.
Namesto tega ga uničijo. Odlomi se kakšen
lomljivejši del izdelka. Ker je v procesu vselej
stroj ali robot, ga je seveda pokvaril robot.
Nihče ne bo nadiral robota. Govora je torej
Špegel: Das Ü Magazin - Oktober 2017
28