KlipingSURS_2017_11_07
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
1 / 3<br />
SLOVENIJA<br />
7. <strong>11</strong>. <strong>2017</strong> Finance<br />
Stran/Termin: 24<br />
Naslov: Pregled slovenskega trga dela: več brezposelnih, več Naklada: 8.903,00<br />
Avtor: LANA DAKIĆ<br />
Površina/Trajanje: 895,57<br />
Rubrika/Oddaja: / Žanr: POROČILO<br />
Gesla: URAD ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ<br />
Pregled slovenskega trga<br />
več dela: brezposelnih,<br />
več tudi upokojitev<br />
Zaradi izteka<br />
študentskih<br />
statusov in<br />
konca sezonskega<br />
zaposlovanja<br />
se je<br />
oktobra število<br />
brezposelnih<br />
pričakovano<br />
povečalo<br />
LANA DAKI<br />
lana.dakic@ nance.si<br />
Obkoncu oktobraje bilo na zavodu<br />
za zaposlovanje registriranih 82.993<br />
brezposelnih, kar je dva tisoč oziroma<br />
2 , 5 odstotkaveč kot septembra, je<br />
sporočil zavod za zaposlovanje.<br />
denarnega<br />
tokrat<br />
največ iskalcev prve zaposlitve (41 ,7 odstotka<br />
) , saj se je mladim konec septembra<br />
iztekel statusštudenta ali dijaka.Dobra tretjina<br />
(3.701 oseba ) se jih je na novo prijavila<br />
zaradi izteka zaposlitve za določen čas ,<br />
862 pa je bilo trajnopresežnih delavcev in<br />
stečajnikov.<br />
Manj zaposlitev , šenaprej<br />
rast upokojitev<br />
Oktobra je zavod za zaposlovanjeiz svojih<br />
evidenc odjavil7.670 brezposelnih , kar je<br />
15 odstotkovmanj kot mesec prej. Med odjavljenimi<br />
se jih je 66 odstotkov zaposlilo<br />
oziroma samozaposlilo, kar je petino manj<br />
kot septembra in slabih petodstotkov manj<br />
kot lanskega oktobra.<br />
Podrobnejšipodatki kažejo, da se je tudi<br />
oktobra povečalo število upokojitev brezposelnih<br />
,več je tudi začasnonezaposljivih.<br />
OECD je sicer že lani opozoril Slovenijo na<br />
precejšen delež neaktivnih starejših. Dela<br />
namreč zgolj tretjina Slovencev, starejših<br />
od 55 let. Zaradi možnosti dveletnega denarnega<br />
nadomestilaprecej starejših čaka<br />
na upokojitev na zavodu za zaposlovanje.<br />
Vlada pa v zadnjem časusprejema različne<br />
V prvih desetih mesecih letos je bilona zavodu<br />
za zaposlovanje tako vpovprečju prijavljenih<br />
89.630 brezposelnih, kar je 14 odstotkov<br />
manj kot v istem lanskem obdobju.<br />
Vladni urad za makroekonomske analize<br />
in razvoj sicer za letos napoveduje povprečno<br />
89.100 brezposelnih. Na zavodu za<br />
zaposlovanje pa ocenjujejo, da naj bi bilo<br />
konec leta na zavodu prijavljenih 88 tisoč<br />
brezposelnih.<br />
Mednovimi brezposelnimi<br />
največmladih<br />
Oktobra se je na novo prijavilo9.673 brezposelnih.<br />
Med novoprijavljenimi je bilo tokrat<br />
Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
2 / 3<br />
SLOVENIJA<br />
7. <strong>11</strong>. <strong>2017</strong> Finance Stran/Termin:<br />
24<br />
ukrepe ,da bi spodbudili zaposlovanje starejših<br />
, prednedavnim sodenimo še za dve<br />
leti podaljšali ukrep oprostitve plačila prispevkov<br />
delodajalca za 24 mesecev ne glede<br />
na obliko zaposlitve starejšega.<br />
Brezposelnost seje najbolj zvišala<br />
na Ptuju<br />
Število brezposelnih se je oktobra glede na<br />
september povečalo vvseh območnih službah<br />
zavoda ,najbolj pana območjuPtuja ( za<br />
osem odstotkov) , Velenja ( za 4 , 6 odstotka )<br />
in Kopra (za 3,6 odstotka ). Najmanj se je število<br />
brezposelnihpovečalo na območju Novega<br />
mesta (za 0,1 odstotka ).<br />
Medletno ještevilo brezposelnih še vedno<br />
manjše. Največji medletni upad zavod<br />
za zaposlovanje ugotavlja na območju Trbovelj<br />
( za 24,1 odstotka) , Novega mesta ( za<br />
19, 6 odstotka) , Velenja (za 16 ,4 odstotka ) in<br />
Celja ( za 16 odstotkov ), najmanjšega pa na<br />
območju Ptuja ( za šest odstotkov ).<br />
Spet najbolj iskaniproizvodni delavci<br />
Medtem ko so bili v zadnjih mesecih med<br />
najbolj iskanimipoklici vozniki, v poletnih<br />
mesecih učitelji , pa podjetja spet največ<br />
povprašujejo po proizvodnih delavcih. Več<br />
povpraševanja je bilo oktobra tudipo čistilcih<br />
, strežnikihin gospodinjskih pomočnikih<br />
vuradih , hotelih in drugih ustanovah.<br />
V okvirju predstavljamo deset najbolj iskanih<br />
poklicev v oktobru.<br />
TOP10<br />
iskanih<br />
poklicev<br />
v oktobru<br />
Proizvodni<br />
delavci<br />
Čistilci,<br />
in gospodinjski<br />
strežniki<br />
pomočniki<br />
Voznikitežkih<br />
tovornjakov<br />
in vlačilcev<br />
Natakarji<br />
Prodajalci<br />
Drugi delavci<br />
za preprosta<br />
dela<br />
Strokovni<br />
sodelavci za<br />
zdravstveno<br />
nego<br />
Zidarji<br />
Kuharji<br />
Varilci<br />
Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
3 / 3<br />
SLOVENIJA<br />
7. <strong>11</strong>. <strong>2017</strong> Finance Stran/Termin:<br />
24<br />
Brezposelnost na predkrizno raven že letos<br />
povprečno število brezposelnih<br />
120.000<br />
<strong>11</strong>0.000<br />
100.000<br />
90.000<br />
80.000<br />
70.000<br />
60.000<br />
2008 2009 2010 20<strong>11</strong> 2012 2013 2014 2015 2016 <strong>2017</strong>* 2018* * 2019 **<br />
Vira : ZRSZ , Umar<br />
Op. : *napoved ZRSZ za konec leta, * *jesenska napoved Umarja<br />
Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
1 / 3<br />
SLOVENIJA<br />
7. <strong>11</strong>. <strong>2017</strong> Slovenske novice<br />
Stran/Termin: 6<br />
Naslov: Gospodar slovenske kmetije star 57 let<br />
Naklada: 68.829,00<br />
Avtor: JAROSLAV JANKOVIČ<br />
Površina/Trajanje: 1.017,10<br />
Rubrika/Oddaja: DAN V NOVICAH Žanr: POROČILO<br />
Gesla: STATISTIKA, KAZALNIK<br />
Lani smo za svoje potrebe zredili le 35<br />
odstotkov vseh prašičev. FOTO : ANDREJ KASTELIC<br />
Gospodar slovenske<br />
kmetije star 57 let<br />
Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
2 / 3<br />
SLOVENIJA<br />
7. <strong>11</strong>. <strong>2017</strong> Slovenske novice Stran/Termin:<br />
6<br />
Lani v<br />
Sloveniji<br />
pridelali za kar<br />
42 odstotkov<br />
manj sadja kot<br />
leto prej<br />
Dodana<br />
vrednost<br />
kmetijstva se<br />
je zmanjšala<br />
za četrtino<br />
JAROSLAV JANKOVIČ<br />
jaroslav.jankovic @slovenskenovice.si<br />
LJUBLJANA• Vrednost<br />
slovenskega kmetijstva je od<br />
leta 2015 do leta 2016 močno<br />
upadla. Direktor Kmetijsko-gozdarske<br />
zbornice Slovenije<br />
Branko Ravnik je ob tem<br />
izjavil , da bo upad letos<br />
morda še večji : »Poleg<br />
spomladanske pozebe nas je<br />
močno prizadela še poletna<br />
suša. «<br />
Ekonomist Ben Moljk s<br />
Kmetijskega inštituta Slovenije<br />
(KIS) sicer opozarja , da<br />
je Slovenija relativno majhno<br />
in občutljivo kmetijsko<br />
gospodarstvo in da lahko<br />
denimo že manjša sprememba<br />
vrednosti ene proizvodnje,<br />
ki ima velik delež v strukturi<br />
kmetijske pridelave , močno<br />
vpliva na končno statistično<br />
oceno vrednosti slednje.<br />
Predvsem se to kaže v živinoreji<br />
pri mleku in govejem<br />
mesu , v rastlinski pridelavi<br />
pa pri pomembnejših žitih ,<br />
kot sta pšenica in koruza. V<br />
posameznih letih so dogaja ,<br />
da nihanje v beri medu, kar<br />
se čebelarjem dogaja iz leta v<br />
leto , močno vpliva na končno<br />
statistično oceno : »Medu v<br />
odličnem letu pridelamo<br />
2000 ton, naslednje leto pa<br />
le 500 ton, in ker je relativno<br />
drag , saj dosega ceno v<br />
povprečju 8 evrov in več za<br />
kilogram , je močan faktor<br />
v statističnem izračunu. « V<br />
nadaljevanju Moljk razloži :<br />
»Vpliv pozebe na vrednost<br />
Delež gopodarjev,starejših<br />
od 65 let, se celo povečuje.<br />
FOTO: GULIVER/THINKSTOCK<br />
Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
, živilstva<br />
komaj32-odstotna<br />
, ko<br />
, ampak<br />
, da<br />
3 / 3<br />
SLOVENIJA<br />
7. <strong>11</strong>. <strong>2017</strong> Slovenske novice Stran/Termin:<br />
6<br />
kmetijske pridelave zagotovo<br />
ne bo zanemarljiv, pri<br />
napovedi vpliva suše pa sem<br />
previdnejši , saj se je izkazalo,<br />
da je bila bolj lokalna , kot so<br />
sprva napovedovali. «<br />
Kljub vsemu so vsi sogovorniki<br />
tokrat zaskrbljeni<br />
zaradi razvoja kmetijstva.<br />
Prišli smo namreč do točke ,<br />
ko se bo treba odločiti , ali<br />
bomo, skupaj politiko seveda ,<br />
poskušali znova doseči višjo<br />
raven samooskrbe s hrano<br />
pri nekaterih proizvodih ,<br />
ki<br />
naj bi bila ob osamosvojitvi<br />
kar 80-odstotna.<br />
Tudi manj zelenjave<br />
Zaskrbljen je med drugim dr.<br />
Jože Verbič s Kisa, eden največjih<br />
strokovnjakov pri nas<br />
za živinorejo , ki nikdar ne<br />
pretirava: »Bojim se menjave<br />
generacij , ki smo ji priča. Takole<br />
čez palec imamo morda<br />
3500 zglednih živinorejskih<br />
kmetij , primerljivih s<br />
tistimi v razvitih<br />
kmetijskih državah.<br />
Vse drugo<br />
so manjše ,<br />
kombinirane<br />
in pogosto<br />
24<br />
tisoč hektarjev<br />
kmetijskih površin se<br />
trenutno zarašča.<br />
napol hribovske kmetije<br />
na območjih z omejenimi<br />
dejavniki<br />
kmetovanja, kar<br />
pomeni, da že<br />
v osnovi niso<br />
konkurenčne.<br />
Za te nimamo<br />
najbolj<br />
primernih<br />
ukrepov.«<br />
Na razpis<br />
kmetijskega<br />
ministrstva<br />
za podporo<br />
za sanacijo<br />
zaraščanja skoraj<br />
ni bilo odziva, saj<br />
je, ja, tudi tokrat ,<br />
menda stvar neskončno<br />
zakomplicirana.<br />
Obseg kmetijske proizvodnje<br />
se je po začasnih statističnih<br />
podatkih v obdobju 2015–<br />
2016 zmanjšal za tri odstotke ,<br />
pri čemer je bil obseg rastlinske<br />
pridelave manjši za osem<br />
odstotkov, obseg živinoreje<br />
pa se je povečal za približno<br />
pet odstotkov.<br />
A slednji podatek<br />
je zavajajoč ,<br />
zato potrebuje<br />
razlago. Poleg<br />
omenjenega<br />
povečanja se<br />
je prirast živine<br />
povečal , pri govedoreji<br />
na primer celo<br />
za 10 odstotkov, toda<br />
sama vrednost je letos narasla<br />
le za dobrih sedem odstotkov ,<br />
kar pomeni , da se je cena<br />
živine v resnici znižala za tri<br />
odstotke.In to pomeni , da<br />
zaradi nižanja cen kmetje v<br />
stiski naredijo vse za povečanje<br />
obsega , tako poskušajo<br />
zmanjšati stroške , a rezultat je<br />
na koncu spet manj denarja ,<br />
če ni nikogar , ki bi povečanje<br />
ponudbe bolje unovčil!<br />
Medtem ko je bila proizvodnja<br />
žit zadovoljiva , so kmetje<br />
leta 2016 pridelali precej<br />
manj krompirja in korenovk<br />
kot leto prej, zlasti zaradi<br />
pozebe za 42 odstotkov manj<br />
sadja in petino manj grozdja.<br />
Lani so čebele nabrale za<br />
tretjino manj medu kot leto prej.<br />
Samooskrba z zelenjavo je<br />
komaj 42-odstotna , s sadjem<br />
pa zaradi slabih letin še<br />
manjša , ,<br />
navaja Poročilo o stanju kmetijstva<br />
, gozdarstva<br />
in ribištva KIS za leto 2016.<br />
Kmetijske površine<br />
se zaraščajo<br />
Povprečna starost gospodarja<br />
kmetije je trenutno 57 let in<br />
se , kljub stimulativni finančni<br />
podpori mladim prevzemnikom<br />
denimo mladi<br />
par dobi za prevzem kmetije<br />
tudi 40.000 evrov, zvišuje.<br />
Skrb vzbuja to, da se povečuje<br />
delež starejših od 65 let in<br />
zmanjšuje število mlajših od<br />
25. Če dodamo podatek , da<br />
se zaradi opuščanja kmetij<br />
trenutno zarašča 24.000<br />
hektarjev kmetijskih površin ,<br />
je prihodnost slovenskega<br />
kmetovanja precej klavrna.<br />
Verbič opozarja , da se pri<br />
živinoreji zlasti boji menjave<br />
generacij , ko mladi ne bodo<br />
prevzeli manjših kmetij<br />
na območjih z omejenimi<br />
dejavniki kmetovanja.<br />
Hribovska živinoreja mora<br />
biti stimulirana drugače. Celo<br />
ukrep podpore reji krav dojilj,<br />
to pomeni krav , ki se ne molzejo<br />
vzgajajo teleta<br />
in se prosto pasejopo<br />
omenjenih travnikih<br />
in pašnikih , je bil za<br />
pričujoče programsko<br />
obdobje<br />
2014 –2020 izvzet.<br />
Na KGZS opozarjajo<br />
so<br />
majhne kmetije<br />
na območjih<br />
s posebnimi<br />
naravnimi<br />
omejitvami tako<br />
rekoč edine , ki<br />
lahko zagotavljajo<br />
obdelanost krajine in<br />
ohranjanje živinoreje.<br />
»Zato so prav tam ukrepi<br />
kmetijske politike za ohranjanje<br />
kmetovanja nujni , «<br />
opozarja Ravnik.<br />
Na KGZS predlagajo ohranitev<br />
proizvodno vezanih podpor<br />
za rejo krav dojilj , posebne<br />
podpore za majhne kmetije<br />
in ukrepe v sklopu kmetijsko-okoljskega<br />
programa , ki bodo<br />
prilagojeni načinu kmetovanja<br />
na majhnih kmetijah. A<br />
kot rečeno smo od avstrijskega<br />
vzorca še daleč. Pesimizem<br />
» Takole čez palec imamo<br />
morda 3500 zglednih<br />
živinorejskih kmetij,<br />
primerljivih s tistimi<br />
v razvitih kmetijskih<br />
državah. Druge so manjše,<br />
kombinirane in pogosto<br />
napol hribovske kmetije<br />
na območjih z omejenimi<br />
dejavniki kmetovanja , kar<br />
pomeni , da že v osnovi<br />
niso konkurenčne.<br />
pa zlasti vzbuja podatek , da so<br />
se izrazito poslabšali ekonomski<br />
kazalniki v kmetijstvu , ko<br />
se je netododana vrednost<br />
leta 2016 poslabšala za kar 24<br />
odstotkov. N<br />
Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
1 / 1<br />
SLOVENIJA<br />
7. <strong>11</strong>. <strong>2017</strong> ZARJA<br />
Stran/Termin: 44<br />
Naslov: Ah, tale naša EU<br />
Naklada: 36.000,00<br />
Avtor: MAJDA JUVAN<br />
Površina/Trajanje: 509,97<br />
Rubrika/Oddaja: / Žanr: KOMENTAR<br />
Gesla: KAZALNIK<br />
ČE BABA NIMA METLE, PA Z JEZIKOM POMETA<br />
Piše: MAJDA JUVAN, majda. juvan@gmail. com<br />
Ah,<br />
tale naša EU<br />
človeku ne državi ni dobro,<br />
Ne če je sam oziroma sama.<br />
Ljudje se poparčkamo, države se<br />
povezujejo. Bilateralno, multilaterarno.<br />
Vedno se nam ne izide.<br />
Včasih, v resnici niti ne tako redko,<br />
gremo tudi narazen. Ljudje, in<br />
države. Včasih se o vsem dogovorimo,<br />
drugič frči perje, tudi kaj<br />
hujšega.<br />
Od leta 1990 je v Evropi nastalo<br />
kar veliko novih držav, sedem<br />
od teh jih je danes članic EU. Po<br />
tej logiki priznanje Katalonije ne<br />
bi smelo biti kakšna velika težava.<br />
Ne vem, kako se bo končalo. Polovici<br />
tam živečih in v Kataloniji rojenih<br />
je materni jezik kastiljščina,<br />
španščina torej. Ne katalonščina.<br />
Jezik okolja sicer po večini razumejo,<br />
a bere ga le polovica, piše pa<br />
samo tretjina. Franco je bil temeljit,<br />
Rajoy in njegovi pa so očitno<br />
bedaki. Če ne bi bili, bi Kataloncem<br />
celo referendum.<br />
pomagali izpeljati<br />
Danes bi vsi vedeli, pri<br />
čem so, tudi Katalonci, ki se - glede<br />
na raziskave za osamosvojitev<br />
morda niti ne bi odločili.<br />
Nastajanje nove države ima več<br />
kot s srcem opraviti z razumom.<br />
Katalonija je ali pa je vsaj bila<br />
najbogatejša med španskimi pokrajinami,<br />
tako kot je bila Slovenija<br />
v nekdanji Jugoslaviji. Tako<br />
kot smo mi, tudi oni verjamejo,<br />
da jim jemljejo. Slovenci smo bili<br />
na referendumu tako rekoč plebiscitarno<br />
ZA. Pri nas je nekaj agitpropovskih<br />
genialcev dojelo, da je<br />
Slovencu treba trkati na žepe. Saj<br />
se spomnite prepričevanj o tem,<br />
kako nam kradejo, o tem, kam<br />
Sava teče, pa tudi tistih o novi Švici?<br />
To zadnje smo si očitno najbolj<br />
zapomnili. Še danes se številni zajedljivo<br />
sprašujejo, kje je zdaj ta<br />
Švica. Ne, tudi Slovenci nismo šli<br />
na referendum samo zaradi tisočletnih<br />
sanj.<br />
A pustimo to. Osamosvojili smo<br />
se, leta 2004 je Tone Rop kot predsednik<br />
takratne vlade na slovesnosti<br />
ob vstopu Slovenije v EU dejal,<br />
daje Slovenija prihodnost Evrope.<br />
Romanu Prodiju se je kar smejalo.<br />
Nam pa tudi. Četudi pustimo<br />
Slovenijo kot prihodnost Evrope<br />
malo ob strani, smo jo vsekakor<br />
dobro odnesli. Bosna je blizu.<br />
Danes imamo v tej skupnosti<br />
že kilometrino. Vemo, da je EU<br />
zgodba velikih. Majhni smo zra¬<br />
44 zana<br />
ven. Včasih kot kakšen laboratorij,<br />
da oni tam v Bruslju vidijo, kako<br />
kaj deluje. Že od krize naprej to<br />
ugotavljajo pametnejši od mene.<br />
Pred dnevi sem zasledila Toneta<br />
Ropa, kako je na parlamentarni<br />
komisiji govoril o tem, da smo zaradi<br />
pritiska Evropske komisije NLB<br />
za kakšno milijardo in pol preveč<br />
dokapitalizirali in da bi morali zdaj<br />
od te iste komisije za NLB zahtevati<br />
nove pogoje. »Zakaj Komisija ne<br />
zahteva prodaje državnih nemških<br />
deželnih bank, zakaj ne poseže v<br />
belgijske in francoske, ki so jih ravno<br />
tako reševale države? Tam si ne<br />
upajo, upajo pa si v majhni Sloveniji!«<br />
je bil jasen. Jože Mencinger<br />
pa še bolj. On bi Komisijo kar tožil.<br />
Ne Rop ne Mencinger nista priplavala<br />
po župi. Je pa res, da trenutno<br />
nista politika, kar pri odločnosti<br />
stališč gotovo pomaga.<br />
Leta 2004 je Slovenija v EU vstopila<br />
še z devetimi državami: s tremi<br />
pribaltskimi, Poljsko, Češko, Slovaško,<br />
Madžarsko, Malto in Ciprom.<br />
Vsekakor še vedno nismo druga<br />
Švica, a v glavnem ne živimo slabo.<br />
A vsakdo sodi po svojem loncu.<br />
Na spletnem portalu Siol. net je bil<br />
pred dnevi objavljen eden od precej<br />
tipičnih pogovorov s Slovenci,<br />
ki so se odločili za kariero v tujini.<br />
Skoraj praviloma jih tujina brezpogojno<br />
navdušuje. V Slovenija pa<br />
da jev redu, a ne za tiste prave, ki<br />
vedo, kako se svet vrti. In potem<br />
sogovornik, ki je študiral tudi v<br />
Oxfordu in je danes del Uberjeve<br />
ekipe v Varšavi, razloži, da je tam<br />
super. Stolpnice so visoke, ljudje so<br />
razčistili s preteklostjo in komunizmom,<br />
so svobodni ter predani<br />
evropskim vrednotam in EU?! Posli<br />
pa kar letijo. V redu, dopuščam,<br />
da je človek zaposlen in ne more<br />
spremljati vsega, kar se dogaja. Ne<br />
ve za odnos uradne Poljske do drugače<br />
mislečih, do beguncev, splava,<br />
do vere, do medijev, politične lustracije<br />
in še marsičesa. Pač ne ve.<br />
Lahko pa bi, če je že poslovnež, vedel<br />
vsaj to, da Varšava in njene stolpnice<br />
niso Poljska, daje povprečna<br />
neto plača tam okoli 760 evrov (pri<br />
nas 1050), povprečna pokojnina<br />
pa 470 pri nas 660), njihov BDP<br />
na prebivalca pa 14. 300 evrov (naš<br />
24. 000). Ker ne nazadnje, če bi bilo<br />
res tako zelo v redu, le zakaj bi kar<br />
pol milijona Poljakov v skoraj<br />
suženjskih<br />
razmerah delalo v tujini?<br />
In tja jih, da ne bo dileme, pošiljajo<br />
domače agencije za delo. Tuji sindikati<br />
pa bentijo, ker s tem njihovim<br />
delavcem zbijajo ceno.<br />
Kakor koli, Slovenija je ne glede<br />
na vse, zaradi česar jo kot državo<br />
ali pač naše politike in politiko nasploh<br />
preklinjamo, med državami,<br />
s katerimi je pred 13 leti vstopila v<br />
EU, po. tako rekoč vseh omenjenih<br />
kazalnikih še vedno na vrhu. Tu<br />
in tam nas po kakšnem kazalniku<br />
kdaj prehitita Malta in Ciper (pomaga,<br />
če si davčna oaza!?),<br />
druge<br />
pa praviloma ne. Niti Češka ne. Je<br />
pa na dobri poti, saj je rast njenega<br />
BDP hitrejša kot naša.<br />
A ne glede na to, ko pridemo v<br />
Bruselj in v EU, je vpliv Poljske z<br />
našim neprimerljiv. Vse pove, da je<br />
Poljakov 40 milijonov.<br />
Vendar ni majhna le Slovenija.<br />
Ko se je takrat kot mi EU pridružila<br />
Litva, jih je bilo več kot 2, 6 milijona.<br />
Danes jih je manj kot dva<br />
milijona. Po osamosvojitvi se je<br />
najprej odselilo 400 tisoč Rusov,<br />
potem, po odprtju mej, pa še 200<br />
tisoč mladih in izobraženih. Večina<br />
se jih ne bo vrnila. Litva bije<br />
plat zvona. EU ni le blagor. Bogati<br />
ponujajo veliko in zato lahko<br />
poberejo,<br />
kar potrebujejo. Vam zvoni<br />
zvonček? A kaj storiti, prosti pretok<br />
blaga in ljudi je bil eden večjih<br />
obetov EU. In danes njeni organi<br />
odločajo tako, kot liberalni,<br />
globalni,<br />
kapitalistični ekonomiji<br />
ustreza. Nacionalni interesi, naše<br />
demografske škarje, nikogar ne zanimajo.<br />
Formalno smo brez vpliva<br />
in možnosti.<br />
A ko bi bili vsaj malo bolj glasni<br />
in odločni! Tudi predsednik države<br />
bi se lahko oglasil. Glasno, jasno in<br />
odločno. Ne glede na formalna pooblastila<br />
bi lahko zarobantil in zarohnel!<br />
Doma in v Bruslju! Da bi<br />
vsaj kdaj komu dali vedeti, da imamo<br />
svojo pamet in stališča. Tako<br />
kot to počneta Orban in poljska<br />
predsednica Beata Szydlovo, ki je<br />
pred kratkim ravno zaradi davkov<br />
svojih delavcev mirno nahrulila<br />
Macrona. Litovka Dalia Grybauskaite<br />
je bila tiho, Pahor pa tudi.<br />
V redu, morda povod in vzor nista<br />
najbolj prava, a formalno ima<br />
vsaka članica glas. Naj se vsaj kdaj<br />
sliši tudi naš. Morda pa bomo kdaj<br />
dočakali. Državljani lahko vplivamo<br />
le z volitvami.<br />
Če bi le bilo kaj izbrati.<br />
Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Change language