Revija Lipov list, december 2017

videopccenter

Revija Lipov list

DECEMBER 2017 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Aktualno

Do odličnosti in petih zvezdic

je še dolga pot

Turizem smo ljudje

Jure Sodja, TD Bohinj

Kulinarični kotiček

Elvis Kudić, Masterchef Slovenija 2017

Inovativno

Postojnska jama v prostoru in času

Foto: Darinka Mladenovič/www.slovenia.info


Foto: Vranič

SmučarSki paket

5 x polpenzion

že od 435 €

Vključuje smučarske karte ali vrednostne

bone za wellness in gostinstvo!

080 88 30

info@hit-alpinea.si

www.hit-alpinea.si


KAZALO

AKTUALNO 04-06

Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva?

FOKUS 12-15

TD Slovenj Gradec:

Prihodnje leto visok jubilej

TD Zadvor: Da bi kraj ostajal domač in izviren

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Jure Sodja: Naj vsakdo prispeva

nekaj dobrega okolju, kjer živi

TZS 18-19

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico

NAMIG ZA IZLET 25

His, hiška za »deco delat«

NARAVNA DEDIŠČINA 28-29

Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

ZELENI ZGLEDI 34-35

Pirine dobrote z Dravskega polja

POD DROBNOGLEDOM 39

Domačijo Mahnič odkrivajo

obiskovalci od blizu in daleč

SKOK K SOSEDOM 40-41

Smučanje v Avstriji:

Velike naložbe v infrastrukturo in programi za dušo

PRAZNIČNO 42

Advent in božične tržnice: Iz tradicije – turizem!

UVODNIK

Tokratna kolumna bo (predprazničnemu

času primerno) – o prijaznosti.

Bilo je pred leti, v skromno opremljeni jedilnici

prenočišča v vasici Čukung na 4730

metrih v narodnem parku Sagarmatha v

nepalski Himalaji. Okoli tople peči se je stiskala

skupinica mladih zahodnjaških pohodnikov

in klepetala. »Prijaznost domačinov

je tako lažna, oni vidijo v nas le evre!« je

globoko zavzdihnil mladenič, drugi pa so

mu resno prikimavali.

Spomnim se, da bi jih takrat najraje zabrisala

iz hiške na mraz in ledeni veter. Kaj bi pa radi? Hipna prijateljstva z domačini,

potem ko na najbolj priljubljenem trekingu na svetu kvečjemu prespijo

ali jedo pri njih? Prehodni gostje, ki jim morajo gostitelji na vso moč dokazovati,

da zanje niso zgolj turisti, ampak da so jim resnično všeč, čeprav jih

sploh ne poznajo?

(Upajmo, da nova vizija slovenskega turizma, ki napoveduje zahtevne goste,

z zahtevnostjo ne predvideva obiskovalcev, ki od turističnih delavcev pričakujejo

dokaze, da so zanje več kot »le« – turisti ...)

Prijaznost je v turizmu eno najtrdnejših zagotovil za zadovoljnega gosta. Ali

je pristna ali je nasmešek na, recimo, obrazu natakarja, »posledica« usposabljanja,

za turista v resnici niti ni pomembno. Prekratek čas preživi v njegovi

družbi, da bi odstiral morebitne skrite motive za prijaznim pozdravom, nasmeškom,

vljudnostjo, prijetnim klepetom, predlogom ... Ti so domena odnosov,

ki niso zgolj prehodni. Zato prijaznost, pa naj jo poganja kar koli, v

turizmu praviloma obrodi sadove. In ne le to. Lahko prežene okus po prežgani

kavi in malce razkuhanih testeninah, celo slabo voljo zaradi dežja lahko

odpravi, ublaži nelagodje ob neznanem. Prijaznost ima magično moč.

Toda ... V turizmu oziroma še zlasti v gostinstvu se v Sloveniji včasih upravičeno

vprašamo, kaj žene tiste, ki so prijazni, da so takšni kljub pregovorno nizkim

plačam in neusmiljenemu delovniku. Kajti – vsaj po mojih izkušnjah –

večinoma so. Kljub temu, da odnos do zaposlenih v panogi ni na zavidljivi

ravni, kar je na okrogli mizi na letošnjih Dnevih slovenskega turizma poudaril

tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Med

drugim je dejal, da bomo težko napredovali do butične in petzvezdične destinacije,

če se odnos vodilnih v turizmu do zaposlenih ne bo spremenil, če

bodo zaposleni zgolj sredstvo.

Nekaj mi preprosto ne gre v glavo. Takole razmišljam. Imam posel, ki je močno

odvisen od tega, kako se bodo moji zaposleni vedli do gosta. Jaz pa jih

plačujem s stisnjenimi ustnicami in poskušam plače držati na čim nižji ravni.

Ali najemam študente, ki bodo veseli malce denarja »za postrani«. Ob tem

pričakujem, da bodo delali ob koncih tedna, pozno v noč, če bo treba, za

praznike. In da bodo prijazni, če je le mogoče. Se pravi: lahko sem lastnica, ki

pričakuje od svojih zaposlenih čisto preveč glede na to, koliko jim daje (čim

manj), lahko pa sem lastnica, ki ji je malo mar, ali bodo gostje dobili ob postrežbi

še nasmešek. Ne razumem ne enega ne drugega, ker se mi zdi oboje

skregano z zdravo pametjo.

A končajmo s – prijaznostjo. Želim vam prav takšno leto 2018! Srečno!

3

Kazalo / Uvodnik


Mateja Gruden, urednica

Lepe

božične praznike

in srečno

novo leto 2018

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja.

Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in

napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja

2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.


4

Aktualno

Foto: Iztok Medja /www.slovenia.info

Nova vizija: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji

mir in osebne koristi.

Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva?

Do odličnosti in petih

zvezdic je še dolga pot

Nova Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 ima zapisane jasne cilje in vizijo. Med drugim

od 3,7 do štiri milijarde evrov iz naslova izvoza potovanj, kot zelena, aktivna in zdrava destinacija pa bo ponujala

petzvezdična doživetja. Ukrepi za dosego zastavljenega so zbrani v šestih ključnih točkah: makrodestinacije

in turistični proizvodi; kadri; okolje z naravnimi in kulturnimi viri; nastanitve, infrastruktura in naložbe; institucionalni

in pravni okviri ter mala in srednja podjetja.

Strategijo so pripravili ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov slovenskega

turizma, od predstavnikov gospodarstva, zbornic, občin, izobraževalnih

institucij in civilne iniciative do ministrstev in strokovnjakov z različnih

področij. Je torej verodostojna in bo oplemenitila obstoječo

sistemsko ureditev ene najpomembnejših gospodarskih panog pri nas v

tolikšni meri, da bo sledila ciljem in predvsem novi viziji razvoja slovenskega

turizma: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtevnega

obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in

osebne koristi. To je bilo tudi sporočilo letošnjih, 7. Dnevov slovenskega

turizma, ki so bili oktobra v Kranjski Gori oziroma v Planici.

O čem je bil govor prejšnja leta?

Lani smo na jesenskih turističnih dnevih v Radencih sledili zanimivostim

o ustvarjalnosti v turizmu, ključni paneli pa so govorili o on-line

sanjarjenju in off-line potovanjih, dobri zgodbi do uspeha in vsebinskem

digitalnem marketingu, kjer kraljuje vsebina. Leto prej so v Novi

Gorici napovedali reinvencijo slovenskega turizma na področju

znamčenja oziroma komuniciranja, destinacijskega menedžmenta in

proizvodov. Še pred tem, leta 2014, so v Portorožu v plenarnem delu

z naslovom Priložnosti turizma za večjo gospodarsko rast in kakovost

življenja govorili o nesmiselni ukinitvi nacionalne turistične organizacije

(STO), ki nas je pahnila na rob dobro organiziranih turističnih držav

na svetu, na Slovenskem turističnem forumu pa smo se učili o

vlogi digitalnega turizma kot o novi razvojni priložnosti ter v sodobnih

izzivih digitalnega komuniciranja prepoznavali grandiozno moč

novodobnega promocijskega okna.

Zdaj pa imamo pred seboj zelo zahtevno nalogo: prepoznati se kot

destinacijo odličnosti, jo kot takšno ne le promovirati, kar je v primerjavi

z uspešnim trženjem dokaj preprosto, ampak tudi dočakati pozitiven

odmev pri kupcih oziroma turistih.

Odlično delo STO

Naveden pregled dogodkov pove, da je ideja o kakovostnem turizmu

vzplamtela v velik ogenj tudi v Sloveniji, v kar se lahko predvsem

in najprej prepričamo predvsem ob spremljanju dela STO. Tu je delo

popolno, teorija odličnosti je obdelana, izvedba zelo dobra, kar je

Lipov list - December 2017


najbolj razvidno ob pregledovanju Poslovnih strani, Novinarskega

središča in Mediateke na spletni strani STO. Slovenska turistična organizacija

je letos v Planici prejela priznanje Kristalni Triglav 2017 za svoje

delo, odkar je avgusta leta 2015 znova prevzela vlogo prve promotorke

turizma Slovenije – z utemeljitvijo, da je razvila sodoben

digitalni marketing in se zavzela za inovativne digitalne kampanje, ki

so skupaj z drugimi akcijami in posegi markantno pripomogle k boljši

prepoznavnosti Slovenije in slovenskega turizma ter s sloganom

Slovenija – zelena, aktivna, zdrava tudi močno pospešila in vplivala na

razvoj trajnostnega turizma pri nas.

Obenem s povečanjem proračuna za promocijo turizma je STO doživela

velik vzpon in je marca na letošnji, že 51. mednarodni turistični

borzi v Berlinu (ITB) za to prejela tudi najprestižnejše priznanje National

Geographic World Legacy, kar je vodilo tudi do odlične razglasitve

Slovenije kot prve zelene države na svetu.

Trajnostni razvoj je civilizacijska in etična zaveza človeka, da bo

zadovoljeval svoje potrebe na način, da ne bo pri tem ogrožal planeta

in prihodnjih generacij. Je nesebičen način življenja v odnosu

do okolja, niz dejavnosti, ki naj bi trajno izboljšale razmere za

človeštvo, je izboljšanje kakovosti življenja človeka v okviru nosilnih

zmogljivosti oskrbnih ekosistemov. Je prilagajanje človeštva

zmogljivostim (omejitvam) okolja in narave. Njegov koncept je

zasnovan tridimenzionalno, kot okoljsko, gospodarsko in socialno.

S tem pojem trajnosti nadgrajuje pojem sonaravnega razvoja, ki

obsega zgolj načelo varstva okolja in narave.

Najprej »zeleno«

Trajnostno pot slovenskega turizma so tako na ministrstvu za gospodarski

razvoj in tehnologijo kot na STO zastavili že pred leti s številnimi ukrepi

in aktivnostmi. Zato je razvoj Slovenije v najbolj trajnostno destinacijo

na svetu velik dosežek in obenem edina prava pot turističnega razvoja.

Vendar je potreben trezen premislek o tem, kaj, na primer, prinesejo

nova delovna mesta, večji dobiček in dobrine, ki se kaj lahko spremenijo

v slabo izbiro, če so doseženi na račun stroškov trajnostnosti!

Ljubljana je v začetku novembra na londonski mednarodni turistični

borzi WTM prejela nagrado za komuniciranje odgovornega turizma.

Žirija je pri svoji odločitvi upoštevala njen prispevek k trajnostnemu

turizmu in prizadevanjih za zmanjšanje negativnih in povečanje pozitivnih

učinkov turizma ob sledenju nacionalni zeleni politiki – Zeleni

shemi slovenskega turizma. Ljubljana pa je bila tudi prva dobitnica

zlatega znaka Slovenia Green.

Standard Slovenia Green sestavlja sto meril, ki vključujejo šest tematskih

področij: destinacijski menedžment, narava in pokrajina,

okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima in poslovanje

turističnih podjetij.

Slovenija se je ob Temzi predstavila z odličnim sloganom Be(e) Responsible

(besedna igra, ki poudarja pomembnost čebel – v angleščini bee

– v nagovoru: Bodi odgovoren). Skozi zgodbo o čebelah in čebelarskem

turizmu se je predstavila kot destinacija, usmerjena v trajnostni

razvoj turizma, obenem pa je napovedala tudi leto kulturnega turizma.

V okviru borze je potekalo tudi ministrsko srečanje pod pomenljivim

naslovom Preveč turizma: rast ni sovražnik, vse je odvisno od našega

upravljanja le-tega. To je sijajna tema, ki jo zgolj lahko ponotranjimo!

Slovenija stavi na reinvencijo in ustvarjalnost

Slovenija se je zavezala k trajnostnemu razvoju turizma in tako začrtala

institucionalni okvir, v katerem se je za prihodnjo odličnost turizma še

pred sledenjem najnovejšim trendom treba ukvarjati z reinvencijo raz-

Inovativnih proizvodov je čedalje več – in še več jih mora biti;

na fotografiji: Gozdni selfness Cerkno

ličnih področij. Med njimi najprej prepoznavamo pove zovanje – sodelovanje

na vseh področjih, saj turisti ne prihajajo zaradi izključno enega

ponudnika, temveč zaradi celovitega doživetja destinacije. Sledi

podjet niška miselnost, ki mora zavzeti svoj kronski gospodarski položaj,

pa reinovacija v podajanju atributov, ki nas definirajo in diferencirajo

od drugih ponudnikov, pa najsi gre za kulturo, naravo, doživetja ...

Pravkar pa je na pohodu, v luči predstavitev novih proizvodov, močna

reinovacija vsega, kar lahko zagotavlja višjo dodano vrednost in vodi v

butičnost in izkristalizacijo učinkovitih trženjskih in promocijskih kanalov

za dosego gostov, ki jih zanima odličnost petzvezdičnega turizma.

Imamo že nekaj inovativnih turističnih proizvodov za zahtevnega gosta

in imamo dobre primere, zasnovane na smelih idejah in drznih razmišljanjih.

Da pa bi tega bilo več in v podporo preskoku k višji dodani

vrednosti in boljši izkušnji gosta, je v sklopu letošnjega, 20. Slovenskega

turističnega foruma (na DST) potekal prvi vseslovenski turistični

hackathon Slovenija za 5-zvezdična doživetja.

Hackathon je poseben dogodek, namenjen ustvarjanju novih rešitev.

Takšna oblika dogodkov, ki se posveča iskanju inovativnih

rešitev v razmeroma kratkem času, je v Sloveniji znana že nekaj let,

razvila pa se je pred slabim desetletjem v ZDA. Hackathon, pogovorno

hekaton oziroma hackfest, codefest ali dan hekanja, je dogodek,

na katerem naj bi nekaj »shekali«, reševali izzive.

Kaj bo prinesel njegov izkupiček, bomo videli v prihodnosti, vsekakor pa

so pred nami nagrajenci in njihovi predlogi: ekipa Srečni Gams s projektom

Simple Luxuries (Preproste razkošnosti), Zgodbarji iz Laškega s svojim

Spremeni tok zgodovine, Sloveniatripping in Enrich Your Travel (Obogati

svoje potovanje) ter 3Ex4R z Istrian Golden (Istrsko zlato).

Novodobni turizem in potrošništvo

Dr. Dejan Verčič, predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti

za družbene vede v Ljubljani, je v Planici govoril o turizmu v času hipermoderne,

ko ga zaznamujejo čedalje večja hitrost družbenih

sprememb in prilagoditev ter spremenjena pravila komuniciranja.

Govoril je o tem, da hipermoderni čas označujejo čedalje večja hitrost

družbenih sprememb in prilagoditev, čedalje večja obsedenost

s sebstvom in sebki ter skoraj vseobsežno potrošništvo. Komuniciranje

je globalno, hipno in hkratno. In seveda je povedal še veliko več.

Ob vsem tem je treba poudariti, da zdaj igrajo izjemno in čedalje pomembnejšo

vlogo računalniki, pametni telefoni, splet in še zlasti

spletna družbena omrežja, ki so na eni strani za turizem sicer dobrodošla

pomoč pri promociji in trženju, a hkrati tudi nevarnost. Motivi

ustvarjanja in objavljanja sebkov (fotografija, ki jo fotograf posname

sam, navadno z mobilnim fotoaparatom; v slovenščini je udomačena

kot sebek), močno zrcalijo lastno osebnost ter preraščajo v lasten šov

fotografa na odru spletnih družbenih omrežij. Spletni izdelki v

kontek stu sebkov govorijo o identiteti osebe, njena samopredstavi-

Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info

5

Aktualno

Lipov list - December 2017


6

Aktualno

Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info

Do odličnosti tudi tako, da se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po

vsem, kar prinaša turistična Slovenija.

tev, ustvarjena s pomočjo pametnega telefona, pa priča zgodbo

avto portreta v okolju/destinaciji, ki tako v trenutku postane vizualna

komunikacija. Je hipna priča o kraju, početju osebe in njenih mislih o

tem, kako se počuti, kaj jo radosti, kaj razburja ... Sebki spreminjajo

vidike družbenih interakcij, samozavedanje, vedenje, čas, in kar je najbolj

nevarno, marsikdaj tudi realnost. Sebek vsekakor ni le fotografija,

ampak predvsem režirana igra! Zato pozornost ni odveč.

Ultrainventivni turizem

Zelena slovenska temeljna razvojna paradigma je že navdušila precej

turističnih ponudnikov in podjetij, a regij v tej zavemi še ne prepoznavamo.

Certificirani ponudniki, ki so pridobili naziv Slovenian Green, se

pojavljajo čedalje pogosteje, a jih še vedno ne moremo prepoznati v

smislu celotne destinacije – Slovenije. Pomembnim rezultatom manjka

kritična masa, manjka pa tudi splošna ozaveščenost Slovencev, kaj

ta znak turizmu prinaša in kaj vse lahko posameznik prispeva k zeleni

politiki turizma, ki nagovarja človeka k odgovornemu odnosu do naravnega

in družbenega okolja. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj lahko

pričakujemo od drugih, če sami tega ne živimo ali niti ne poznamo. V

turizmu lokalno življenje in domačini igrajo zelo pomembno nalogo!

Dobri primeri v trajnostnem turizmu poudarjajo povezovanje z lokalno

skupnostjo, domačini torej, in spreminjanje mišljenja v smeri zelenega

in okolju prijaznega delovanja. Zato je izjava predsednika Turistične

zveze Slovenije Petra Misje na DST: »Najprej moramo poskrbeti za zadovoljstvo

domačinov, šele nato za turiste,« zelo na mestu.

Zato bi bilo treba – vzporedno s skrbjo za trajnostno izvedbo turizma,

nove proizvode, zavezane ultra novodobnim trendom, in do potankosti

izbrušenemu promocijskemu delu STO – delati tudi na ozaveščanju,

spodbujanju in izobraževanju Slovencev. Morda bi bilo dobro

tudi nadgraditi in oplemenititi prežvečene, a sijajne slogane: »Slovenija,

moja dežela« in »Turizem smo ljudje!«.

Rekordi, rekordi?

STO je pred dvema letoma začela s pospešenim digitalnim marketingom:

skrbno zastavljenimi komunikacijskimi aktivnostmi in usklajeno nadgradnjo

družbenih omrežij, podprto z digitalnim oglaševanjem, zato ima zdaj

na tem področju odlične rezultate. Na vseh družbenih omrežjih ima

izjem no rast števila sledilcev in aktivnosti uporabnikov. Nedavno so objavili

nov rekord Facebook strani Feel Slovenia, kjer je preseženo število

500.000 sledilcev, Instagram pa kaže preseženo število 100.000 sledilcev.

Facebook stran Feel Slovenia je ena največjih in najaktivnejših Facebookovih

strani v Sloveniji. S privlačnimi objavami na tem profilu želi STO

informirati o pestri in raznoliki slovenski turistični ponudbi, navdihniti

turiste za (ponoven) obisk Slovenije in promovirati znamko I feel Slovenia.

Najštevilnejša skupina sledilcev prihaja iz Italije, sledijo Srbija, ZDA,

Velika Britanija in Nemčija, medtem ko slovenski uporabniki Facebooka

pomenijo približno desetodstotni delež vseh sledilcev.

Kako pa se to odraža v dejanskem obisku? Ključni trgi, od koder prihajajo

tuji turisti, ki so letos ustvarili največ prenočitev pri nas, so Italija

(16 odstotkov), Nemčija (15 odstotkov), Nizozemska (11 odstotkov),

Avstrija (sedem odstotkov) ter Francija in Velika Britanija (po štiri

odstotke). Od januarja do avgusta letos so v slovenskih hotelih, apartmajih,

kampih in drugih turističnih objektih našteli dobrih 3,38 milijona

turistov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leto prej, in več kot 8,82

milijona turističnih prenočitev (12,5 odstotka več.)

Kdaj do butičnosti in petzvezdičnosti?

Kdaj bomo promovirali in tržili zeleno butično destinacijo za zahtevnega

obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in

osebno zadovoljstvo?

Ko bomo sami, torej vsi deležniki v destinaciji Slovenija, ponotranjili

zeleno zgodbo, jo dihali in živeli ter v nadaljevanju ponudili tujim turistom

(z navadnimi, a prijaznimi, ali novodobnimi, domiselnimi proizvodi).

Ko se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji

resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po vsem, kar prinaša

turistična Slovenija.

A do tja je pot še dolga! Odličnost je namreč veliko več, kot Slovenija

ponuja zdaj. Je tudi ustrezno poslovno-ekonomsko-politično okolje;

udejanjen proces privatizacije; so naložbe v nove turistične ponudbe

(brownfield investicije), v hotele, turistične znamenitosti in infrastrukturo,

je tudi graditev učinkovitega sistema menedžmenta v turizmu.

Ko bomo dočakali vse to, bo morda Slovenija resnično destinacija za

petzvezdična doživetja; Zelena. Aktivna. Zdrava. In morda bo tudi posredovalka

notranjega miru in resničnega osebnega zadovoljstva.

Trenutno pa smo šele na začetku, sicer tudi Mate Matjaž, predsednik

Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji

(OZS), v Planici ne bi povedal, da so v sekciji predlagali oprostitev

plačila prispevkov delodajalca in delojemalca na dodatke za nadurno,

nedeljsko in praznično delo v korist delavca. Strošek delodajalca

bi ostal nespremenjen, delavec pa bi zato prejel višjo bruto plačo.

Povečan obseg dela je namreč pokazal, da so veliki problemi pri zagotavljanju

ustreznih kadrov, ki jih občutno primanjkuje.

Država bo morala vendarle in končno spoznati vlogo turizma, da bo

začela tej izjemni gospodarski panogi namenjati več pozornosti in ji

omogočiti, da bo delovala kot v državah, kjer odličnosti ni treba poudarjati,

saj ponudbo plemeniti že sama po sebi. Brez nasmeha turističnih

delavcev, ki izpričuje tudi odsotnost preživetvenega strahu,

ne bo zadovoljnih delavcev. Niti dobrega turizma, in še najmanj –

odličnega, takšnega s petimi zvezdicami.


Renata Picej

Lipov list - December 2017


Vlada RS sprejela

predlog novega zakona o

spodbujanju razvoja turizma

7

Aktualno

Vlada RS je novembra sprejela predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma. Prinaša številne novosti,

ključne pa so: zvišanje turistične takse in uvedba promocijske takse, prenova pogojev za organiziranje

in prodajo turističnih paketov in deregulacija poklica turistični spremljevalec. O predlogu bodo v prihodnjih

mesecih razpravljali še v parlamentarnih klopeh, zakon pa bo sprejet predvidoma spomladi prihodnje leto.

Objavljamo nekatere ključne novosti, ki jih predvideva predlog novega

zakona o spodbujanju razvoja turizma. Več o njih si lahko preberete

na spletni strani Vlade RS (seje vlade/gradiva v obravnavi).

Zvišanje turistične takse

Predlog uvaja novo metodologijo za določanje turistične takse, ki je

eden od dveh namenskih virov občin za razvoj turizma (poleg dela koncesij

za prirejanje posebnih iger na srečo). Po zdajšnji je najvišja turistična

taksa, ki jo lahko določi občina, 1,265 evra. Po novi bi bila 2,50 evra. Ob

predvidevanju, da se obseg in struktura zavezancev za plačilo turistične

takse ne bosta spremenila in da bi občine zaračunavale takso v povprečni

višini dva evra, bi si z njo zagotovile prihodek v višini dobrih 18 milijonov

na leto ali približno šest milijonov evrov več kot zdaj (lani so z njo

zbrale blizu 12 milijonov evrov).

Takšno zvišanje turistične takse je nujno, saj bo le tako mogoče zagotoviti

dodaten denar za spodbujanje razvoja turizma, pojasnjujejo na ministrstvu

za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je pripravljalo zakon.

Nova, promocijska taksa

Predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma pa uvaja

tudi novo takso: promocijsko. To bo gost plačal ob plačilu turistične

takse – v višini 25 odstotkov obračunane turistične takse. Če bo ta

2,50 evra, bo promocijska taksa 0,625 evra, kar pomeni, da bo gost

plačal taksi v skupni višini 3,125 evra.

Promocijska taksa bo prihodek Slovenske turistične organizacije (STO).

Namenjena bo načrtovanju in izvajanju trženja in promocije slovenske

turistične ponudbe. Tako bi se proračun STO predvidoma povečal za

okoli 4,7 milijona evrov. Uvedba novega stabilnega sistemskega vira za

delo STO je za ohranitev konkurenčnega položaja slovenskega turizma

na tujih trgih nujna, pojasnjujejo predlagatelji zakona.

Spremembe na področju organizacije

in prodaje turističnih paketov

Pri pogojih za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih

paketov in povezanih potovalnih aranžmajev predlog zakona

predvideva odpravo nekaterih administrativnih bremen in poenostavitev

pogojev za opravljanje dejavnosti, pojasnjujejo na

MGRT. Med drugim prinaša spremembe, ki bodo odpravile težave

in zaplete, do katerih je prihajalo pri organizaciji društvenih in podobnih

izletov zaradi njihove ne dovolj jasne opredelitve v zdajšnjem

zakonu o spodbujanju razvoja turizma.

Predlog novega zakona tudi v prihodnje predvideva licence za organizatorje

potovanj in turistične agente, ker, kakor navajajo predlagatelji,

zagotavljajo urejenost trga, vodenje registra izdanih licenc

pa večjo preglednost področja, kar je še zlasti pomembno z

vidika varstva potrošnikov. Licence poleg tega pripomorejo k zagotavljanju

višje ravni kakovosti storitev in povečujejo verodostojnost

pri partnerskem sodelovanju.

Je pa v predlogu predvidena korenita poenostavitev pogojev za

organizatorje potovanj in turistične agente, z izjemo zahteve za zavarovanje

v primeru insolventnosti. Tako, na primer, v njem ni več

zahtev glede izobrazbe in delovnih izkušenj za odprtje turistične

agencije. Izkušnje na tem področju namreč dokazujejo, da pogoji,

ki jih narekuje zdajšnji zakon, ne pripomorejo k zagotavljanju kakovosti

storitev oziroma ne zagotavljajo varstva potrošnikov, poleg

tega pa omejujejo konkurenco, pojasnjujejo predlagatelji.

Deregulacija poklica turističnega

spremljevalca, ne pa tudi vodnika

Med najodmevnejšimi spremembami, ki naj bi jih po prvih napovedih

prinesel novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, pa je bila

deregulacija poklica turistični vodnik. Po mesecih presojanja pozitivnih

in negativnih učinkov takšne spremembe se je utrdilo mnenje,

da bi prinesla več negativnih posledic kot koristi, zato poklic

ostaja reguliran. Predlog novega zakona uvaja tako zgolj deregulacijo

poklica turističnega spremljevalca oziroma vodje poti.

Poglaviten argument za ohranitev regulacije poklica turističnega vodnika

je zagotavljanje višje ravni kakovosti storitev, odločitev pa je

utrdilo tudi dejstvo, da je poklic reguliran v vseh sosednjih državah.

Po predlogu novega zakona bodo zahteve, ki se navezujejo na opravljanje

poklica turističnega vodnika, v prihodnje veljale tudi za tuje

državljane, ki vodijo organizirane skupine obiskovalcev v Sloveniji.

Turistični vodniki iz držav, ki niso članice Evropske unije, v Sloveniji ne

bodo mogli več voditi, temveč bodo morale tuje agencije najemati

slovenske turistične vodnike.

L. L.


Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info

Lipov list - December 2017


8

Aktualno

Začela se je nova

smučarska sezona

Smučarska sezona se je v Sloveniji letos začela sredi novembra – z odprtjem Kanina in Vogla, konec prejšnjega

meseca sta žičniške naprave pognala še Kranjska Gora in Krvavec, preostala večja smučarska središča pa v

začetku decembra.

Smučišča so v novo sezono vstopila oziroma vstopajo brez večjih naložb

v žičniško infrastrukturo, so povedali na novinarski konferenci

Združenja slovenskih žičničarjev in združenja Pohodništvo&kolesarjenje

(oboje GIZ), ki je bila v drugi polovici novembra. Ugotavljajo pa, da si

upravljavci smučišč prizadevajo za čedalje bolje urejene proge, dodatno

ponudbo na smučiščih in nove turistične proizvode za goste, ki si

na snegu želijo tudi drugih doživetij, ne zgolj smučarskih.

Vsa večja slovenska smučišča so sicer vključena v projekt skupnih smučarskih

vozovnic; med slovenskimi smučarji so bile doslej še zlasti priljubljene

družinske vozovnice. Kot so povedali na novinarski konferenci,

je prodaja teh vozovnic za novo sezono spodbudna in kaže na vidno

povečanje zanimanja zanje. »Veliko dela pa nas čaka na področju trženja

in promocije večdnevnih vozovnic, ki so namenjene predvsem tujim

gostom,« so še dejali na novinarski konferenci.

Združenje slovenskih žičničarjev in združenje Pohodništvo&kolesarjenje

sta lani v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripravila

projekt Slovenia Outdoor – poslovni model povezovanja aktivne

ponudbe v Sloveniji. Letos so ga uspešno nadaljevali, so povedali na

novinarski konferenci: slovenska smučarska središča so se predstavila

na specializiranih sejmih v Londonu, Varšavi in Beogradu, v Sloveniji pa

na tradicionalni Snežinki v Ljubljani.

Prejšnja sezona povprečna,

a vendarle boljša kot prejšnja leta

Prejšnja smučarska sezona je bila po oceni Združenja slovenskih žičničarjev

povprečna, a vendarle boljša od prejšnjih treh. Vsa smučišča so imela

skupaj blizu 2100 smučarskih dni. Sezona se je začela že razmeroma zgodaj,

peščica smučišč je bila odprta že na začetku novembra, večina pa je

žičniške naprave zagnala v začetku decembra. Prvi del zime je bilo razmeroma

toplo in brez snežnih padavin, a je upravljavcem smučišč večinoma

vendarle uspevalo umetno zasneževati proge. Poslabšanje vremena

sredi zime je kljub obilnejšemu sneženju odvrnilo prenekaterega

smučarja od obiska smučišča, zgodnja pomlad z otoplitvijo pa je ob

koncu marca ali v prvi polovici aprila končala sezono.

M. G.


Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info

Lipov list - December 2017


9

Aktualno

Dvajset let Združenja

turističnih kmetij Slovenije

Prejšnji mesec je bila v Termah Zreče prireditev ob 20-letnici Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). To

je bilo ustanovljeno novembra leta 1997 – v želji povezati ponudbo turističnih kmetij, jo predstaviti domačim in

tujim turistom in jim odpreti vrata v turistični svet, kakor je v zborniku Oj, lepo je res na deželi, ki ga je združenje

izdalo ob obletnici, zapisal Venčeslav Tušar, njegov predsednik.

Združenje povezuje štiristo turističnih kmetij po vsej Sloveniji. Skrbi

za njihov skupen nastop na trgu, razvoj ponudbe na kmetijah, izobraževanje

in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah

in zastopa interese svojih članov na gospodarskem in pravnem

področju. Kmetijam zagotavlja učinkovitejšo promocijo na

turističnem trgu in s tem boljšo prepoznavnost (in večjo obiskanost).

»In letos, po dvajsetih letih delovanja združenja, lahko rečem,

da je za nami ena najuspešnejših turističnih sezon,« je še zapisal

Venčeslav Tušar.

Eden prvih večjih korakov na novo ustanovljenega združenja je bila

izdaja kataloga slovenskih turističnih kmetij. Vilma Topolšek, prva

predsednica ZTKS, ki je združenje vodila tri mandate oziroma dvanajst

let, se v zborniku takole spominja njegovih najbolj zgodnjih začetkov:

»Takoj po izvolitvi je bilo treba zavihati rokave, začeti z nič.

Ideje, kaj in kako delati, so se rojevale, prva stvar pa je bila misel na

izdajo promocijskega kataloga, v katerem bi se predstavile naše kmetije.

Od trenutka, ko sva z Darjo (Verbič) za mizo v naši jedilnici zasnovali

katalog, pa do trenutka, ko sem prvi izvod dobila v roke, je preteklo

le nekaj mesecev. Oblile so me solze, saj kar nisem mogla verjeti,

da se je na Slovenski turistični organizaciji, na turističnem ministrstvu

in na Delu našlo toliko dobrih ljudi, ki so nam pomagali pri tem projektu.

Združenje tedaj ni imelo sredstev, tako da smo jih nastrgali

povsod, kjer je bilo mogoče. Prvi katalog je zame še vedno najlepši,

tudi zato, ker je bil tako dobro sprejet tako pri domačih kot pri tujih

gostih.«

Zdajšnji predsednik ZTKS pa je uvodoma še zapisal: »Kmetje na turističnih

kmetijah smo ’dozoreli’. Na medsebojnih srečanjih, na številnih

izobraževanjih in študijskih turah, z izmenjavami mnenj smo naše

turistične kmetije odprli gostom. Vemo, da so lep pogled, svež zrak in

čista postelja premalo. Domača hrana, pridelana na zemlji in pripravljena

na sodoben način z upoštevanjem tradicije, je naš največji

adut. Na to ne smemo pozabiti. Pa prijaznost pri delu z gosti, pripravljenost,

da prisluhnemo njihovim željam, ali da celo uganemo, kaj

želijo, in jim ustrežemo. Osebni pristop, ki so ga deležni na kmetijah,

je neprimerljiv z vsem, kar ponujajo hoteli. Nasmešek, morda kdaj

opravičilo, če smo pri svojih dejanjih trdi, kmečki.«

M. G.


Foto: TK Urška

Lipov list - December 2017


10

Aktualno

Ljubljančani imajo do

turizma pozitiven odnos

Vprašanje o morebitni prezasičenosti Ljubljane s turisti je letos poleti pogosto polnilo slovenske medije – z

roko v roki z vprašanjem, ali turizem načenja potrpljenje prebivalcev, še zlasti starega mestnega jedra, kjer je

turistov največ. A raziskava Odnos meščanov do turizma, ki jo je Turizem Ljubljana letos poleti izvedel drugo

leto zapored (julija in avgusta, ko je v mestu največ turistov), je pokazala, da je odnos velike večine prebivalcev

Ljubljane do turizma pozitiven; kar 91 odstotkov jih meni, da turizem pripomore k razvoju mesta.

Dobra polovica anketiranih je prepričanih, da ima skupnost od turizma

koristi. Tretjina jih meni, da povečevanje števila turistov spodbuja

razvoj lokalnega gospodarstva. Skoraj tri četrtine prebivalcev

Ljubljane se deloma strinja s trditvami, da so možnosti za nakupovanje,

ponudba restavracij in možnosti za zabavo boljše zaradi turizma.

Dve tretjini jih meni, da razvoj turizma pripomore k boljši

kakovosti življenja v Ljubljani. Raziskava je med drugim še tudi pokazala,

da so meščani bolj zadovoljni poleti kot denimo pozimi, ko

je mesto manj živahno.

Ne glede na del Ljubljane, v katerem živijo, je približno eden od

desetih anketiranih navedel, da je vpliv turizma na mesto slab. Prebivalci,

ki jih število turistov v mestnem jedru moti, predlagajo njegovo

omejevanje in preusmerjanje turistov na območja, ki so manj

obiskana, in v preostale kraje po Sloveniji.

Dobra tretjina meščanov je zadovoljnih z vključenostjo lokalnega

prebivalstva v razvoj turizma in dejstvom, da se pri načrtovanju turizma

v Ljubljani upošteva kakovost življenja občanov.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktorica Turizma

Ljubljana Petra Stušek sta ob objavi izsledkov raziskave oktobra

poudarila izjemen pomen sobivanja meščanov in obiskovalcev.

Tako je Turizem Ljubljana konec oktobra tudi pripravil prvo delavnico

za prebivalce Ljubljane z naslovom Sinergija med turizmom in

meščani. Ključni namen delavnice je bil seznaniti prebivalce s turističnim

dogajanjem v mestu in jih spodbuditi k aktivnemu sodelovanju

pri njegovem nadaljnjem razvoju.

U. L. L.


Foto: D. Wedam/Turizem Ljubljana

Lipov list - December 2017


V Litiji na ogled rudnik

Sitarjevec, eden najstarejših

rudnikov v Sloveniji

11

Aktualno

V začetku decembra, dan pred sv. Barbaro, zavetnico rudarjev, so v Litiji odprli za obiskovalce rudnik Sitarjevec,

enega najstarejših rudnikov v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov je med najbogatejšimi opuščenimi rudniki

v Evropi: v njem so edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese

in cevkasti stalaktiti; v njem je tudi več kot šestdeset vrst različnih mineralov.

Pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec že v 16. stoletju. V drugi polovici

19. stoletja je bila na levem bregu Save zgrajena tudi topilnica,

do katere so rudo tovorili čez reko z žičnico. V rudniku so kopali

predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in

železovo rudo. Leta 1886 so v topilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili

tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so ob tej priložnosti

izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Leta 1965

so rudnik zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih

obolenj rudarjev zaprli.

Dobrih petdeset let je minilo, odkar je zamrl ropot rudarskih strojev,

odkar ne rožljajo več rudniški vozički, odkar v hribu ne odzvanjajo

več votlo glasovi tistih, ki so prijahali na šiht ... Speči rudnik je pustil

v Litiji in njeni okolici veliko zgodb ter dolga leta vabil k ponovnemu

odprtju. V času mirovanja je privabljal zbiratelje mineralov,

navduševal in osupljal je znanstvenike, buril je domišljijo ustvarjalcev:

pesnikov, pisateljev, glasbenikov.

Rudnik zbuja različna občutja: teman podzemni svet marsikomu

stisne srce, dih zastaja tudi zaradi bogastva naravnega sveta, ljudem

pa se pred očmi zvrstijo slike težkega rudarskega dela. Rudar

je bil vselej sinonim za težko delavsko življenje. Ne le težko, tudi

nevarno – smrt je prežala na rudniških obzorjih, svoj davek pa je

zaradi izčrpanosti in poklicnih bolezni terjala tudi leta pozneje.

Dr. Tea Kolar-Jurkovšek, znanstvena svetnica Geološkega zavoda

Slovenije, osrednja govornica na otvoritveni slovesnosti, je dejala:

»Rudnik Sitarjevec ni več samo spomin na minule čase. Ohranjamo

ga kot dragoceno naravno vrednoto državnega pomena in

zanimivo tehnično dediščino.« Prenovljen je zanimiv s turističnega

in izobraževalnega vidika, poleg tega pa ponuja izziv za razvoj

ino vativnih raziskovalnih postopkov, je še dejala.

V izvoznem rovu rudnika Sitrajevec so na ogled vzorci kamnin,

rudniški voziček, nekaj rudarskega orodja, rekonstruirana proga,

razstava o netopirju v rudniku, pano z reprodukcijo paleookolja iz

posavskih gub, vzorci tkanin, barvanih z vodo iz rudnika, in razstava

nakita iz hematita. Ob vstopu v rudnik obiskovalci dobijo zaščitno

čelado, nato pa se v spremstvu vodnika (ogled je mogoč samo v

njegovem spremstvu) sprehodijo skozi rov. V dvorani rudnika si

ogledajo tudi kratek film o njem.

Decembra bodo ogledi rudnika še brezplačni.

U. L.


Foto: Peter Škrlep

Lipov list - December 2017


12

Fokus

Pod okriljem društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo, ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje, ekologijo in

nove projekte ter sekcija mladih članov.

Turistično društvo Slovenj Gradec

Prihodnje leto visok jubilej:

90-letnica delovanja

Turistično društvo Slovenj Gradec je največje in najstarejše društvo v Mislinjski dolini. Njegovi začetki segajo

v prvo polovico prejšnjega stoletja: v leto 1928, ko so ustanovili Olepševalno tujsko prometno društvo Slovenj

Gradec. To se je v naslednjih desetletjih nekajkrat preimenovalo, preživelo je vzpone in padce, menjavali so se

zanesenjaki, dejavni v njem ...

Osrednja dejavnost zdajšnjega društva (uradno ime: Turistično

okoljsko društvo Slovenj Gradec, a se pogosteje uporablja

prejšnje, krajše ime – TD Slovenj Gradec) je prizadevanje za

izboljšanje razmer na področju turizma in pospeševanje njegovega

razvoja, še zlasti pri pohodništvu, ohranjanju kulturne in

etnološke dediščine, urejanju okolja ter izobraževanju in

ozaveščanju prebivalcev slovenjgraške občine o njihovi pravici

živeti v zdravem in urejenem okolju.

Pod okriljem našega društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo,

ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje,

ekologijo in nove projekte (zdaj aktualen je Povežimo Mislinjsko

dolino) ter sekcija mladih članov TD Slovenj Gradec.

Od pohodniških poti do fotografskih natečajev

V zadnjem desetletju je nekatere prireditve in dogodke, ki so prerasli

okvire in zmogljivosti društvene dejavnosti, prevzel Javni zavod

za turizem in šport Spotur Slovenj Gradec. Ključne aktivnosti

TD Slovenj Gradec so bile v tem času usmerjene še zlasti v urejanje

in vzdrževanje pohodniških poti, izobraževanje in

ozaveščanje javnosti o izboljšanju odnosa do okolja, izdali smo

številne informativne zloženke in pripravili več odmevnih fotografskih

natečajev. Na naših okroglih mizah in predavanjih smo

gostili številne priznane strokovnjake z različnih področij. Leta

2013, ob 85-letnici društva, smo izdali prvi koledar s starimi fotografijami

območja, kjer smo dejavni; dve leti pozneje smo izdali

koledar z novejšimi posnetki, ob 90-letnici pa bomo znova izdali

koledar s starimi fotografijami – ne zgolj naše občine, ampak tudi

nekaterih drugih točk v Mislinjski dolini, ki so pomembno pripomogle

k razvoju turizma na tem območju.

Priznanja za urejeno okolje

Še zlasti nas veseli, da smo v tem obdobju spodbudili razvoj

primestnih gozdov Dobrave v rekreativne namene, da smo uredili

prvi fitnes v naravi v MO Slovenj Gradec ter odstranili in ob-

Lipov list - December 2017


novili več neurejenih površin na robu mesta, ki so zdaj prostor za

rekreacijo, počitek in medgeneracijsko druženje. S svojimi aktivnostmi

smo pomembno pripomogli k urejenosti kraja ter pridobitvi

številnih priznanj in odlikovanj zanj: poleg številnih

priznanj Turistične zveze Slovenije smo najbolj ponosni na zlato

priznanje Entente Florale v letu 2015. V prizadevanja za varovanje

narave in okolja vključujemo vse generacije.

V vseh teh letih smo člani TD Slovenj Gradec pripravili številne dobro

obiskane prireditve in dogodke, s katerimi smo popestrili

dogajanje v kraju in pripomogli k boljši kakovosti življenja v

občini.

Cenimo, kar imamo

Premalo se zavedamo, na kako lepem in zanimivem koščku planeta

živimo. Bodimo ponosni na naša urbana središča, podeželje, kulturno,

zgodovinsko in etnološko izročilo – območja, kjer živimo, in vse Slovenije.

Prizadevajmo si, da bomo lahko te lepote in neokrnjeno naravo prepustili

zanamcem, še prej pa jih – na način, ki je okolju, domačinom in

obisko valcem prijazen, ponudimo na ogled ljudem, ki jih znajo ceniti.

Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2018 vam želimo.



Peter Cesar, predsednik TD Slovenj Gradec

Foto: arhiv TD Slovenj Gradec

13

Fokus

TD Slovenj Gradec je uredilo prvi fitnes v naravi v Mestni

občini Slovenj Gradec.

Razmere na področju turizma v MO Slovenj Gradec in Mislinjski

dolini ter vlogo TD Slovenj Gradec do leta 2008 je podrobno opisal

prof. Jože Potočnik v zborniku »Prispevek k zgodovini turizma

v Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini«, ki ga je društvo izdalo ob

svoji 80-letnici, stoletnici mestnega parka in 70-letnici mestnega

kopališča.

Urejanje in vzdrževanje pohodniških poti spada med ključne

dejavnosti TD Slovenj Gradec.

Pohodništvo je eden najpomembnejših turističnih proizvodov

Mislinjske doline.

Lipov list - December 2017


14

Fokus

V zaselku Žabja vas je TD postavilo informativno tablo, ki seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju znanih in skritih

kotičkov kraja.

Turistično društvo Zadvor

Da bi kraj ostajal domač in

izviren in da bi se vsi v njem

dobro počutili

Zadvor leži na vzhodu Ljubljanske ravnine med Ljubljanico in Zadvorskim hribom. Vas je zelo stara, prvič je bila

omenjena leta 1336 kot Duor in šele konec 19. stoletja kot Zadvor. Poimenovali so jo po dvoru koseških knezov,

ki je stal na robu vasi.

Ime Zadvor si je nadelo tudi turistično društvo, ki so ga ustanovili leta

1973 – v želji, da bi ohranili kraj domač, izviren in privlačen za ljudi, saj

se je Ljubljana tedaj čedalje bolj širila tudi na vzhod, njeni prebivalci

pa so bili željni rekreacije in družabnega življenja.

Društvo ima zdaj 99 članov in članic, ki pripravljamo in sodelujemo

pri izvedbi številnih prireditev ter si prizadevamo za prepoznavnost

tega dela Ljubljane.

Pisan šopek prireditev

Med odmevnejšimi prireditvami so koncerti, ki jih pripravljamo ob 8.

marcu, materinskem dnevu in dnevu mučenikov. Zgodaj spomladi

pripravljamo čistilno akcijo Za lepšo Ljubljano (v sodelovanju s preostalimi

društvi in ustanovami). Prepletamo prijetno s koristnim – na,

denimo, delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic.

Med spomladanskimi dogodki je še tradicionalna Salamiada, na kateri

se srečajo in pomerijo lokalni izdelovalci salam. Tradicionalna sta

tudi kresovanje in prvomajski pohod na Molnik, 582 metrov visok

hrib na vzhodnem obrobju Ljubljanske kotline.

Društvo skrbi tudi za pripravo in izvedbo krajevnega praznika ter

udeležbo na sadjarski razstavi v Sostrem in na Zeljadi v Zajčji Dobravi.

Pripravljamo tudi Golažijado, letos je bila ob koncu poletja, že šesto

leto zapovrstjo; štiričlanska strokovna komisija je imela veliko dela, da

je izbrala najboljši golaž in najlepšo stojnico!

V sodelovanju s krajevnim športnim društvom smo jeseni pripravili

Lipov list - December 2017


15

Fokus

Tradicionalna Salamiada, na kateri se srečajo in pomerijo

lokalni izdelovalci salam

Ko zadiši po golažu ...

kostanjev piknik in športni dan v ČS Sostro. »Športniki« so poskrbeli

za športne dejavnosti in pečen kostanj, »turisti« pa smo poskrbeli za

družabno popoldne s praženim krompirjem in palačinkami.

Leto bomo, kakor po navadi, sklenili s turnirjem v taroku, koncertu ob

dnevu samostojnosti in enotnosti in prednovoletnim srečanjem

članic in članov TD Zadvor.

Priljubljena brunarica in Gostilna pr´Francet

Za še boljšo prepoznavnost kraja, njegovih ljudi in običajev smo letos

skupaj z Društvom glasbenih ustvarjalcev (GDU) pripravili snemanje

humoristične glasbene serije Gostilna pr´Francet v brunarici TD Zadvor

ob vznožju Zadvorskega hriba.

Brunarica je sicer postala osrednji prostor druženja; z veliko dobre

volje in prostovoljnega dela pripravljamo tukaj tudi več prireditev in

srečanj, najemnica brunarice pa skrbi za kakovostno ponudbo in prijetno

razpoloženje, s čimer slovi daleč naokoli.

Pod brunarico je spomenik padlim med drugo svetovno vojno iz

zadvorske krajevne skupnosti. Postavljen je bil tudi v čast vaščanom

Bajer v Žabji vasi

Zadvora, ki so v bližini vasi ustanovili prvo partizansko četo. Spomenik

je tudi izhodišče za rekreacijo na prostem, med drugim na trimski

stezi, tukaj pa je urejeno tudi otroško igrišče.

Pri nas se rade srečujejo mlade družine. In zanje smo letos znova pripravili

družabno srečanje, na katerem si starši izmenjujejo prigode in

nasvete, otroci pa se brezskrbno zabavajo v družbi članic društva.

Medgeneracijskemu sodelovanju in druženju na splošno namenjamo

veliko pozornost. Tako sodelujemo tudi z vrtcem Pedenjped,

enota Zadvor, in OŠ Sostro.

Simbolično okno

Letos smo se vključili tudi v vseslovensko akcijo Turistične zveze

Slovenije Zelena okna. Pri bajerju v Žabji vasi, zaselku vasi Zadvor,

smo postavili simbolično okno s pogledom na Marenček, kopasto

vzpetino, kjer so odkrili najdbe, ki dokazujejo, da je tu nekoč stal

grad, ki ga je leta 1511 porušil potres. Ostali so le njegovi temelji

in razvaline. V zaselku smo postavili tudi informativno tablo, ki

seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju

znanih in skritih kotičkov našega kraja, na katere smo domačini

zelo ponosni.

Zazrti v prihodnost

Člani in članice TD Zadvor pa tudi radi pogledamo čez svoj prag in

pridobivamo nova znanja – na spomladanskih in jesenskih izletih;

letos smo raziskovali Furlanijo - Julijsko krajino in Belo krajino.

Delovanje našega društva je usmerjeno v prihodnost. Tudi v prihodnje

bomo poskušali obogatiti življenje krajanov in obiskovalce od

drugod. Še naprej bomo pripravljali prireditve, ki bodo promovirale

domači kraj in posebnosti tega dela Ljubljane.

Obiščite nas v našem lepem kraju – dobrodošli!


Besedilo in foto: Mojca Eržen, predsednica TD Zadvor

Prepletanje prijetnega s koristnim na delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic

Lipov list - December 2017


16

Turizem smo ljudje

Foto: Andraž Sodja

Jure Sodja, TD Bohinj

Za lepši dan: naj

vsakdo prispeva nekaj

dobrega okolju, kjer živi

Jure Sodja je v dobrem desetletju, odkar živi in dela v Bohinju, postal skorajda ikona turizma in prostovoljstva

v domačem okolju. V Turističnem društvu Bohinj je sicer zaposlen, a je že deset let dejaven prostovoljec na

področju turizma in dobrodelnosti.

V času, ki je prežet s potrebo po materialnem, je zaveza prostovoljstvu

še zlasti spoštovanja vredna. Od kod nagib za to? »Verjetno

to poraja neka notranja želja ... No, na začetku je bila mogoče naivnost.

Vsakomur, ki me je za kaj prosil, sem odvrnil: ’Ja.’« smeje

pripoveduje Jure Sodja. Dobrodelnosti pa se je »zaobljubil« po

težavnem rojstvu prve hčere: »Takrat so nam bile kozmične sile zelo

naklonjene,« se nasmehne, »in obljubil sem si, da bom vračal dobro,

da bom povrnil dobro, ki mi je bilo naklonjeno.« To, da nekomu

pomagaš, seveda prinaša tudi osebno zadovoljstvo, veselje, da

lahko spodbudiš spremembe na bolje, razmišlja. Poleg tega se mu

zdi prav, da v skupnosti, kjer živi, prispeva nekaj dobrega. Če bi to

počeli vsi, bi bilo življenje v okolju, kjer živimo, zanesljivo lepše, je

prepričan.

Živi v Bohinjski Bistrici, kjer je preživel prvo poldrugo leto svojega

življenja, odraščal pa je v Ljubljani; na Gorenjsko se je vrnil leta 2004,

potem, ko je s potniško velikanko šest let plul po svetovnih morjih.

Šest let na velikih morjih

Že kot otrok je imel neznansko rad potepanja, pa četudi so bili to

zgolj nakupovalni izleti v Trst, pripoveduje. In smučanje v Avstriji. Pa

poletni meseci v Dalmaciji ... »Oboževal sem te začasne selitve v nova

okolja. Ko sem končal prvi letnik srednje šole, sem šel na svoje prvo

samostojno potovanje – z InterRailom na Škotsko. Ugotovil sem, da

sta si Škotska in Slovenija precej podobni, obenem pa tudi to, da

Slovenije skorajda ne poznam. Tako sem mami dal nalogo, da sva

vsak drugi konec tedna potovala po Sloveniji.«

Lipov list - December 2017


Jure je obiskoval srednjo gostinsko šolo in po njej si je želel odpreti

svoj lokal. Željo je uresničil v Višnji Gori, a je lokal kmalu zaprl in začel

iskati nov izziv. V tujini, če bi bilo le mogoče. Našel ga je na veliki

potniški križarki družbe Carnival Cruise Lines. Nanjo je odšel leta 1998

in ostal šest let, vsako leto je na ladji preživel od sedem do deset

mesecev. »V teh letih sem obplul Florido, Karibe, New Orleans,

severnoameriško obalo, Aljasko, Kalifornijo, Havaje, iz Trsta smo pluli

v New York ... Delal sem vse dneve in nisem bil skorajda nič prost.

Začel sem kot pomočnik natakarja, nadaljeval kot natakar. Čez čas

sem si zaželel spremembe in sem zaprosil za mesto v turistični agenciji

na ladji. Tam sem bil tri mesece – v beli obleki in glavni frajer z

vozovnicami za izlete,« se v smehu spominja. »A to je bilo skoraj prelepo

in zavedel sem se, da bom tako nadaljeval še dvajset let, če čim

prej ne odidem. Nisem hotel početi enakih ali podobnih stvari na

ladji še dvajset let ... Tako sem se leta 2004 vrnil v Slovenijo in se preselil

v Bohinj.« Je izkušnja na terenu nadomestila študij? »Pozneje sem

končal višjo gostinsko in turistično šolo na Bledu.«

Po selitvi v Bohinj je sprva vodil lokal v bližini Bohinjskega jezera. V TD

Bohinj se je zaposlil, ko je to po novi sistemizaciji delovnih mest

razpisalo mesto za nekoga, ki bi skrbel za prireditve v kraju in slap

Savica, nad katerim bedi društvo. Zdaj je pristojen še zlasti za prireditve,

opravlja pa še precej drugih stvari, poleg tega je, med drugim,

ustanovil komisijo, ki je v društvu pristojna za urejanje okolja.

Kultura v tem grabnu?

Preden se je zaposlil v TD Bohinj in ko je še delal v lokalu ob mostu ob

jezeru, je začel s peščico zanesenjakov prirejati kulturno-umetniški

Festival Kanal, ki je bil letos že 13. leto zapovrstjo. Ob tem se spomni

anekdote: »Mizar, ki nam je izdelal stopnice do prireditvenega prostora,

se nam je smejal: ’A ste nori, kultura v tem grabnu?’ Največja

nagrada našemu delu je bila, da je prav ta mizar pripeljal čez nekaj let

svojo ženo na enega od koncertov na festivalu.«

V času, ko je bil v lokalu, je namreč opazoval, da v Bohinju poleti primanjkuje

prireditev med tednom. »Vse so bile ob koncih tedna. A

turisti so bili tukaj po več dni, tudi med tednom – in prav za te goste,

ki si jih najbolj želimo, ki ostajajo tu dalj časa, ni bilo nikakršnih prireditev.

Od tod tudi odločitev, da smo Festival Kanal pripravljali sredi

tedna, četudi so nas prepričevali, da mora biti ob koncih tedna.«

Skrb za turistični razvoj destinacije

TD Bohinj je z nekaj več kot desetimi zaposlenimi, dejstvom, da

upravlja eno največjih bohinjskih znamenitosti, slap Savica, ima pa

tudi svoj kamp in gostilno, denimo, v turistični društveni organizaciji

prej kot ne posebnost ... »Osrednji temelj delovanja društva je

trženje nastanitvenih zmogljivostih članov društva. Pred desetletji

je društvo tudi prevzelo urejanje okolice slapa Savice in začelo pobirati

vstopnino za ogled slapa. Glede tega imam zelo jasno mnenje,

čeprav je vstopnina marsikomu trn v peti. Če ne bi društvo pobiralo

vstopnine, ne bi imelo denarja za urejanje okolice slapa in

ena najlepših znamenitosti Slovenije bi bila eno največjih smetišč v

Sloveniji. Društvo je uredilo varno pot do slapa, trgovinico, sanitarije

... Savico si na leto ogleda več kot sto tisoč ljudi – predstavljajmo

si, kako bi bilo videti, če ne bi za njegovo okolico nihče skrbel.

Ves denar od vstopnine se namenja dejavnostim društva, ki

tudi zagotavljajo živahnejše dogajanje v destinaciji, se pravi, v nadaljnji

razvoj destinacije. Iz tega nimamo nekega velikega posla in

dobička – denar se vrača v razvoj. Pozneje je društvo odprlo še

kamp Danica in gostilno ... Ampak ob tem si prizadeva, da ni zgolj

podjetje, ampak je tudi društvo, kakršna jih je večina v slovenski

društveni organizaciji: svojim članom omogoča različne vrste

pomoči, tečaje ...« razlaga Jure.

»Pot je jasna. Tam, kjer imajo turistična društva možnost, da se lotijo

posla, naj se ga lotijo. Naj nekoga zaposlijo. Razvoja društev ne bi

smeli omejevati na raven golega prostovoljstva, če imajo drugače

možnosti.«

Na mladih svet stoji

Jure je tesno vpet tudi v delo TZS in v njene projekte – med

drugim je novi vodja ocenjevalne komisije festivalov TZS za otroke

in mlade Več znanja za več turizma in Turizmu pomaga lastna

glava. Ta sta mu najbolj pri srcu, saj ga otroci in mladi navdušujejo

s svojo domiselnostjo in energijo. Žal mu je, da destinacije in

društva preredko prisluhnejo zamislim, ki se porajajo na festivalih.

»Včasih je treba pogledati z otroškimi očmi, če hočeš videti stvari

na nov, neobremenjujoč način.«

Pri TD Bohinj sicer ustanavljajo sekcijo mladih. »Želel bi si, da bi

mladi prišli k nam, ker bi si nekaj želeli narediti – zdaj se mi

obračamo nanje, jih prosimo ... Prava pot bi bila, da bi mladi videli

v delu v društvu neko priložnost.« A marsikje mladih niti ne

spustijo v društvene vrste, je kritičen.

Vse je naše!

Kaj pa meni o bohinjskem turizmu? »Bohinjci si dolgo niso kaj

prida prizadevali za smelejši razvoj turizma. Imeli so jezero, ljudje

so tako ali tako prihajali. Imeli smo srečo, da je zgodovina

vzdrževala razmere v Bohinju takšne, kot smo jih (bili) vajeni: s

prostim dostopom do jezera, počitniškimi hiškami podjetij v

Ukancu, ki bi se sicer verjetno razvil v elitno letovišče, in podobno.

Slabša plat tega je, da je Bohinj še vedno podcenjen, s prenizkimi

cenami, odnosom Slovencev v slogu ’Vse je naše!’ ... V zadnjih desetih

letih se turizem vendarle vidneje razvija, čeprav še vedno

preveč v slovenski maniri ograjevanja vrtičkov, vendar se.«

Dan ima le 24 ur, teden sedem dni in tako naprej. Jure Sodja pa

ima poleg vseh delovnih obveznosti in prostovoljnega dela tudi

družino, ženo in dva otroka. »Seveda, tudi zanje si je treba vzeti

čas. Sicer bodo kovčki pred hišo!« smeje sklene pogovor.


Slap Savica, ena osrednjih naravnih zanimivosti na Bohinjskem

Foto: Mitja Sodja/www.slovenia.info

Mateja Gruden

17

Turizem smo ljudje

Lipov list - December 2017


18

TZS

Zmagovalne ekipe letošnjega državnega tekmovanja

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico

Mladi vsako leto

znova presenetijo

Kranjska klobasa s prilogo in sladki skutni štruklji so bili letošnji izziv mladih na državnem tekmovanju TZS za

zlato kuhalnico, ki je bilo sredi oktobra na Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Kranjski Gori. Na njem je svoje

spretnosti predstavilo šestnajst osnovnih šol. Zlato kuhalnico so prejeli učenci OŠ Železniki, srebrno OŠ Ljubno

ob Savinji, bronasto pa OŠ Jožeta Krajca Rakek.

»Letos sem bil drugič v komisiji državnega tekmovanja za zlato kuhalnico.

Že lani sem bil navdušen nad znanjem in ročnimi spretnostmi

tekmovalcev, tako da sem bil glede letošnjega napredka kar malce v

dvomih. Vendar so me tekmovalci in njihovi mentorji presenetili, saj

so raven znanja in predanosti kuhanju pripeljali do točke, ko bi jim jo

lahko zavidali učenci srednjih šol. Vse, od priprave delovnega mesta,

rezanja zelenjave in mesa ter priprave testa, do izbranih receptov in

predstavitve jedi je bilo zelo domiselno in izvirno. Pri kuhanju je nekaterim

šlo bolje kot drugim, a sta na koncu odločala videz in okus jedi,

ki sta bila letos izjemna. Komisija je imela kar težko delo, da smo dobili

najboljše tri ekipe,« je dejal Martin Blejec, predsednik ocenjevalne

komisije, in dodal: »Zame so bile vse ekipe zmagovalne. Upam, da

tistim, ki niso bile med prvimi tremi, ni vzelo volje do prihodnjih tekmovanj.

Veselim se jih, saj me resnično zanima, kako nas bodo mladi

presenetili prihodnje leto!«

OŠ Železniki, zlata kuhalnica: Eva Benedičič, Kris Šolar,

Krištof Frelih in Aljaž Demšar (9. razred)

»V ekipi za tekmovanje za zlato kuhalnico so bili najprej le trije učenci. Kris

je pokazal zelo dobre ročne spretnosti in postal mojster raviolov. Krištof

je dobro vrtel kuhalnico. Aljaž se je izkazal pri sladicah – in bil je tudi motor

ekipe, a je moral dva tedna pred regijskem tekmovanjem na operacijo.

Nismo vrgli puške v koruzo, pridružila se nam je Eva. Čeprav smo

imeli pred tekmovanjem samo dva ’treninga’, so nam bile zvezde naklonjene

in smo zmagali. Pred državnim tekmovanjem pa se nam je znova

pridružil Aljaž,« je povedal Davor Družinec, mentor zmagovalne ekipe.

»Kranjsko klobaso in skutne štruklje so učenci že poznali, je bila pa

morda prav zato naloga zahtevnejša: kako pripraviti nekaj posebnega,

unikatnega, iz jedi, ki je na prvi pogled preprosta? Predlagal

sem nekaj jedi, ki smo jih nato skupaj razvijali in izpopolnjevali. Nazadnje

smo se odločili za raviole z nadevom iz kranjske klobase,

peno iz slanine, pire gomoljne zelene z gorčičnimi semeni in

popečeno kranjsko klobaso. Za sladico pa smo pripravili kvašene

skutne štruklje s figami in orehi, gratinirane skutne štruklje, jabolčno

čežano in orehov krokant.«

In kako so državno tekmovanje doživeli učenci? Aljaž se ga bo še

zelo dolgo spominjal z nasmehom na obrazu, Eva pa je dejala, da je

bila izkušnja poučna, še zlasti pa zabavna.

Lipov list - December 2017


19

TZS

Pod budnim očesom Elvisa Kudića, člana ocenjevalne komisije

Zmagovalni pogrinjek

OŠ Ljubno ob Savinji, srebrna kuhalnica: Laura Šušterič,

Maja Ermenc in Deja Nadlučnik (9. razred)

Učenke ekipe OŠ Ljubno ob Savinji so sirove štruklje in kranjsko

klobaso poznale, pripravljale pa jih še niso oziroma niso z njimi še

nikoli ustvarjale novih jedi. Zato jim je bilo tekmovanje precejšen

izziv, je povedala mentorica Marija Ermenc.

Za recepte so vprašale mame, babice, tudi v lokalni gostilni, ki slovi na

tamkajšnjem območju po najboljših štrukljih daleč naokrog. Zatem

so se lotile dela: »Štruklje smo kuhale v bombažnih servietah, folijah,

pa v slani vodi in na pari. Tako smo postopoma, z eksperimentiranjem,

ustvarile okus, ki smo ga predstavile tudi na tekmovanju.

Štrukljem smo dodale na krožnik brusnično omako in hruško, pokuhano

v portovcu, za hrustljavost in piko na i pa smo namesto

prepraženih drobtin raje pripravile drobljenec. Tudi pri pripravi jedi iz

kranjske klobase smo veliko eksperimentirale. Vse so bile dobre, a

nekatere premalo zahtevne. Tako smo sklenile pripraviti kruhovo

rolado s kranjsko klobaso, zavito v mrežico in zlato zapečeno. Da pa

je bila jed popolna, smo h klobasi dodale še hrenovo omako. Priprava

te jedi je bila glede na omejen čas kar zahtevna, še zlasti, če moraš v

eni uri poleg nje pripraviti še štruklje.«

Osnovnošolci med pripravo jedi

DrŽaVnO TekmOVanje 2012

DrŽaVnO TekmOVanje 2012

kuHaLnica

Za dekleta je bila izkušnja nepozabna, je še povedala njihova mentorica,

tudi zato, ker so spoznale kuharje, ki v slovenski kulinariki nekaj

štejejo.

Vse sodelujoče učence je sponzor tekmovanja Ljubljanske mlekarne

nagradil s svojimi izdelki, učenci najboljši treh ekip pa so bili

dodatno nagrajeni še z izdelki sponzorja Kotanyi. Vse tri najboljše

ekipe je eden najbolj priznanih kuharskih šefov, Uroš Štefelin, nagradil

s kuharsko delavnico v svoji restavraciji Vili Podvin pri Radovljici.

OŠ Jožeta Krajca Rakek, bronasta kuhalnica: Ana Benčan,

Ema Zdovc in Zala Stražišar (8. in 9. razred)

Ključno vprašanje: Kako pripraviti nekaj novega, drugačnega iz jedi, ki

so na pogled preproste? Pri štrukljih so dekleta najprej sklenila zamenjati

rozine kuHaLnica

s kandiranimi pomarančami, »ideja, ki se je izkazala za

fantastično. A še vedno je manjkala pika na i ... Kako pripraviti štruklje,

da bodo tudi lepi na pogled? Pa smo poskušale ... Zmagal je mak,

najprej kot del nadeva, zatem pa (tudi v tekmovalni jedi) še kot sestavina

oziroma dodatek vlečenemu testu,« je povedala mentorica

Gabrijela Prelesnik. Del ekipe je bila sicer tudi osmošolka Ana Potužak,

»rezervna« tekmovalka, na državnem tekmovanju pa glavna fotografinja

in motivatorka ekipe.

»Pri klobasi je bilo dela in ’možgančkanja’ malce več. S pomočjo

knjige Mojstrovine s kranjsko klobaso smo se domislile priprave

klobase v omaki s še dvema pristnima slovenskima sestavinama:

teranom in slovenskim domačim medom. Kot protiutež kislini

vina smo omaki dodale suhe brusnice. Za prilogo smo pripravile

domače testenine in se spet poigrale z okusi: v testo smo dodale

črni poper in limono.«

Izkušnjo so dekleta povzele z besedami: »fantastično, noro dobro,

spet bi ...« Zala je ob tem še dejala, da bi jo privoščila vsakemu nadebudnemu

mlademu kuharju. »Časovna omejitev in strogo oko

komisije sta seveda pritisk, toda prava ekipa in pozitivna motivacija

mentorice premagata vse!«

L. L.


Foto: arhiv GTZ in TZS

Nad tekmovanjem je bil navdušen tudi šef Domenico Maggi iz

Italije, kontinentalni direktor Svetovne zveze kuharskih društev

WACS za južni del Evrope, ki je bil gost letošnjega GTZ. Kot je pojasnil,

v tujini še ni videl tekmovanja, kjer bi se kuhe lotili

osnovnošolci; po navadi tekmujejo bodisi dijaki srednjih šol ali

reprezentance.

Lipov list - December 2017


20

TZS

Srečanje gorenjskih

turističnih delavcev

Letošnje leto mineva v znamenju častitljivih jubilejev društev, članov Gorenjske turistične zveze (GTZ): TD Škofja

Loka praznuje 120-letnico, TD Dovje - Mojstrana 110-letnico. Obe društvi sta na letošnjem, 47. srečanju gorenjskih

turističnih delavcev, ki je bilo oktobra v Gorenji vasi, tudi prejeli priznanje GTZ.

Srečanje, ki ga je letos pripravilo TD Gorenja vas, je namenjeno predvsem

temu, da se člani turističnih društev Gorenjske (v Poljanski dolini

se jih je zbralo 180) srečajo, se družijo, si izmenjajo izkušnje pri

delu in se tesneje povežejo med seboj.

Del srečanja je bilo tudi spoznavanje zanimivosti kraja, kjer je potekalo:

tako so se lahko člani društev podali na pohod po poti Rupnikove

linije, si ogledali Tavčarjev dvorec Visoko – letos mineva sto let od

izdaje njegove povesti Cvetje v jeseni – ali rojstno hišo slovenskih

slikarjev Janeza in Jurija Šubica.

Na srečanju so podelili tudi priznanja v okviru projekta TZS Moja

dežela – lepa in gostoljubna pod sloganom Dober zgled, drobne

posebnosti, ki bogatijo kraj; prejela so jih: TD Kranjska Gora, Bohinj,

Dovje - Mojstrana, Begunje in pa Kralov čebelnjak iz Sela pri Bledu.

Podelili so tudi priznanja dolgoletnim članom gorenjskih turističnih

društev in imetnikom najlepših gorenjskih nageljnov (na fotografiji).



Mirjam Pavlič

Foto: Damijan Janežič

me:

nik 2018

ar 2018.

marec

ja 2018,

Turistični vodnik

Razpisujemo tekmovanje

Turistični vodnik 2018 za

mlade od 16 do 29 let. Kandidate

lahko prijavijo turistična društva ali šole na

prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si.

Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema

pripravo seminarske naloge in praktični del, ki

zajema vodenje skupine na terenu.

Rok za prijavo na tekmovanje je

22. januar 2018.

Rok za oddajo seminarske naloge je

30. marec 2018.

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2018,

državno pa septembra 2018 v Celju.

www.turisticna-zveza.si

Srednješolska turistična tržnica Več znanja za več

turizma na temo Kultura turizem,

bo 31. januarja 2018 na sejmu Natour

Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro.

Na njej se bo s produkti kulturnega turizma

predstavilo 44 srednjih šol iz vse Slovenije

in tujine.

Kulturna doživetja

bodo mladi predstavili

na stojnicah v hali C.

Teden pred začetkom sejma (od 24. 1. do 31. 1.)

pa bo mogoče njihove turistične spote že všečkati

na Facebooku TZS.

Vabljeni k ogledu in všečkanju!

Lipov list - December 2017

TZSvodnikOglas1.indd 12 27/11/17 TZSoglasK1.indd 11:48 9 27/11/17 11:58


Zdenka Zabukovec

Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine

V Sloveniji ni dolgčas

Razstava jaslic v skritih

kotičkih Gradeža

Društvo za ohranjanje dediščine vabi na deseto razstavo jaslic na Gradežu

pri Turjaku, ki bo na ogled od 17. decembra do 7. januarja 2018.

Jaslice so bile v preteklih letih razstavljene v različnih odkritih in skritih

kotičkih vasi: na prostem pod drevesi in na drevesih, pod kozolci, v kapelicah,

v stari vinski kleti, v »podzemni jami«, na oknih in med okni, v skednjih,

v kaščah, v kleteh, v svinjaku, na vozu, v vodnjakih, celo v odsluženem akvariju

in televizorju. Največ pa jih je po navadi v sušilnici sadja.

Avtorji jaslic so z Gradeža in iz drugih slovenskih krajev, čedalje več jih je iz

tujine, iz bližnjih in oddaljenih držav. Med domačini je najbolj ustvarjalna

družina Šavli, njen član Marko je tudi predsednik Društva za ohranjanje

dediščine in idejni vodja razstave.

Jaslice »za pojesti«

Skorajda ni več materiala, ki ga ne bi uporabili za izdelavo jaslic na Gradežu.

Najtrše so iz betona, kamna, mavca, gline, keramike, stekla in lesa, šibja,

odsluženih žarnic ... Druge so iz nežnega blaga, pa čipk, kvačkane in pletene,

iz stiropora, koruznih storžev in ličkanja, pa tudi iz voska in papirja.

Nekatere so celo »užitne« – iz bučk, fižola in testa. Najstarejše ročno izrezljane

jaslice so stare 150 let, papirnate sto let, nekatere so komaj centimetrske,

druge nadnaravne velikosti. Številne so sodobnejše, umetniško

zasnovane, vsako leto so na ogled tudi »žive« jaslice. Poleg tega si lahko

obiskovalci na razstavi ogledajo tudi makete vseh cerkva, ki so v Trubarjevih

časih sestavljale prastaro škocjansko župnijo.

Hlevček s sveto družino simbolično predstavljajo od najmanjše orehove

lupine do posnetka bližnje podzemne Taborske jame s kapniki. Nekatere

jaslice predstavljajo vaško življenje v gibanju.

Ustvarjalnost na ogled tudi v živo

Razstavo jaslic v skritih kotičkih Gradeža bodo ob odprtju (17. decembra

ob 17.30 ob sušilnici sadja), 25. decembra in 1. ter 7. januarja, ko bodo

razstavo zaprli, pospremili različni dogodki: koncertni nastopi z božičnimi

pesmimi, praznična tržnica s stojnicami, na katerih bodo na prodaj darila,

domače dobrote in topla okrepčila, prikazi izdelovanja jaslic ... Vsak dan

bodo od 10. do 18. ure vodeni ogledi razstave; za večje skupine je

priporočljiva vnaprejšnja napoved obiska. V času razstave bodo pripravili

tudi dogodke za otroke; med drugim jih bo obiskal Božiček, ki jih bo tudi

simbolično obdaril.

Ob koncu razstave pa vaščanke po starih receptih spečejo poprtnik,

praznični kruh, značilen za te kraje.


Več: www.td-sempeter.si

Foto: ZKŠT Žalec

22

V Sloveniji ni dolgčas

V božični čas smo vas povedli že na prejšnji strani, in malce se bomo zadržali v njem tudi na teh, obenem

pa se bomo prekucnili iz starega leta v novo, seveda s silvestrovanji na prostem po vsej Sloveniji, večjih

in manjših mestih in krajih. Vmes se pa tudi kakšen pohod najde, da se med številnimi praznovanji tudi

malce razgibamo! Pa srečno!

Smučanje v

središču Ljubljane

V ponedeljek, 18. decembra, se na Novem trgu v Ljubljani

odpira mini smučišče Kameleon. To bo do 19. januarja razveseljevalo

otroke do 6. leta starosti. Odprto bo vsak dan med

10. in 19. uro. Smučanje bo brezplačno, v dopoldanskem času

bodo tečaji za organizirane skupine otrok iz ljubljanskih vrtcev,

v popoldanskem pa za otroke v spremstvu staršev.

Več: www.ljubljana.si

Božična skrivnost

v jami Pekel

Tudi letos se bo jama Pekel za dva dni spremenila

v prizorišče božične zgodbe (25. in 26. decembra,

od 15. ure do 17.30). Obiskovalci bodo doživeli

zgodbo s sprehodom po barvitem podzemnem

svetu, na katerem bodo spremljali prizore svetopisemske

zgodbe. Poskrbljeno bo za topla

okrepčila – kuhano vino, čaj in druge dobrote.


Ledeno božično

kraljestvo

Dvajset igralcev, ki pričarajo izjemno predstavo ... Ste že kdaj videli

žive božične jaslice, v katerih igralci na nogah nosijo dereze? In kjer

namesto hlevčka božje dete obdajajo zaledeneli slapovi? V soteski

Mlačca pri Mojstrani pripravljajo edinstveno predstavo Žive jaslice

v ledenem kraljestvu (od 25. do 31. decembra ob 16., 17. in 18. uri),

po ogledu pa se lahko še sprehodite po ledenem kraljestvu

Snežne kraljice, po veliki kristalni dvorani ledenih slapov in vodometov

...

Več: http://lednoplezanje.com

Foto: www.kranjska-gora.si

Lipov list - December 2017


Krog prijateljstva

na Bledu

Na predzadnji dan starega leta si bo mogoče na Bledu znova podati

roke in skleniti krog prijateljstva okoli jezera. Dogodek prirejajo

že od leta 1999, vsako leto. Vsem, ki sklenejo krog, pa večer

polepšajo tudi svetlobne predstave na jezeru. Dogodek bo v soboto,

30. decembra, ob 16. uri.



Več: www.bled.si

Foto: Jošt Gantar/www.bled.si

23

V Sloveniji ni dolgčas

Zlata lisica

Mariborsko Pohorje bo v začetku januarja spet v znamenju

enega največjih smučarskih dogodkov v Sloveniji:

svetovnega smučarskega pokala za zlato lisico; letos bo že

54. Lisičke bodo zasedle Pohorje v soboto in nedeljo, 6. in 7.

januarja 2017, dogajanje pa se bo s smučarskih prog in iz

vznožja Pohorja selilo tudi v središče mesta. Nastope

najboljših slalomistk in veleslalomistk na svetu si vsako leto

ogleda okoli 20.000 gledalcev, ki pridejo navijat v ciljno

areno Snežnega stadiona pod Mariborskim Pohorjem.

Več: www.zlatalisica.si

Foto: www.slovenia.info

Pohod z baklami po

Lendavskih goricah

V Lendavi vabijo tik pred Silvestrom (30. decembra ob 16. uri) na

pot »z ravnice v gorice« – z baklami. To ne bo navaden pohod,

poudarjajo: osvetljena »kača« pohodnikov se bo v čarobnem

soju bakel počasi vila skozi mesto in zasnežene Lendavske

gorice. V prijetnem razpoloženju, dobri družbi pohodnikov od

blizu in daleč in ob okrepčilu na poti je dve uri trajajoč pohod kot

nalašč za vse, ki si želijo zadnje dni leta preživeti nekoliko drugače,

so prepričani v Lendavi.

Več: www.lendava-lendva.si

Foto: www.lendava-lendva.si

Lipov list - December 2017


24

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Novoletne prireditve 12.12.2017 - 07.01.2018 Nova Gorica 05 330 46 00 TZ TIC Nova Gorica

Škratovanje 13.12.2017 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš

Praznična Dobrna 2017 16.12.2017 - 01.01.2018 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna

Praznično dogajanje v Vipavi 16.12.2017 - 01.01.2018 Vipava 070 799 309 TIC Podnanos

Božični bazar 17.12.2017 Ambrus 041 780 333 Turistično društvo Ambrus

Pravljični gozd - razstava božičnih drevesc

17.12.2017 - 23.12.2017;

26.12.2017 - 30.12.2017

Dobrovnik 041 349 927

Ogled jaslic 20.12.2017 Ljutomer 031 516 973

Zavod za okolje in turizem

Dobrovnik

Turistično športno društvo Branek

- Branoslavci

Razstava jaslic na Koželjevi domačiji 22.12.2017 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda

Božična zgodba z živimi jaslicami 23.12.2017 Laze v Tuhinju 041 943 332

Turistično društvo Tuhinjska

dolina

Žive jaslice in prihod božička, pohodi z

baklami k polnočnicam

24.12.2017 Podčetrtek 03 810 90 13 TIC Podčetrtek

Pohod z lučkami na Pekrsko Gorco 24.12.2017 Maribor 031 675 804 TD Radvanje

Lučka miru na Pekrsko Gorco 24.12.2017 Maribor 041 409 653

Turistično humanitarno društvo

Glas

Žive jaslice v Studenicah 24.12.2017 - 27.12.2017 Poljčane 040 432 810

Turistično društvo Samostan

Studenice

Pohod k maši polnočnici 24.12.2017 Ljutomer 031 516 973

Turistično športno društvo Branek

- Branoslavci

Legenda o potopljenem zvonu 25.12.2017 Bled 04 574 11 22 TIC Bled

Tradicionalne žive jaslice v Postojnski jami 25.12.2017 - 30.12.2017 Postojna 05 700 01 00 Postojnska jama d.d.

Jaslice v paleolitski jami Judovska hiša 25.12.2017 - 27.12.2017 Stranska vas 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika

Tradicionalni pohod po Grajski učni poti 26.12.2017 Dragatuš 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika

Štefanovo, žegnanje konj 26.12.2017 Harije 031 641 311 KETŠD Alojz Mihelčič

Žegnanje konj 26.12.2017 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred

Blagoslov konj 26.12.2017 Velenje 070 474 889

Turistično društvo Šentilj pri

Velenju

Blagoslov konj 26.12.2017 Selnica ob Dravi 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi

Žegnanje konj 26.12.2017 Dovje 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora

Blagoslov konj 26.12.2017 Semič 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika

Novoletno dogajanje v Danici 29.12.2017 - 31.12.2017 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj

Novoletni pohod po Urbanovi poti 31.12.2017

Metlika-

Grabrovec

040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika

8. Spominski pohod Huberta Marina 06.01.2018 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš

24. tradicionalni pohod S cvičkom med

vinogradi

27.01.2018 Otočec 041 929 644 Turistično društvo Otočec

Koline 2018 27.01.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

26. Gradovi kralja Matjaža 26.01.2018 - 28.01.2018 Črna na Koroškem 02 870 48 20 TIC Črna na Koroškem

Festival Winter Days of Metal 31.01.2017 - 04.02.2018 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj

Ankin pohod 08.02.2018 Ambrus 041 780 333 Turistično društvo Ambrus

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Lipov list - December 2017


25

Namig za izlet

Foto: Vera V.

Edinstvena ponudba za mladoporočence v Beli krajini

His, hiška za »deco delat«

Za deco delat? Prevedimo: za spočetje otrok. V Velikem Nerajcu v črnomaljski občini bosta lahko mladoporočenca

od prihodnje pomladi prenočevala v več kot v poldrugo stoletje starem hisu, ki je bil nekoč

poznan prav po tem, da je mlad par, ki je spal v njem, kmalu dobil otroka ...

Veliki Nerajc, vasica med Črnomljem in Župančičevo Vinico, je eno od

izhodišč za sprehod po Krajinskem parku Lahinja. Leta 1995 je Vera

Vardjan tod ustanovila društvo Krnica, ki je leta 2000 prejelo evropsko

nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi. Delo nadaljuje doma,

kjer ima sedež društva Sončno kolo. Sončna kolesa so ljudje dolga

desetletja risali na cerkvene stene, na zibelke in preslice, ker so verjeli,

da jih varujejo pred zlim in jih napolnjujejo s pozitivno energijo.

Malo prostora, več stiskanja

Sredi vasi je med visokimi drevesi prijeten prireditveni prostor, na katerega

je Vera Vardjan preselila dva hisa, ki ju je za deset kubikov drv

zamenjala v vaseh Obrh in Češnjevec, ju obnovila, kolikor je bilo potrebno,

in zdaj čakata, da bosta začela služiti svojemu namenu.

Nekoč sta bila namenjena prenočevanju mladoporočencev, ki sta

bila ponoči v majhnem prostoru »prisiljena« spati tesno drug ob drugem,

in lahko si mislite, kaj sta počela, tako stisnjena drug ob drugega.

Nič čudnega ni, da je bilo potem pri marsikateri hiši toliko otrok,

da jih je začela mati klicati k večerji že kmalu, ko je zvon odzvonil

poldne, če je hotela, da so zvečer vsi sedeli za domačo mizo. Pa kako

lepo je bilo jesti mleko in koruzne žgance iz iste lončene sklede!

Zgodbe iz preteklosti so Vero Vardjan spodbudile k razmišljanju ... Kaj,

ko bi hisa ponudila mladim parom, da bi v sobi, v objemu starega

pohištva, sten in strehe, z vonjem po kostanjevem ali orehovem lesu

in slamnati strehi podoživljali idiličnost starih časov, ko so na vasi še

peli pod krošnjami lip in so ljubezen skrivali za stenami iz brun v posteljah

z rjuhami iz domačega platna? Tako se ji je porodila zamisel o

Hišah za spočetje.

Ti bosta prihodnje leto na pomlad, ki pride v Belo krajino vsaj štirinajst

dni prej kot v druge kraje po Sloveniji, postali del turistične ponudbe

Svobodnega belokranjskega ozemlja, ki sicer že razveseljuje in spravlja

v dobro voljo obiskovalce te deželice med Gorjanci in modrooko lepotico

Kolpo s carino na Jugorju, z Ministrstvom za penjenje v Semiču, s

Kliniko za navajanje na odvisnost od olj v Drašičih, z Univerzo v Podzemlju,

kjer prodajajo profesorske, doktorske in magistrske diplome in

vozniška dovoljenja, ter z Osnovno šolo Bistra buča na Radovici, kjer

poteka pouk po vzoru šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Kateri fant je nekoč največ veljal?

Vera Vardjan, širša slovenska javnost jo pozna po tem, da je leta 2012

preživela udar strele in je o tem napisala knjigi Med nebom in zemljo

ter Moč Vere, pripravlja tudi številna predavanja po Sloveniji, izdeluje

spominke iz gline, goji konopljo, iz katere pripravlja olja, čaje in mazila,

iz konopljine moke pa peče pogače in kruh (seveda vse brez vsebnosti

THC.) V Veliki Nerajc – doslej še nikomur ni uspelo razvozlati, od

kod to zanimivo ime kraja – prihajajo skupine in posamezniki iz vse

Slovenije in tujine. Na njena gudala, lončene base, igrajo v marsikaterem

ansamblu, ki goji ljudsko glasbo, lončeni vodomec, živobarvna

figurica, narejena po podobi ptiča, ki živi v Krajinskem parku Lahinja,

pa navduši marsikaterega učenca, ki pride sem na izlet, da bi videl,

kako je bilo na vasi takrat, ko ni bilo elektrike in so si svetili z brezovimi

trskami, in je nekaj veljal tisti fant, ki je razcepil trsko tako na tanko, da

ni počila, ko si jo je dekle trikrat ovilo okrog roke. To je bil tudi znak, da

je zrel za pred oltar!


Toni Gašperič

Eden od hisov v Velikem Nerajcu. Nekoč so mu rekli »hiška za deco

delat«. Obiskovalci Krajinskega parka Lahinja ga bodo za

prenočevanje lahko najeli prihodnje leto. Ključe vhodnih vrat bo

imela Vera Vardjan, gonilna sila turističnega razvoja v vasi.

Lipov list - December 2017


26

Namig za izlet

Foto: Luka Dakskobler

V zavetju Alp

Decembrski potep po Prešernovem mestu

Ko Kranj osvetlijo sloviti

pesnikovi verzi

Kranj, prestolnica slovenskih Alp, spada med najbolj očarljiva mesta v Sloveniji. Obdaja ga mogočna kulisa

Alp, stoji na konglomeratu med rekama Kokro in Savo, skozenj se vije trideset metrov globok kanjon,

kar je velika naravna posebnost. Staro mestno jedro plemenitita šesttisočletna zgodovina in bogata kulturna

dediščina, ki jo je vidno zaznamoval France Prešeren. V začetku decembra, ob obletnici njegovega

rojstva, smo praznovali ta veseli dan kulture, ob obletnici njegove smrti, 8. februarja, bo Prešernov dan,

državni kulturni praznik.

Naklonjenost do kulture in največjega slovenskega pesnika Franceta

Prešerna je v Kranju občutiti na vsakem koraku. Pesnikov pečat dajejo

mestu Galerija Prešernovih nagrajencev, v kateri se predstavljajo najodličnejši

slovenski umetniki, Prešernova hiša, v kateri je pesnih deloval

in bival zadnji dve leti življenja in je zdaj muzej, Prešernov gaj, kjer

je pesnik tudi pokopan, Prešernov spomenik na Glavnem trgu in Prešernovo

gledališče.

Tudi praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja s pesnikovimi

verzi: Dobro v srcu mislimo, Vsi naj si v roke sežejo ter Kozarce zase

vzdignimo.

Praznični Kranj

Mesto letos krasijo tri praznične smreke. Na Maistrovem trgu, nad vodnjakom

na Glavnem trgu in pri Prešernovem gledališču, kjer stoji

osrednja smreka. Že same luči dajo mestu pridih romantike. Obiskovalci

pa lahko v njem poiščejo tudi kotiček za spominsko fotografijo

iz praznično okrašenega in prešernega mesta.

Otroško veselje

Otroški december je še posebno skrivnosten. Pravljični gozdiček z

Božičkovo hiško, živahnimi vevericami, sovami opazovalkami in Božičkovimi

jeleni iskrijo otroško domišljijo. Za gostimi jelkami se skriva

čisto pravi poštni nabiralnik, v katerega otroci oddajo svoja pisma.

V nedeljo, 17. decembra, bodo otroci ob ognju znova ustvarjali

zgodbe in igrali na inštrumente, prepevali božične pesmi in poslušali

glasbeno pravljico Kako je medved odkril božič? Nekaj inštrumentov

priskrbi Turizem Kranj, zelo pa so dobrodošla tudi domača

glasbila.

Otroci so vabljeni tudi na enourno večerno vodenje po kranjskih ulicah

v spremstvu izkušenega vodnika, prijaznega škrata Krančka

(19. decembra). Zbirno mesto bo pred Kranjsko hišo na Glavnem

trgu. Vsak otrok bo dobil laterno za osvetlitev poti. Kranček je velik

vedoželjnež, zato ni čudno, da najbolj uživa takrat, ko otroke popelje

po mestu in jim razkriva zgodbe hiš, pripovedke in legende starih

mestnih ulic.

Lipov list - December 2017


27

Namig za izlet

Foto: arhiv Turizem Kranj

Foto: arhiv Turizem Kranj

Otroci se bodo po mestu potepali v družbi škrata Krančka

Otroci (in odrasli) so vabljeni tudi na odprto mestno drsališče na Slovenskem

trgu, nad katerim se zvečer »prižge« nebo. Poskrbljeno je

tudi za izposojo drsalk ter okrepčilo s toplimi napitki in prigrizki.

Prešerno dogajanje

V Kranju bo prešerno vse dni v decembru: do 20. decembra še zlasti

pred Prešernovim gledališčem in na Maistrovem trgu, kjer bodo glasbeni

nastopi. Bogat decembrski program so pripravili tudi v Layerjevi

hiši. Po 20. decembru pa bo osrednje prizorišče prednovoletnega

dogajanja na Glavnem trgu, kjer bodo nastopili Nina Pušlar (21. decembra)

– na županovem koncertu, Avtomobili (22. decembra), pevke

nagrajenega evrovizijskega zbora Carmen Manet (23. decembra),

Praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja z verzi iz

pesmi Franceta Prešerna

Lado Leskovar (25. decembra), Abba Mia (26. decembra), The Harlem

voice (28. decembra) in drugi.

Za božič bo mesto obsijala svetloba nebesnih latern: z mostu čez Kokro

bodo namreč ob 17. uri spustili lampijone.

Za silvestrovo bo na Glavnem trgu nastopila skupina Pop Design, namesto

ognjemeta pa bodo ob zvokih dunajskega valčka z neba padali

konfeti.

Na sprehodu skozi praznično okrašeno mesto velja obiskati tudi trgovine

z domačimi unikatnimi izdelki in pokusiti dobrote kranjske kuhinje.


Urša Erjavec


Več: www.visitkranj.si

Foto: Ksaver Šinkar

Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje in našega največjega pesnika, je ena najbolj znanih slovenskih prireditev

ob kulturnem prazniku, 8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev, ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne obrti,

prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto

sprehaja veliki pesnik Prešeren.

Lipov list - December 2017


28

Naravna dediščina

Foto: Bojana Lipej

Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma.

Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Dolgotrajno sožitje

človeka z naravo

Naravni rezervat Škocjanski zatok, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper, je zaradi številnih

naravnih vrednot, ki jih premore, izjemnega pomena. Je življenjsko okolje številnih ogroženih prostoživečih

rastlinskih in živalskih vrst, ki so varovane na mednarodni ravni, ter območje številnih habitatov

in habitatnih tipov. Je dom okoli štiridesetim odstotkom vseh dvoživk, dobri polovici vseh poznanih ptic

in več kot tretjini vseh živečih sesalcev v Sloveniji. Biotsko pestrost območja omogočajo različne globine

lagune in raznolikost habitatov, kot so močvirni travniki, plitvine, bazeni, reke ... Škocjanski zatok pa je

tudi območje dolgotrajnega sožitja človeka z naravo; je poustvarjen prostor, ki je bil najprej degradiran

in zatem renaturiran.

Škocjanski zatok je bil pred leti tik pred tem, da ga zasujejo, območje

pa namenijo širitvi urbanega okolja oziroma Luke Koper. Vendar so

ga po večletnem pritisku okoljevarstvenikov vendarle zakonsko zavarovali

(naravni rezervat je od leta 1998), koncesijo za upravljanje zatoka

pa je leta 1999 dobilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic

Slovenije (DOPPS). Po tem so ga temeljito renaturalizirali.

Temeljita obnova zatoka

Glavno poslanstvo DOPPS v Škocjanskem zatoku je ohranjanje in varovanje

njegovih naravnih vrednot. Do leta 2007 so v rezervatu končali

obsežna obnovitvena dela, ki so poleg ureditve sladkovodnih in

polslanih življenjskih okolij vključevala tudi ureditev krožne poti okoli

sladkovodnega predela, namenjene še zlasti obiskovalcem. Zdaj je

tam postavljenih šest opazovališč in večja, osrednja opazovalnica.

Opazovanje biotske pestrosti območja je mogoče tudi na krajši učni

poti ob polslani laguni.

Leta 2015 so zgradili tudi središče za obiskovalce. To je sestavljeno iz lesene

konstrukcije, ki sicer ne ponazarja tradicionalne gradnje za to območje,

a s svojim videzom upodablja trstičje oziroma ptičje gnezdo, kar simbolično

sovpada z namenom rezervata. Z ureditvijo infrastrukture in

izvajanjem različnih programov za obiskovalce so upravljavci želeli omogočiti

spoznavanje rastlinskih in živalskih vrst tudi širši javnosti.

Po zatoku samostojno ali z vodnikom

V Škocjanskem zatoku so na voljo vodeni ogledi rezervata, vse prihodke

pa njegovo vodstvo vlaga nazaj v razvoj območja. Turizem v

Lipov list - December 2017


29

Polslana laguna

Foto: Bojana Lipej

Naravna dediščina

Foto: Igor Brajnik

Foto: Tomaž Mihelič

Polojnik – gnezdilka in selivka v naravnem rezervatu

Osrednja opazovalnica v zatoku

zatoku razvijajo kot priložnost za dodaten vir za opravljanje primarne

dejavnosti: varovanja narave.

Vodeni ogledi so na voljo šolskim skupinam in vnaprej napovedanim

skupinam z več kot desetimi obiskovalci. Vodenje je različno dolgo,

odvisno je od želja skupin, poteka lahko v slovenskem, italijanskem

ali angleškem jeziku. Za individualne obiskovalce je vstop na območje

rezervata prost.

Naravni rezervat je tudi dom kamarških kobil, s katerimi je iti mogoče

na ježo, poleg tega so nepogrešljive na izkustvenih delavnicah za

otroke. Kamarške kobile sicer niso avtohtona pasma na tem območju;

izvirajo iz pokrajine Camargue na jugu Francije. V rezervatu je tudi

podolsko govedo, ukrajinska pasma, ki spominja na tradicionalnega

boškarina (istrsko govedo). V Škocjanskem zatoku sicer zagovarjajo

avtentičnost rastlinskih in živalskih vrst, naselitev kamarških kobil in

podolskega goveda pa pojasnjujejo z namenom, da tujerodni pasmi

pripomoreta k ohranjanju primarne vegetacije rezervata.

V središču za obiskovalce je poleg bara in trgovine s spominki na voljo

tudi konferenčna dvorana, ki jo oddajajo za različne dogodke.

Obiskovalcev je čedalje več

Čeprav prvotni namen Naravnega rezervata Škocjanski zatok ni bil razvoj

turizma, temveč ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, se število obiskovalcev

v njem iz leta v leto povečuje. Z odprtjem novega središča zanje

leta 2015 se je obisk močno povečal: lani je rezervat obiskalo že več kot

sedem tisoč obiskovalcev. Pred tem jih ni bilo več kot tri tisoč na leto.

Avtentičnost, pomemben del doživetja

Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne

možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma.

Nanje smo se osredinili tudi študenti magistrskega študija Dediščinskega

turizma s Fakultete za turistične študije – Turistice pri raziskovanju

razvoja turizma v zatoku, s poudarkom na avtentičnosti, ki je zadnja

leta čedalje pomembnejši element turističnega doživetja.

Čedalje več turistov na potovanjih išče »neponarejeno, pristno, nepokvarjeno,

resnično« (splošne definicije avtentičnosti). Tako se pobliže

seznanijo z okoljem, ki ga obiščejo, in se laže vključijo vanj. A pri obljubljanju

avtentičnosti turistom je potrebna previdnost: kje je meja, do

katere lahko tisti, ki razvijajo turizem, spreminjajo neko okolje, dediščino

..., turistične zanimivosti, torej, da bodo te še avtentične?

V raziskavi smo opravili intervjuje z različnimi predstavniki razvoja turizma

v Škocjanskem zatoku oziroma njihovimi predstavniki iz javnega,

zasebnega in civilnega sektorja. Vsi menijo, da je avtentičnost za (uspešen)

razvoj turizma v zatoku izjemno pomembna – še zlasti zato, ker

vidno pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti rezervata in s tem

njegove edinstvenosti. Vsi se tudi strinjajo, da je treba še naprej zagotavljati

merila, ki bodo varovala naravno dediščino območja.

Zgled za preostala varovana območja

Prav to: poudarjanje pomembnosti ohranjanja narave in ozaveščanje

javnosti o njej je lahko osrednja naloga turizma v Škocjanskem zatoku.

S skrbno pripravljenim akcijskim načrtom za njegov nadaljnji razvoj

(ob sodelovanju vseh, ki so vključeni vanj) bi lahko naravni rezervat

na pragu Kopra postal zgled načrtovanja razvoja primerljivih

varovanih območij v Sloveniji.

Avtentičnost Škocjanskega zatoka lahko – ob pravilni interpretaciji –

obiskovalca popelje v preteklost, mu odpre pogled v prihodnost in

ga opominja na sedanjost: na pomembnost človekove vloge pri

ohranjanju naravne in kulturne dediščine.


Anja Pipan

(*Ob zahvali kolegom študentom Dediščinskega turizma pri predmetu

Valorizacija avtentičnosti v turizmu in izvajalcema dr. Gorazdu Sedmaku

in dr. Simonu Kermi.)

Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naravni rezervat kot območje

pomembnega življenjskega prostora za številne živalske in rastlinske

vrste, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se vzdržuje z uravnoteženim

delovanjem človeka. Pravilna umestitev izbranih oblik turizma lahko v

zavarovano območje prinese veliko prednosti za njegov razvoj: boljše

ozaveščanje javnosti o pomembnosti varovanja narave in ohranjanja

naravne ter kulturne dediščine, boljšo kakovost življenja v lokalni skupnosti,

izboljšanje ekonomskih možnosti in krepitev promocije kraja.

Lipov list - December 2017


30

Kulinarični kotiček

Foto: Uroš Abram

Elvis Kudić, najmlajši tekmovalec letošnjega šova Masterchef Slovenija

Kuhanje mu je bilo zagotovo

položeno v zibelko

Ko pobrskaš po spletu o Elvisu Kudiću, se članki o njem kar vrstijo – najmlajši tekmovalec in finalist

letošnjega šova Masterchef Slovenija je odgovoril že na prenekatero vprašanje o sebi in svojih kulinaričnih

prebojih. In o marsičem vmes. Zato sva se z 21-letnikom, ki prihodnje leto končuje šolanje na Srednji

gostinski in turistični šoli Radovljica, pogovarjala še zlasti o mesecih, ki so sledili priljubljenemu kulinaričnemu

šovu. Seveda pa se mu nisva mogla povsem izogniti ...

Novembra je na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani z drugimi

dijaki šole ustvarjal sladki jedilnik, oktobra je ocenjeval mlade tekmovalce

na državnem tekmovanju Turistične zveze Slovenije Zlata kuhalnica

v Kranjski Gori, septembra je preživel tri tedne v Angliji, kjer je

delal v restavraciji, poleti je bil en mesec na praksi v ljubljanski slaščičarni

Čopomana ... Zato ni presenetljivo, da Elvis Kudić na vprašanje,

ali bi si želel delati pri katerem znanem slovenskem chefu oziroma

chefinji, odgovori, da mora najprej končati šolo, in stvarno prida: »Če

bom začel prehitevati, se bom spotaknil.«

Odlična angleška izkušnja

Skorajda ves september je preživel v Plymouthu, mestu na

jugozahod ni angleški obali, kamor je odšel z drugimi dijaki (skupaj jih

je odšlo v Anglijo deset) Srednje gostinske in turistične šole Radovljica

v sklopu Erasmus+ in pod vodstvom mentorice Gabrijele Jošt. O

njem so v tamkajšnjem časniku The Herald News objavili tudi obsežen

prispevek. »Ta izkušnja je bila zame precejšen izziv. Zanimalo me

je, kako se bom znašel v tujem okolju, še zlasti ob uporabi angleščine

v vsakdanu in pri delu; in uspelo mi je. Po horoskopu sem riba in se

znam prilagoditi, pomanjšati svoj ego in se spustiti na realna tla, ne

glede na dosežke,« se nasmehne Elvis.

V restavraciji, kjer je delal, ga je navdušila izjemna profesionalnost pri

delu: »To je odlično organizirano, zaposleni ločijo med prijateljevanjem

in delom, četudi imajo morda slab dan, tega pri delu ne pokažejo

in ga izvrstno opravijo.« V restavraciji je delal po pet dni na teden.

»Moj šef mi je ob prihodu dejal: ’Čeprav si bil v Masterchefu, je to

tvoja prva izkušnja z delom v profesionalni kuhinji. Zato boš začel –

na začetku. Z rezanjem zelenjave, pobiranjem naročil za jedi in pripravljanjem

krožnikov. Tempo je bil hud. Ob večerih je bilo v restavraciji

tudi po dvesto gostov. Bilo je precej utrudljivo, a k sreči sem v Masterchefu

izkusil delo pod časovnim pritiskom, zato sem se znašel ne glede

na to, koliko lističev z naročili sem hkrati prevzel.«

Konce tedna so imeli dijaki prosto in ta čas je Elvis izkoristil tudi za

spoznavanje tamkajšnje gastronomije, še zlasti sladic.

Čas je za torte!

Prav sladice, je povedal, so zanj največji izziv. »Priprava sladic me nikoli

ne utrudi, ne morem se je naveličati, v njej preprosto uživam, sem

Lipov list - December 2017


31

Elvisova stvaritev iz šova Masterchef

Foto: arhiv POP TV

Foto: arhiv POP TV

Ustvarjanje v šovu Masterchef Slovenija 2017

Kulinarični kotiček

sproščen. Ne znam pojasniti, zakaj. A še veliko žgancev moram pojesti,

da bom pripravljal res dobre sladice,« je šaljivo samokritičen. Poleti

se je med enomesečno prakso v Čopomani navdušil nad tortami.

»Delal sem pri eni najboljših slaščičark v Ljubljani. Toliko novega sem

se naučil od nje in toliko novega znanja o pripravi tort sem usvojil, da

so me povsem navdušile.« (In ko smo že pri sladicah: ne spreglejte

Elvisovega recepta za borovničevo pito!)

Preprosto, brez »nakladanja«

Sicer mu je najbliže italijanska kuhinja. »Ko sem se na šoli naučil pripravljati

rezančno testo oziroma testenine, sem ugotovil, da je to to.

Iz njih je mogoče ustvarjati toliko jedi, lahko se igraš. Tako sem odkril

raviole, ki jih še posebno rad pripravljam; so skrivnostni, nikoli ne veš,

kaj je v njih, so lepe oblike. Prava poezija. Sicer pa imam rad čiste

okuse, s čim manj prepletanja, da veš, kaj lahko pričakuješ, kaj boš

dobil. Brez ’nakladanja’. Preprosto, a na vrhunski ravni.«

Kaj pa po njegovem mnenju loči vrhunskega chefa od povprečnega?

»Da je sposoben spustiti svoj ego, da se ne obremenjuje, kdo je boljši

od njega, in da je kuhanje tisto, kar najraje počne. Da na tem gradi

svoj uspeh. Talent je seveda pomemben, a tudi tega je treba piliti.

Menim, da me je v finale Masterchefa pripeljala prav ljubezen do kuhanja

in to, da se nisem obremenjeval s konkurenco.«

Z atletskega stadiona v kuhinjo

Pri Elvisu je bil sicer v ospredju najprej šport, kulinarika je prišla pozneje.

»Pet let sem treniral atletiko in živel samo za šport. Zato sem

se tudi prepisal z ekonomske gimnazije na to šolo – da bi laže treniral.

A potem se je nenadoma vse obrnilo na glavo. Poškodoval sem

se in končal športno pot. Začel sem se udeleževati tekmovanj v kuhanju.

In nato je prišel Masterchef ...« A ljubezen do kuhanja se vendarle

ni izvila iz nič. Zanjo ga je že zgodaj navdušila mama, že v

osnovni šoli je spremljal ameriško različico Masterchefa. »Spremljal

sem ga od prve sezone naprej. Rekel sem si, da bom nekoč nastopil

v njem. In zmagal! Ko me je sošolka prijavila za nastop v šovu, sem

sklenil sprejeti izziv. Mi je pa žal, da nisem zmagal – nisem izpolnil

svojih otroških sanj. Toda ... Če si bom prizadeval še naprej, jih še

lahko uresničim in dvignem pokal!« Sicer pa pravi, da mu je kuhanje

očitno usojeno: »Bolj sem se oddaljeval od njega, bolj me je nekaj

potiskalo nazaj vanj.«

minut za pripravo trihodnega menija in 37 krožnikov za goste. Mislil

sem, da bom kar umrl,« se nasmehne. »Ja, biti uspešen chef mora biti

kar naporno.« S šovom je dobil tudi malce tršo kožo, zaupanje vase,

da stoji za tem, kar ustvari.

V članku v plymouthskem časopisu The Herald News je dejal, da si

želi postati poklicni chef in imeti svojo restavracijo. »Res je. Želim si

imeti restavracijo s svojim pečatom. A najprej hočem postati Masterchef,

to je moj prvi veliki cilj.«


Mateja Gruden

Recept za Elvisovo borovničevo pito

Pripravimo krhko testo. Obteženo najprej pečemo 10 minut pri

180°C, zatem še 10 minut brez obtežitve in še 15 minut z nadevom.

Za nadev v skledi z mešalnikom raztepemo mascarpone

(250 g), dodamo kislo smetano (360 g), 5 žlic borovničevega pireja

(priprava: v lonec damo 500 g zamrznjenih borovnic, 250 g

svežih jagod, nekaj listov sveže mete in malce sladkorja, povremo,

zamešamo z električnim mešalnikom in precedimo ter ohladimo),

zatem vmešamo 2 rumenjaka, 3 žlice kristalnega sladkorja ter sok

in naribano lupinico limone. Po pečenem testu potresemo karamelizirane

borovnice (250 g svežih borovnic in 2 žlici sladkorja) in

prelijemo z nadevom. Po pečenju počakamo, da se pita ohladi.

Premažemo jo še s kremo iz 500 g mascarponeja in preostalim

borovničevim pirejem, ki smo ga pripravili za nadev. Nazadnje na

pito nabrizgamo merengo iz beljakov.

Foto: arhiv E. K.

Najprej si želi postati Masterchef

Masterchef je bil zagotovo dragocena izkušnja (tudi) z vidika novih

znanj? »V šovu sem se veliko naučil. Številne jedi sem tam prvič pripravljal.

V finalu sem zgrabil srnin file, ki ga nisem pripravil sam še nikoli

v življenju; še zdaj ne vem, zakaj sem ga izbral,« se v smehu spominja.

»Sodniki so nam tekmovalcem ob predstavitvi jedi vselej

svetovali, kaj bi lahko morda naredili drugače, bolje. Šov je bil izjemno

zanimiva izkušnja tudi s psihološkega vidika. Kako ustvarjati pod

časovnim pritiskom ... Mislim, da smo imeli v polfinalu uro in dvajset

Lipov list - December 2017


32

Kulinarični kotiček

Pri pripravi prgarskih jedi je Bojani Pipan (tretja z desne) priskočilo na pomoč šest kuharic.

Dobrote iz Prgarije

Veste, kaj vse je mogoče

pripraviti iz tepk?

V Zasipu pri Bledu so pred kratkim izdali novo knjižico receptov Dobrote iz Prgarije. Osnova zanje so

posušene hruške tepke oziroma z njihovim mletjem pridobljena moka, ki daje slanim in sladkim jedem

edinstven okus.

France Prešeren je vasico Zasip pri Bledu poimenoval »oltar Gorenjske«,

saj od tod uživamo v čudovitem razgledu, še zlasti, če se vzpnemo

na Hom, ki se dviga nad vasico. Znana pa je tudi kot Prgarija in

njeni prebivalci kot Prgarji. Po ljudskem izročilu so tako poimenovali

domačine v časih, ko je bilo tod veliko nasadov tepk. Te so ljudje posušili

in jih zmleli v posebno moko, ki so jo poimenovali prga. Iz nje so

večinoma pekli kruh.

Ohranjanje tradicije in prenos znanja

»V Turističnem in Kulturno-umetniškem društvu Zasip si prizadevamo

za ohranjanje tradicije in prenos znanja na prihodnje generacije.

Društvi že nekaj let sodelujeta pri skupnem projektu Prgarija, ki vključuje

ohranjanje vaških običajev in šeg, predstavitve na različnih dogodkih,

pokušnje prgarskih jedi, organizacijo vsakoletnega dogodka

Prgarski dan, kuharske delavnice v Zasipu in še kaj,« je povedala Mateja

Vilman iz Turističnega društva Zasip, ki skupaj s Kulturnoumetniš

kim društvom Zasip pripravlja Prgarski dan; letos je bil konec

oktobra, na njem pa so predstavili novo knjižico Dobrote iz Prgarije.

Veliko delo domačinke Bojane Pipan

Ta je nastala po idejni zasnovi domačinke Bojane Pipan, ki že več kot

trideset let namenja svoj prosti čas društvom v KS Zasip. Njeno delo

je eden od temeljev knjižice receptov in odmevnosti projekta Prgarija.

Na podlagi pripovedovanj, z lastno domišljijo in s kuharskim znanjem

je skrbno izbrala ter zapisala recepte za nekatere tipične jedi iz

prgine moke, omenjeni društvi pa sta poskrbeli za izdajo knjižice.

Publikacija vsebuje petnajst izbranih receptov s podrobnimi navodili

za pripravo jedi: značilnega prginega kruha ter drugih slanih in sladkih

jedi. Avtorji knjižice upajo, da bodo ljudje segali po njej in popestrili

svoje jedilnike s prgarskimi jedmi. Pri projektu sicer sodeluje tudi

vaška gostilna Kurej, ki je v svojo dnevno ponudbo vključila okusne

prgine štruklje.

Priznani slovenski etnolog Janez Bogataj je v uvodu knjižice zapisal,

da je projekt Dobrote iz Prgarije šolski primer razvoja sodobne

kulinarične prepoznavnosti in istovetnosti kraja, če nam le prehranska

kulturna dediščina pomeni izhodišče za iskanje inovativnih, sodobnih

rešitev.

Lipov list - December 2017


33

Kulinarični kotiček

Tepke, glavna sestavina za pripravo jedi v knjižici

Bojana Pipan, avtorica receptov v Dobrotah iz Prgarije

Skrb za kulinarično identiteto tudi v prihodnje

Pozitivni odzivi dajejo avtorjem projekta velik zagon za načrte v prihodnje

– nadaljnji razvoj kulinarične identitete in prepoznavnosti

kraja. Tako, denimo, že sodelujejo tudi z društvom Učni sadovnjak, v

katerem ozaveščajo o pomenu samopreskrbe s sadjem in zelenjavo.

Z njihovo pomočjo bodo lahko v Zasipu pri Bledu skrbeli za ohranjanje

in razmnoževanje avtohtone, lokalne in tradicionalne sorte gorenjske

tepke. V Domu krajanov Zasip bodo tudi v prihodnje kuharske

delavnice z Bojano Pipan, na katerih se lahko udeleženci naučijo

pripraviti v knjižici opisane lokalne dobrote. V okviru Kulturno-umetniškega

društva Zasip deluje tudi otroška skupina Mladi Prgarji, ki na

prireditvah obuja vaške legende, običaje, narečja, plese, pesmi in lokalno

kulinariko.

»V prihodnje se nameravamo usmeriti še zlasti v predstavitev lokalnih

dobrot tujim gostom in vključevanje prgarskih jedi v ponudbo okoliških

gostinskih ponudnikov,« je še dejala Mateja Vilman.

Več: www.zasip.si


Janez Kuhar


Foto: arhiv TD Zasip

Prgini štruklji, ki jih pripravljajo v gostilni Kurej

Lipov list - December 2017


34

Zeleni zgledi

Foto: Saša Urih

Pira je že pred časom prevzela primat na njivah in v izdelkih; na fotografiji: družina Žitnik

– v ospredju Robi s sinom Blažem, v ozadju Rosmarie

Pirine dobrote z Dravskega polja

Na kmetiji Žitnik prisegajo

na lokalno, domače in sveže

Pirini keksi. Pirine palčke z bučnimi semeni. Pirini čokoleškoti. Polnovredne pirine testenine s svežimi

domačimi jajci. Pirin kruh, pečen v krušni peči. Gladka in polnozrnata pirina moka. Bučno olje in semena.

Na kmetiji Žitnik v vasi Starošince na Dravskem polju sta zakonca Rosmarie in Robi Žitnik pred leti začela

zgodbo, s katero sta »ušla« prevladujoči tradiciji intenzivnega kmetijstva na domačem podeželju: zgodbo

o kmetovanju, ki je po obsegu sicer skromnejše, a človeku prijaznejše, in o slastnih domačih izdelkih,

po katerih sega čedalje več zadovoljnih kupcev. Konec novembra sta bila tako polno zaposlena s peko in

pakiranjem piškotov in drugih dobrot po naročilu podjetij, ki se že oskrbujejo z decembrskimi darili.

Lokalno je v turizmu pred leti postala ena vodilnih besed. Turisti čedalje

bolj iščejo kar koli, čemur je mogoče pripeti etiketo »lokalno«,

tudi zgodbe v senci odmevnejših turističnih zanimivosti. Te celo postajajo

nepogrešljiv del želenega turističnega doživetja. Zgodba o

kmetiji Žitnik sicer (še) ni turistična, je prej ko ne bolj kulinarična – a

skozi želodec se poraja tudi ljubezen do krajev, ki jih obiskujemo.

Pira – raje manj, a z več okusa

Rosmarie in Robi Žitnik sta se priprave dobrot, ki so na prodaj na njuni

kmetiji v Starošincah (v bližini muzeja podeželja, kjer je na ogled

zbirka kmečkega orodja in strojev, ki so jih na Dravskem polju uporabljali

do sredine prejšnjega stoletja), resneje lotila pred petimi leti –

kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo je Robi prevzel od svojih

staršev. Njuni krušni in drugi izdelki so skorajda v celoti iz sestavin, ki

jih pridelujeta na kmetiji. Zdaj pridelujeta večinoma piro, ječmen in

koruzo, ki ju večinoma prodata, in buče, iz katerih pridelujeta olje in

bučna semena; kakšno leto posejeta in žanjeta tudi lan in ajdo. A pira

je tista, ki je prevzela primat – na njivi in v izdelkih.

Zanjo sta se odločila pred leti zaradi zdravstvenih težav v družini.

»Imela naj bi ugodnejši vpliv na zdravje kot, recimo, pšenica. V svetu

je v zadnjih letih čedalje bolj priljubljena. Midva vztrajava pri sorti

pire, ki daje manj pridelka, saj ne prenese umetnih gnojil, tudi škropiv

ne. Če je letina dobra, pridelamo na leto v povprečju 2,5 tone

neoluščene pire, kar je precej manj, kot bi je lahko, če bi uporabljali

umetna gnojila in škropiva. Tako pa smo odvisni tudi naravnih razmer

– suše, toče ... A zato ohranjamo zemljo bolj spočito in to je

občutiti tudi v izdelkih, ki jih pripravljamo iz pire. Poleg tega je ne

luščimo vnaprej, ampak sproti, kadar jo potrebujemo za mletje oziroma

za moko. Veliko kupcev nam pove, da je ta izjemno okusna.

Kakovosti ne zagotavlja količina – in tako je tudi v tem primeru,«

pripovedujeta zakonca Žitnik.

Njuna kmetija sicer ni ekološka, poudarita – tudi izdelkov ne oglašujeta

s pripono eko, čeprav si prizadevata čim bolj upoštevati

načela biodinamičnega kmetovanja (biodinamika je metoda

kmetovanja, ki poleg ekoloških upošteva zakonitosti naravnega

gibanja Zemlje in letnih časov, op. p.). »Poudarek je na lokalnem,

Lipov list - December 2017


domačem, svežem,« pojasnjujeta. Manjšo njivo, ki jo obdelujeta

po načelih ekološkega kmetovanja, sicer imata, a za zdaj zgolj za

potrebe družine.

Ko spodrsljaj prinese večjo prodajo

Za pirine kekse in čokoleškote sta že prejela znak kakovosti Dobrot

slovenskih kmetij. Tanki in okrogli čokoleškoti, ki so v ponudbi kmetije

Žitnik »najmlajši«, so pravzaprav ponesrečena različica prvih, ki so

bili na prodaj, v smehu pove Rosmarie: »Najprej so bili debelejši, potem

pa so se nekega dne v poletni vročini razlezli in stanjšali. A ljudem

so bili veliko bolj všeč kot prej in prodaja čokoleškotov se je začela

povečevati. Tudi tako lahko odkriješ pravi recept!« Vsi pekovski

izdelki so sicer iz pirine moke, ta je osnovno živilo. Na začetku, ko sta

se lotila peke in prodaje izdelkov, je le malo ljudi poznalo piro; zdaj jo

poznajo že skorajda vsi, tudi uporabljajo jo čedalje pogosteje in zanima

jih čim več o njej.

Poleg tega so v ponudbi zgolj tisti izdelki, ki jih imajo radi Rosmarie,

Robi in njun sin Blaž, trinajstletnik, ki je rad vpet v delo na kmetiji.

»Ne moremo prodajati nečesa, česar ne maramo sami,« je odločna

Rosmarie.

Zadovoljne kokoši, okusna jajca

Poleg tega, da prodajata pekovske in druge dobrote, je njuna kmetija

odprta tudi za oglede. Za zdaj jo večinoma obiskujejo društva podeželskih

žena in deklet in tisti, ki bi se radi lotili česa podobnega na

domači kmetiji. Obiskovalci so navdušeni nad kokošnjakom z zeleno

streho za prijetnejše bivanje kokoši (ki, mimogrede, zobajo lan in tako

bogatijo jajca, ki so v pekovskih izdelkih, z maščobnimi kislinami

omega 3 in omega 6), marsikdo pri njima prvič vidi pravo, zeleno

barvo 100-odstotnega bučnega olja, je povedala Rosmarie. Za obiskovalce

pripravita tudi pokušnjo izdelkov, »in tako gre dober glas od

ust do ust, kupcev pa je čedalje več«.

Na kmetiji so poleg kokoši še prašiči; žal se je svinjine pred časom

oprijel sloves nezdrave hrane, pravi Robi. A če se ozremo nazaj,

ugotovimo, da so se nekoč prehranjevali predvsem z njo. Res pa so

meso jedli kvečjemu enkrat na teden in ne tudi večkrat na dan, kakor

zdaj, prida.

Zgodba je verodostojna le, če je celovita

Ljudje čedalje bolj cenijo izdelke, ki so domači in iz svežih sestavin,

glede tega so čedalje bolj ozaveščeni, ugotavlja Rosmarie. Bi

Kokoške in njihov dom z zeleno streho v ozadju

se lahko dejavnosti lotila pred, recimo, dvajsetimi leti? »Verjetno

bi začela in zelo hitro obupala,« je stvarna. »A takrat sva drugače

živela tudi midva. Nisva imela niti želje niti znanja, da bi kaj spremenila.

Zdaj je drugače in ljudje to opazijo. Opazijo, da je stroj, s

katerim greš na njivo, drugačen od prevladujočih na poljih in njivah.

Ne gre samo za to, kaj ješ – gre za to, kako živiš. Zgodba mora

biti celovita.«

Počasi, v mejah zmogljivosti

Pet let zatem, ko sta sklenila, da peka ne bo več zgolj njun konjiček,

ampak tudi posel, sta zadovoljna. »Še zlasti zato, ker izdelkov niti

nisva kaj dosti oglaševala. Zgodbo sva razvijala počasi, postopoma,

glede na najine zmogljivosti. Marsikdo nama reče: ’Toliko dela imata,

pa sta vseeno videti zadovoljna!’ Zato, ker delava toliko, kolikor

zmoreva – do meje, ki pa je ne prestopiva. Nikoli si nisva postavljala

napihnjenih ciljev, ki bi zahtevali eksplozijo izdelkov in dela,« razlaga

Rosmarie. »Tako nama uspeva dohajati trg, ob tem pa ohranjava

kakovostno družinsko življenje – to nama je ključno; dopolnilna dejavnost

je na drugem mestu. Pogosto slišiva: ’Zakaj pa se ne lotita še

česa novega?’ Ljudje prihajajo z idejami, recepti. Ampak midva

vztrajava pri tem, kar zmoreva.«


Mateja Gruden

Foto: Saša Urih

35

Zeleni zgledi

Foto: Saša Urih

Pirine dobrote kmetije Žitnik

Lipov list - December 2017


36

Inovativno

S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo o nastanku

in izjemni zgodovini razvoja najbolj znane turistične jame na svetu.

Expo jama kras

Postojnska jama

v prostoru in času

Postojnska jama, največja in najbolj obiskana turistična jama, se obiskovalcem predstavlja na prav poseben

način. Njen razvoj, značilnosti kraških pojavov in njeno kulturno zgodovino si je mogoče ogledati na

razstavi EXPO jama kras. Ta je zanimiva tako za obiskovalce, ki se s krasom in jamami srečujejo prvič, kot

za strokovnjake. Obenem pa predstavi tudi svojevrsten pogled na načelo trajnostnega razvoja.

Predstavljene teme opisujejo jamo v prostoru in času s poudarki njene

naravne in kulturne dediščine v svetovnem pomenu ter človekove

aktivnosti ob jami in v njej od pračloveka, obdobja pred odkritjem

notranjih delov jame in po njem ter njegove aktivnosti pri raziskovanju

in razvoju sodobnega jamskega turizma do današnjih dni. Razstava

EXPO jama kras je namenjena vsem, ki jih zanimajo širša zgodovinska

in družbena ozadja, ki so pripeljala do tega, da je Postojnska jama

najbolj znana turistična podzemna jama na svetu.

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska

jama, pravi: »EXPO jama kras je pomembna dopolnitev obstoječe ponudbe

in nadgradnja dosedanje interpretacije jame z novimi vsebinami,

ki jih obiskovalci pri ogledu jame doslej niso spoznavali. Z največjo

stalno razstavo o jami in kraških pojavih na svetu izpolnjujemo

sanje številnih upravljavcev in generacij, ki so si prizadevale za uresničitev

te ideje, a se je le-ta vedno odmikala v prihodnost.«

Nove tehnologije in načini interpretacije

Razstavna zbirka je vrata odprla po 111 letih želja in idej, ki so pretekla

od prve zamisli o postavitvi muzeja Postojnske jame. Družba Postojnska

jama, ki je k sodelovanju pri izvedbi povabila tudi Inštitut za raziskovanje

Krasa ZRC SAZU, je s tem dejanjem več kot odlično izpolnila svoje

poslanstvo. Rezultat znanja in sodelovanja strokovnih sodelavcev

Postojnske jame in IZRK ZRC SAZU je, da je Postojnska jama predstavljena

tako, da obiskovalec spozna naravni in turistični razvoj ter pomen

jame v prostoru in času, in to z uporabo novih tehnologij in načinov

interpretacije. Taki projekti so praviloma v javni lasti, tako da je

posebnost razstave EXPO jama kras tudi v tem, da je zasebni projekt.

S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo

o nastanku in izjemni zgodovini turističnega razvoja najbolj znane

turistične jame na svetu. Obiskovalci kras in kraške pojave spoznavajo

na podlagi projekcij različnih vsebin na tridimenzionalni maketi ter

odkrivajo posebnosti kraškega okolja in svetovne presežke Postojnske

jame na steni svetovne slave. Vse skupaj je zastavljeno poučno,

interaktivno in zabavno.

Številni presežki Postojnske jame

Različne teme so predstavljene ločeno, povezuje pa jih rdeča nit –

Postojnska jama v prostoru in času. Najprej so prikazani presežki, po

katerih jama slovi, nato njena lega v prostoru, potem geologija in

značilnosti kraškega površja. Opisan je nastanek jam in podana oseb-

Lipov list - December 2017


37

Inovativno

Človek se najprej v jami pojavi kot ledenodobni prebivalec, pozneje, skozi zgodovinski razvoj,

pa se njegova vloga spremeni – postane raziskovalec jame.

na izkaznica Postojnske jame, predstavljeni so njena neživa in živa

vsebina, značilnosti pretakanja vode na krasu, problem onesnaževanja.

V drugem delu spoznamo, kako je človek uporabljal jame in jih

doživljal v preteklosti, njegovo poznavanje Postojnske jame pred velikim

odkritjem notranjih delov, raziskovanje podzemnega sveta, razvoj

infrastrukture in z njim povezan turistični razvoj od upravljanja,

razvoja vodniške službe do trženja in umetnosti.

V okviru nosilne teme je ena od podtem v celoti namenjena interpretaciji

kraškega vodonosnika glede preskrbe z vodo in temu,

kako visoka je stopnja ranljivosti kraškega podzemlja in podtalnice.

Prečiščevalna moč vodonosnika je namreč zaradi njegove prevotljenosti

izjemno majhna. V okviru razstave je obiskovalcem prikazana

tudi zgodba o razodetju skrivnosti razmnoževanja človeške

ribice v obliki tako imenovanega »videomorphinga«. Po obisku pa

si lahko ogledajo trinajstminutno videopredstavitev o nastanku

kraškega sveta in še dve drugi razstavi: Življenje v milijardah let in

Metulji sveta.

S. Paternost, Postojnska jama, d. d.


Foto: Iztok Medja/arhiv Postojnska jama

Posebna pozornost je namenjena najmlajšim, ki jih skozi razstavo interaktivno vodita človeška ribica

in hrošč drobnovratnik in ki lahko celo preskusijo vožnjo pravega jamskega vlaka.

Lipov list - December 2017


38

Inovativno

Grajski pobeg – nova igra

na Ljubljanskem gradu

Ena ura, ena ekipa, en cilj: oživiti zmaja! Ljubljanski grad dopolnjuje svojo turistično ponudbo z adrenalinsko

pustolovščino z elementi sobe pobega: z igro Grajski pobeg.

Ob reševanju petih ugank bodo obiskovalci odkrivali resnično

grajsko in mestno zgodovino ter legende, nekatere skrite prostore

Ljubljanskega gradu, pridobili nova znanja, predvsem pa se ob

igranju zabavali in morda jim bo celo uspelo rešiti zmaja. Prav tistega

zmaja, varuha mesta, ki je po spopadu z vitezom Jurijem

izginil v podzemlje ...

Gre za inovacijo s področja igrifikacije v turizmu, ki bo domačim in

tujim obiskovalcem predstavila resnično grajsko in mestno zgodovino

na drugačen način, skozi reševanje različnih nalog pa bodo odkrivali

tudi skrite prostore gradu.

Igra, ki so jo razvili v sodelovanju s podjetjem Escape Room Enigmarium,

se začne in konča v Info centru na Ljubljanskem gradu. Ekipo sestavljajo

od dva do štirje igralci, ki morajo najpozneje v eni uri v različnih prostorih

znotraj grajskega obzidja in s pomočjo igralnega načrta ter posebnega

medaljona rešiti pet viteških preizkušenj in se prebiti do raziskovalnega

tabora, kjer jih čaka najpomembnejša naloga: oživiti zmaja.

Obiskovalcem je igra na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, vse

dni v letu, in sicer na vsakih deset minut od odprtja gradu, pa do dve

uri pred njegovim zaprtjem, dokler so na voljo prosta mesta.

L. L.


Foto: arhiv Ljubljanski grad

Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si).

Lipov list - December 2017


Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije

Domačijo Mahnič odkrivajo

obiskovalci od blizu in daleč

Naša dežela slovi kot vinorodna, pa tudi po tem, da je med vinarji in vinogradniki čedalje več žensk. Med

njimi je tudi Ingrid Mahnič iz doline Dragonje, na meji med Slovenijo in Hrvaško, kamor jo je tokrat mahnil

Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS).

39

Pod drobnogledom

Ingrid Mahnič je že dvanajst let predsednica Društva vinogradnikov

slovenske Istre, sommelierka I. in II. stopnje, vitezinja vina Slovenskega

reda vinskih vitezov in še bi lahko naštevali njene funkcije in vloge.

Še zlasti pa je prijazna gostiteljica z zelo veliko znanja o trti in vinu.

Zato ji gostje radi prisluhnejo, tako domači kot tuji, med katerimi so

tudi iz daljne Avstralije in Azije.

Družina Mahnič ima na razgibanih gričih nad dolino Dragonje 27.000

trt, a še premalo, pravi Ingrid. Zato so pred kratkim posadili 1500

novih trt, med njimi tudi potomko najstarejše trte na svetu, ki raste v

štajerski metropoli.

Med vini, ki najbolj navdušujejo goste domačije Mahnič s hramom in

kletjo, je cipro iz sorte muškata. Vonj ima po vrtnici in tudi njegovo ime je

zgovorno: Portorose, kar je staro ime za Portorož (pristanišče rož).

Ingrid Mahnič meni, da bi lahko bil ta del Slovenije bolj urejen, »kot na

hrvaški strani«, RTD TZS pa je opozorila na most na meji, ki »razpada pred

očmi vseh, tudi turistov!« Karl Vernik, predsednik RTD TZS je ob tem pripomnil,

da bi bil že skrajni čas, »da se tako naša kot hrvaška stran dogovorita

in najdeta skupni jezik za čim prejšnjo obnovo mostu!«


Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Ingrid je RTD TZS popeljala po urejeni domačij, tudi do

kraškega vodnjaka, ki ga imajo v nasadu oljčnih dreves. Na

fotografiji: Ingrid Mahnič, levo Karl Vernik, desno Pavle Hevka,

podpredsednik RTD TZS.

Znameniti toč, nad katerimi so navdušeni domači, še zlasti pa

tuji gostje. Ingrid ga pripravi z domačim pršutom v odličnem

domačem refošku.

Spominska plošča, ki jo imajo ponosni Mahniči na svoji

domačiji na vidnem mestu v hramu.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

December 2017

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.

Lipov list - December 2017


40

Skok k sosedom

Foto: Ski amadé

Najviše ležeča kmečka tržnica

Smučanje v Avstriji

Velike naložbe v

smučarsko infrastrukturo

in programi za dušo

Pri severnih sosedih je smučanje doživetje za telo in dušo, predvsem pa večplastni turistični proizvod, ki

čedalje bolj temelji na čudežih sodobne tehnologije, a hkrati ne pozablja na skrbno pripravljene spremljevalne

vsebine in posluh za užitek duše.

Na začetku 20. stoletja se je začela pisati zgodovina avstrijskega smučanja,

tesno povezana z imenom Mathias Zdarsky, ki se je prvi spustil

po strmini na lesenih deskah in si pri tem pomagal z leseno palico.

Kmalu so sledila prva smučarska tekmovanja, prelomna revolucija pa

se je zgodila potem, ko sta Hannes Schneider in Toni Seelos iznašla

lok na robnikih in vzporedni lok. To je bil povod, da je svet zajelo

šport no gibanje, ustanavljati so se začele šole smučanja, med katerimi

je bila tudi prva smučarska akademija Hannes Schneider v Sankt

Antonu ob Arlbergu.

Avstrija se je počasi razvijala v smučarski eldorado, saj se je avstrijski

način smučanja razširil vse do Japonske in ZDA, potem ko je sredi 50.

let Stephan Kruckenhauser izumil tehniko smučanja »wedel«. To pomeni,

da smučar v hitrih, kratkih lokih in z nogami skupaj elegantno

vijuga po smučarski stezi navzdol.

Leta 1888 je norveški raziskovalec Fridtjof Nansen s spremljevalci

na smučeh prečkal Grenlandijo, kmalu zatem pa naj bi začeli smučanje

poučevati tudi v Sloveniji. Na Norveškem naj bi prav v teh

letih naročil smuči Edmund Čibej, učitelj iz Ajdovščine, ki je nato

učil smučati tudi druge. Po vzoru Čibejevih norveških smuči je za

mladino začel izdelovati smuči ajdovski kolar Franc Krapež - Porobanovec.

Gozdarski nadzornik z gradu Snežnik H. E. Schollmayer

pa je leta 1893 napisal priročnik Na snežkah (Auf Schneschuhen),

namenjen lovcem, gozdarjem in turistom, da bi jih spodbudil k

uporabi smuči in učenju smučanja.

Iz gorskih vasic do zimskih športnih središč

Idilične avstrijske vasice so že zdavnaj postale zibelke zdajšnjih zimsko-

-športnih središč z vsem mogočim udobjem in dogodki za telo in dušo.

A kljub temu so ohranile svoj šarm in z njim veselje do sproščenega druženja,

pristnega občutenja življenja in preprosto − uživanja. Nemogoče

je poudariti eno samo središče in ga okronati za izjemno smučarsko doživetje,

ker jih je preveč. Pa vendarle poudarimo nekatere: Innsbruck kot

izhodišče za devet smučarskih krajev; Kitzbühel, znan po legendarni

stezi Hahnenkamm; Mayrhofen/Zillertal s 190 kilometri smučarskih prog;

Serfaus-Fiss-Ladis s posebno pozornostjo in ponudbo za družine; Zell

am See kot izhodišče za tri smučišča, med katerimi je eno na ledeniku

Kitzsteinhorn; Gastein z izjemno tradicijo športnih središč; Saalbach-Hinterglemm-Leogang

z 200 kilometri prog; Nassfeld/Hermagor z izjemno

gorsko panoramo južnih Alp ter priznanji Najboljše družinsko smučišče

2016 in Zmagovalec v razmerju med ceno in storitvami 2016; Schladming

Dachstein s smučiščem 4 Berge Skischaukel, ki se razprostira čez

kar štiri vrhove; Obertauern; Hinterstoder in seveda še cel kup drugih.

Začetki v Arlbergu

In vendar se je vse začelo v Arlbergu, kjer so leta 1936 postavili prvo avstrijsko

smučarsko vlečnico. Idilična gorska vasica je že zdavnaj postala

mednarodno zimsko športno središče, vendar na srečo ni izgubila svojega

razpoznavnega šarma. To je opaziti predvsem v Oberlechu, kjer se

poraja občutek, da se je čas ustavil, a je skorajda ironično, da je prav tukaj

prisotna tudi najsodobnejša tehnologija. Zahvaljujoč podzemnemu tunelskemu

sistemu in hitri žičnici življenje v tem kraju v celoti poteka brez

avtomobilov. Kraj pa je postal zimska oaza tudi za monarhe in estradnike.

Lipov list - December 2017


41

Flying Fox nad slapom v Bad Gasteinu

Foto: Ski amadé

Podatkovna očala

Foto: Ski amadé

Skok k sosedom

Ski amadé: dnevi pustolovščin

Največje združenje smučišč v Avstriji, Ski amadé (Salzburger Sportwelt,

Schladming-Dachstein, Gastein, Hochkönig in Grossarltal) s 25

smučarskimi središči, 760 kilometri smučarskih prog ter 260 kočami

in restavracijami prinaša novost v obliki dnevov pustolovščin in doživetje

učinka »uau«. Prihajajoča sezona je združenje stala 68 milijonov

evrov (29 milijonov so porabili za gradnjo strojev za umetno zasneževanje),

vendar pa z novim proizvodom Ski amadé – made my day (Ski

amadé – naredil je moj dan) upajo na ugoden odziv.

Nov proizvod v vseh petih regijah ponuja različne pustolovščine za

skupine s štirimi do dvanajstimi udeleženci, ki jih vodijo poklicni smučarski

vodniki. Ti paketi, katerih pomen je v tem, da se v okviru enega

smučarskega dne doživi čim več zanimivosti, ki jih sicer ne bi doživeli

niti v enem tednu, stanejo, odvisno od izbranega progama in števila

doživetij, od 50 do 190 evrov.

Ob tem gre pogosto za doživetja, ki jih redna ponudba ne zajema:

smučarska joga, zajtrk v gondoli, kulinarični safari, plezanje po ledu,

smučanje v prostem slogu, ki ga posname kamera iz ptičje perspektive,

polet s Flying Fox nad znamenitim slapom Bad Gastein ... Pa zabava

v snežnem parku, obisk najviše ležeče kmečke tržnice v Alpah;

od letos bo tržnica na voljo med Smučarskim tednom in Tednom

pokušnje vina (od 10. do 17. marca). Vrača se Damski teden, izjemno

priljubljen proizvod, ki so ga umaknili zaradi predsodka o diskriminaciji

moških! Našli so rešitev in zdaj bo pod motom »1+1 gratis« in od

7. do 24. marca, ob nakupu tedenskega paketa v dvoposteljni sobi pa

prinaša brezplačno smučarsko vozovnico – poleg že sicer zanimivega

damskega programa s koncerti, smučarskimi tekmovanji po barvah

las, smučarskih testih, zabavnih večerih v prijetnih kočah, pohodih

z baklami, programih velnesa ... Tukaj je še Mini teden za

najmlajše smučarje, do 6. leta (od 13. do 27. januarja), kjer bodo za

100 evrov ponudili otroški smučarski tečaj, smučarsko vozovnico in

posodili otroške smuči.

Pogled skozi podatkovna očala (še vedno Ski amadé)

Gostje, ki v glavni sezoni kupijo šestdnevno smučarsko vozovnico Ski

amadé v vrednosti 257 evrov (mladostniki plačajo 192,50 evra, otroci

pa 128,50 evra), lahko z zgolj eno vozovnico smučajo v vseh petih

regijah in na smučiščih Ski amadéja. In za 19 evrov si lahko na 25 Intersportovih

lokacijah izposodijo že vnaprej nastavljena podatkovna

očala. Mini računalnik z WLAN-om in GPS-om, ki ga je razvilo podjetje

Recon, pa se lahko namesti tudi v očala uporabnika, pri čemer se podatki

aplikacije Ski amadé Guide predvajajo na njegovih smučarskih

očalih prek USB-priključka. Takšna očala vsebujejo informacije, kot so

različne zanimivosti ob stezi, vremenski podatki, razmere na smučarskih

progah in vlečnicah ter napotki o varnosti. Vse informacije so

prikazane v spodnjem desnem kotu, prek varnostnih nastavitev pa

jih lahko nastavimo tako, da se, na primer, pri določeni hitrosti avtomatsko

izključijo in ne motijo smučanja. Informacijsko okno leži precej

globoko in ne moti pogleda; za preverjanje informacije je treba

namensko znižati pogled.

Ski amadé velja za začetnika tehnologije podatkovnih smučarskih

očal v Evropi, saj so jih gostom prvič ponudili leta 2014. So popolno

dopolnilo k aplikaciji Ski amadé Guide, ki so jo v minulih letih nenehno

posodabljali. Aplikacija ima številne prednosti: od vstavljene geografske

karte do časovnice, ki uporabniku kronološko prikazuje število

prevoženih kilometrov in razliko v prevoženih višinskih metrih, pa

tudi hitrost in izračun porabljenih kalorij. K osnovni ponudbi že leta

spadajo tako WLAN na smučarskih postajah v gorah in dolini kot prisotnost

na družbenih omrežjih, 3D-modeli smučišč in mobilni vstop

kot mobilna aplikacija Ski amadé Guide ter podatkovna smučarska

očala, ki postajajo vodniki po smučarskih stezah.

Avstrija ponuja za vsakega »ta pravo«

Resni ljubitelji športnega vijuganja po snegu, pa najsi so to smučarji

ali deskarji, najdejo v Avstriji proge, ki jih potrebujejo. Prav tako izpopolnjen

je »smučarski ponudbeni meni« za občasne smučarje in družine,

s posebnim poudarkom na smučanju za otroke in ženske ljubiteljice

smuke. Prav tako tam najdejo vsebine za svojo dušo vsi, ki

iščejo še več. Že proge same so raznolike, od niže ležečih s progami,

speljanimi med gozdovi, do visoko ležečih, do samih ledeniških jeder,

ki omogočajo smučanje vse leto. Snežne razmere so kajpada skoraj

vedno odlične, kar je posledica dobre zasneževalne opreme. Smučišča,

ki segajo do nadmorske višine 3000 metrov, postrežejo z dobrim

snegom in razvajajo s pršičem, Slovenci pa imamo do prvega smučarskega

razvajanja komaj kaj več kot eno uro.

Najbližje smučišče Nassfeld/Mokrine

Tako blizu za slovenske ljubitelje zimskih radosti na snegu! Jadranski ciklon

mu prinaša dobre snežne zaloge in zagotavlja več kot sto sončnih

ur več kot v severnem delu Alp. Ležeč v Karnijskih Alpah in spravljen med

Ziljsko dolino v Avstriji in Kanalsko dolino v Italiji vabi največje smučišče

na avstrijskem Koroškem s 300 hektari oziroma 110 kilometri smučarskih

prog, omogoča pa celo smučarski skok v Italijo.

Zabave polno je tudi v snežnem parku, na progi doživetij The Snake

(Kača), na območjih za freeride ali na tekmovalnih progah Ski Movie-

-Rennstrecken. Medtem ko se smučarski moto v Mokrinah glasi Prijetno

presenečenje, majhna presenečenja, kot sta brezplačen balzam za ustnice

in vabilo na servis smuči ali toplo pijačo, skrbijo za dodatno veselje.

Zimska sezona 2017/2018 je pogoltnila 19 milijonov evrov, kolikor so

jih vložili v gradnjo že sicer dobre infrastrukture. V ospredju so bili

med drugim večje udobje z razširitvijo prog, ureditev tekmovalne

proge in poligona za trening, izboljšanje zasneževalnih naprav, naložbe

v hotelsko infrastrukturo, ureditev novega vadbenega poligona z

žičnico za začetnike, tekoči trak in stavba smučarske šole ob dolinski

postaji kabinske žičnice Millennium-Express.

Proti koncu sezone pa goste pričakujejo z verjetno najbolj divjim aprèsski

dogodkom v Alpah: od 2. do 8. aprila bo metalno-gorski smučarski in

glasbeni festival s tridesetimi napovedanimi glasbenimi skupinami.


Renata Picej

Lipov list - December 2017


42

Praznično

Originalni salzburški božični šopek z jabolki

Advent in božične tržnice

Iz tradicije – turizem!

Medtem ko je božič poseben praznik in prav poseben čas v katoliškem letu, postaja božičevanje kot romantična

scena adventa čedalje bolj vabljiva decembrska prireditev, ki na osrednjem prireditvenem odru –

božični ali adventni tržnici ponuja oazo pravljic za otroke in odrasle.

Lesene hiške kot čarobne kočice čarajo romantično vzdušje, ogenj od

sveč, latern, odprtih ognjišč in bakel plapola intimno svetlobo, odzvanja

zborovska pesem in muzikanti v nošah preigravajo Sveto noč ... Radostni

obrazi nazdravljajo s kuhanim vinom, grogom, punčem, likerjem

ali čajem z vonjem cimeta in klinčkov. Diši po klobasah in

medenjakih.

Tradicionalne tržnice so v mestih in trgih, samostanih, gradovih in

grajskih pristavah in v posebnih okoljih na zanimivih legah v naravi.

Slovenci izjemno uživamo v čarobnem vzdušju, ki ga ponujajo božične

in adventne tržnice, še zlasti v Avstriji in Nemčiji, zato množično

potujemo tja z avtobusi in avtomobili, da bi se naužili zvokov, dišav,

barv in pokusili različico kuhanega vina, mošta ali piva, pa katerega

od številnih vrst punčev, grogov, čajev ... Na izlet peljemo svojo dušo,

da v svoje skrite kamre pošlje sveže asociacije radosti, otroke vabimo

v teater radostnih doživetij in s prijatelji nakupujemo drobne spominke

za božično-novoletni okras ali darila.

Dunaj, Salzburg, Gradec, Mariazzell, St. Wolfgang. Ali München, Nürnberg,

Mainz, Regensburg (grad Thurn und Taxis), Dresden. To je le nekaj

krajev, kjer so klasične tržnice tudi profiliran turistični proizvod in pomemben

dogodek v nizu letnih turističnih zgodb. Adventne tržnice

najdemo po vseh katoliških državah, pa tudi drugod, kamor so jih uvozili

zaradi zgodbe, ki jo lahko dopolnijo in oplemenitijo po svoje.

Strasbourg ima največjo adventno tržnico, že od leta 1570. Brighton

v Veliki Britaniji ji dodaja izjemno lokacijo. Puerto Portals trži avstrijsko-

-nemški adventni slog z lesenimi hiškami in smrečjem ter pečenicami

s kečapom in karijem, belimi klobasami in nürnberškimi pečenicami na

Mallorci. In seveda ne zaostaja niti Tokio, a, razumljivo, z le bledim odsevom

prave evropske božične tržnice, ki pa večinoma žal čedalje bolj

izgubljajo ostrino pristnosti in zapadajo novodobnemu turističnemu

trendu po potrošnji kiča, ki s tradicijo domače in umetne obrti, tipičnimi

pijačami in tradicionalnimi jedačami nimajo nič več skupnega.

Tudi Ljubljana ponuja adventni sejem (Praznični sejem), ki ga letos sestavlja

petdeset sejemskih in gostinskih hišk, razporejenih ob Ljubljanici in

na grajskem dvorišču. Spremljale ga bodo številne prireditve, ki bodo

skupaj z drsališčem in letošnjo novostjo, smučiščem za najmlajše na Novem

trgu, oblikovale decembrsko podobo slovenske metropole in bolj

ali manj posrečeno »božično tržnico«, ki pa s tistimi, zaradi katerih se

zgrin jajo procesije turistov v Avstrijo, nima dosti skupnega.


Na avstrijskih sejmih je na voljo veliko:

od pečenega krompirja do – kuhanega piva

Besedilo in foto: Renata Picej

Lipov list - December 2017


Okusi tradicije

Avtor: Uroš Štefelin

Kuhajte z nami!

Kuharske delavnice za otroke od 5 do 12 let

Bodi chef kuhinje za rojstni dan –

rojstnodnevne zabave za otroke

Kuharske delavnice za odrasle

Okušajte z nami!

Kosila za » ta domače« in chefove

jedi z navedenim številom OH

Slovenija lahko postane svetovni center

kulinarične znanosti in umetnosti.

Največkrat slišana beseda na vseh kulinaričnih

šovih je kreiranje*. Kandidati ne spijo, si

gubajo čelo, se premetavajo, si pulijo lase

zaradi kreiranja, mentorji zahtevajo, gledalci

vzklikajo: »Še, hočemo drugače, novo,

nadgrajeno, še bolj noro!« Mladi gledalci si

ustvarjajo predstave o kuharskih bogovih, ki

živijo za kreiranje, za tem v daljavi utripajočim

ciljem, ki se odmika premosorazmerno

z znanjem. In sklenejo: »Ko bom velik, bom

kreiral. Ko bom velik, bom veliki kuharski

ustvarjalec!«

A kuhanje ni le umetnost, je tudi znanost;

zahteva veliko znanja in le počasi se daleč

pride. Kaj ko bi v Sloveniji na enem mestu

povezali znanstvenike, ki raziskujejo živila,

spremembe v njih pri obdelovanju, vpliv

predelanih živil na presnovo ..., ter priznane

kuharje umetnike, ki bi poznali in pri svojem

kreiranju dosledno uporabljali izsledke raziskav

o procesih in spremembah v živilih in

telesu? Celotna ekipa bi sledila trenutnim

trendom v kulinariki in se ukvarjala le z lokalnimi

živili in jedmi, ki bi jih na podlagi poznavanja

lastnosti, vplivov na telo, sprememb v

procesu obdelave in nadgradnje na novo

predstavljala svojim uporabnikom.

Pa saj lahko z majhno nadgradnjo programov

začnemo že v srednjih gostinskih šolah

in nadaljujemo v edinstvenih centrih znanja.

Začnimo spoznavati sestavine, različne vrste

mesa, rib, zelenjave, sadja, zelišč. Naučimo

se jih razlikovati po strukturi, okusu. Kuhajmo,

pecimo, zmrzujmo ... in opazujmo, kako

se spreminjajo njihove lastnosti, okus, struktura.

Razmišljajmo o presnovi, kako se sestavine

presnavljajo v telesu, katere sestavine

spojiti na krožniku. Skuhajmo pravo govejo

juho, ričet, segedin, vampe, pravilno skuhajmo

zelenjavo, pravilno specimo meso, ribo,

naredimo štruklje, jabolčni zavitek, zamesimo

kruh, potico, skuhajmo polento, žgance,

gibanico ... Okušajmo, raziskujmo okuse,

ozavestimo jih. Prek spoznavanja sestavin,

reakcij in jedi spoznavajmo samega sebe,

se odločimo za usmeritev in v tej smeri delujmo.

Sprašujmo se, kaj in koliko ponuditi,

da bo gost užival v estetiki, okusih jedi in da

se bo po obroku dobro počutil!

Ko bomo prehodili vso to, vsaj desetletno

usmerjeno pot, ozavestili in obvladali osnove,

bomo zaupali sami sebi, postali samozavestni

in sproščeni. Takrat bo nadgrajevanje

in ustvarjanje novih jedi prišlo samo od

sebe, spontano bo in lahkotno. Takrat bodo

jedi božanske in naše, MOJE!

Zabavajte se z nami!

Spoznajte naše dobavitelje in rokodelce na

Podvinski tržnici (vsako 1. soboto v mesecu)

Jahajte po Cesarski cesti

Okrasite svojo skodelico v hišnem

ateljeju keramike

Silvestrujte z nami

(v abljene družine z otroki)

www.vilapodvin.si

Da, to je moja želja − povezati vse akterje

s področja prehrane in ustvariti vzajemno

prepletanje vseh kulinaričnih znanosti in

umetnosti pri nas. S tem bi Slovenija hitreje

postala prepoznavna kulinarična destinacija!

* Slovenci imamo sicer za

kreiranje zelo lep izraz − USTVARJANJE.

Informacije in rezervacije: Vila Podvin, Mošnje 1, 4240 Radovljica t. 08 384 34 70

info@vilapodvin.si; www.vilapodvin.si; www.facebook.com/Vilapodvin


29. sejem turizma

Natour Alpe-Adria

31. januar – 3. februar 2018, Gospodarsko razstavišče

natour-alpeadria.si

More magazines by this user
Similar magazines