DECEMBER 2017 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Aktualno
Do odličnosti in petih zvezdic
je še dolga pot
Turizem smo ljudje
Jure Sodja, TD Bohinj
Kulinarični kotiček
Elvis Kudić, Masterchef Slovenija 2017
Inovativno
Postojnska jama v prostoru in času
Foto: Darinka Mladenovič/www.slovenia.info
Foto: Vranič
SmučarSki paket
5 x polpenzion
že od 435 €
Vključuje smučarske karte ali vrednostne
bone za wellness in gostinstvo!
080 88 30
info@hit-alpinea.si
www.hit-alpinea.si
KAZALO
AKTUALNO 04-06
Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva?
FOKUS 12-15
TD Slovenj Gradec:
Prihodnje leto visok jubilej
TD Zadvor: Da bi kraj ostajal domač in izviren
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Jure Sodja: Naj vsakdo prispeva
nekaj dobrega okolju, kjer živi
TZS 18-19
Državno tekmovanje za zlato kuhalnico
NAMIG ZA IZLET 25
His, hiška za »deco delat«
NARAVNA DEDIŠČINA 28-29
Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok
ZELENI ZGLEDI 34-35
Pirine dobrote z Dravskega polja
POD DROBNOGLEDOM 39
Domačijo Mahnič odkrivajo
obiskovalci od blizu in daleč
SKOK K SOSEDOM 40-41
Smučanje v Avstriji:
Velike naložbe v infrastrukturo in programi za dušo
PRAZNIČNO 42
Advent in božične tržnice: Iz tradicije – turizem!
UVODNIK
Tokratna kolumna bo (predprazničnemu
času primerno) – o prijaznosti.
Bilo je pred leti, v skromno opremljeni jedilnici
prenočišča v vasici Čukung na 4730
metrih v narodnem parku Sagarmatha v
nepalski Himalaji. Okoli tople peči se je stiskala
skupinica mladih zahodnjaških pohodnikov
in klepetala. »Prijaznost domačinov
je tako lažna, oni vidijo v nas le evre!« je
globoko zavzdihnil mladenič, drugi pa so
mu resno prikimavali.
Spomnim se, da bi jih takrat najraje zabrisala
iz hiške na mraz in ledeni veter. Kaj bi pa radi? Hipna prijateljstva z domačini,
potem ko na najbolj priljubljenem trekingu na svetu kvečjemu prespijo
ali jedo pri njih? Prehodni gostje, ki jim morajo gostitelji na vso moč dokazovati,
da zanje niso zgolj turisti, ampak da so jim resnično všeč, čeprav jih
sploh ne poznajo?
(Upajmo, da nova vizija slovenskega turizma, ki napoveduje zahtevne goste,
z zahtevnostjo ne predvideva obiskovalcev, ki od turističnih delavcev pričakujejo
dokaze, da so zanje več kot »le« – turisti ...)
Prijaznost je v turizmu eno najtrdnejših zagotovil za zadovoljnega gosta. Ali
je pristna ali je nasmešek na, recimo, obrazu natakarja, »posledica« usposabljanja,
za turista v resnici niti ni pomembno. Prekratek čas preživi v njegovi
družbi, da bi odstiral morebitne skrite motive za prijaznim pozdravom, nasmeškom,
vljudnostjo, prijetnim klepetom, predlogom ... Ti so domena odnosov,
ki niso zgolj prehodni. Zato prijaznost, pa naj jo poganja kar koli, v
turizmu praviloma obrodi sadove. In ne le to. Lahko prežene okus po prežgani
kavi in malce razkuhanih testeninah, celo slabo voljo zaradi dežja lahko
odpravi, ublaži nelagodje ob neznanem. Prijaznost ima magično moč.
Toda ... V turizmu oziroma še zlasti v gostinstvu se v Sloveniji včasih upravičeno
vprašamo, kaj žene tiste, ki so prijazni, da so takšni kljub pregovorno nizkim
plačam in neusmiljenemu delovniku. Kajti – vsaj po mojih izkušnjah –
večinoma so. Kljub temu, da odnos do zaposlenih v panogi ni na zavidljivi
ravni, kar je na okrogli mizi na letošnjih Dnevih slovenskega turizma poudaril
tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Med
drugim je dejal, da bomo težko napredovali do butične in petzvezdične destinacije,
če se odnos vodilnih v turizmu do zaposlenih ne bo spremenil, če
bodo zaposleni zgolj sredstvo.
Nekaj mi preprosto ne gre v glavo. Takole razmišljam. Imam posel, ki je močno
odvisen od tega, kako se bodo moji zaposleni vedli do gosta. Jaz pa jih
plačujem s stisnjenimi ustnicami in poskušam plače držati na čim nižji ravni.
Ali najemam študente, ki bodo veseli malce denarja »za postrani«. Ob tem
pričakujem, da bodo delali ob koncih tedna, pozno v noč, če bo treba, za
praznike. In da bodo prijazni, če je le mogoče. Se pravi: lahko sem lastnica, ki
pričakuje od svojih zaposlenih čisto preveč glede na to, koliko jim daje (čim
manj), lahko pa sem lastnica, ki ji je malo mar, ali bodo gostje dobili ob postrežbi
še nasmešek. Ne razumem ne enega ne drugega, ker se mi zdi oboje
skregano z zdravo pametjo.
A končajmo s – prijaznostjo. Želim vam prav takšno leto 2018! Srečno!
3
Kazalo / Uvodnik
Mateja Gruden, urednica
Lepe
božične praznike
in srečno
novo leto 2018
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja.
Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in
napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja
2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
4
Aktualno
Foto: Iztok Medja /www.slovenia.info
Nova vizija: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji
mir in osebne koristi.
Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva?
Do odličnosti in petih
zvezdic je še dolga pot
Nova Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 ima zapisane jasne cilje in vizijo. Med drugim
od 3,7 do štiri milijarde evrov iz naslova izvoza potovanj, kot zelena, aktivna in zdrava destinacija pa bo ponujala
petzvezdična doživetja. Ukrepi za dosego zastavljenega so zbrani v šestih ključnih točkah: makrodestinacije
in turistični proizvodi; kadri; okolje z naravnimi in kulturnimi viri; nastanitve, infrastruktura in naložbe; institucionalni
in pravni okviri ter mala in srednja podjetja.
Strategijo so pripravili ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov slovenskega
turizma, od predstavnikov gospodarstva, zbornic, občin, izobraževalnih
institucij in civilne iniciative do ministrstev in strokovnjakov z različnih
področij. Je torej verodostojna in bo oplemenitila obstoječo
sistemsko ureditev ene najpomembnejših gospodarskih panog pri nas v
tolikšni meri, da bo sledila ciljem in predvsem novi viziji razvoja slovenskega
turizma: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtevnega
obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in
osebne koristi. To je bilo tudi sporočilo letošnjih, 7. Dnevov slovenskega
turizma, ki so bili oktobra v Kranjski Gori oziroma v Planici.
O čem je bil govor prejšnja leta?
Lani smo na jesenskih turističnih dnevih v Radencih sledili zanimivostim
o ustvarjalnosti v turizmu, ključni paneli pa so govorili o on-line
sanjarjenju in off-line potovanjih, dobri zgodbi do uspeha in vsebinskem
digitalnem marketingu, kjer kraljuje vsebina. Leto prej so v Novi
Gorici napovedali reinvencijo slovenskega turizma na področju
znamčenja oziroma komuniciranja, destinacijskega menedžmenta in
proizvodov. Še pred tem, leta 2014, so v Portorožu v plenarnem delu
z naslovom Priložnosti turizma za večjo gospodarsko rast in kakovost
življenja govorili o nesmiselni ukinitvi nacionalne turistične organizacije
(STO), ki nas je pahnila na rob dobro organiziranih turističnih držav
na svetu, na Slovenskem turističnem forumu pa smo se učili o
vlogi digitalnega turizma kot o novi razvojni priložnosti ter v sodobnih
izzivih digitalnega komuniciranja prepoznavali grandiozno moč
novodobnega promocijskega okna.
Zdaj pa imamo pred seboj zelo zahtevno nalogo: prepoznati se kot
destinacijo odličnosti, jo kot takšno ne le promovirati, kar je v primerjavi
z uspešnim trženjem dokaj preprosto, ampak tudi dočakati pozitiven
odmev pri kupcih oziroma turistih.
Odlično delo STO
Naveden pregled dogodkov pove, da je ideja o kakovostnem turizmu
vzplamtela v velik ogenj tudi v Sloveniji, v kar se lahko predvsem
in najprej prepričamo predvsem ob spremljanju dela STO. Tu je delo
popolno, teorija odličnosti je obdelana, izvedba zelo dobra, kar je
Lipov list - December 2017
najbolj razvidno ob pregledovanju Poslovnih strani, Novinarskega
središča in Mediateke na spletni strani STO. Slovenska turistična organizacija
je letos v Planici prejela priznanje Kristalni Triglav 2017 za svoje
delo, odkar je avgusta leta 2015 znova prevzela vlogo prve promotorke
turizma Slovenije – z utemeljitvijo, da je razvila sodoben
digitalni marketing in se zavzela za inovativne digitalne kampanje, ki
so skupaj z drugimi akcijami in posegi markantno pripomogle k boljši
prepoznavnosti Slovenije in slovenskega turizma ter s sloganom
Slovenija – zelena, aktivna, zdrava tudi močno pospešila in vplivala na
razvoj trajnostnega turizma pri nas.
Obenem s povečanjem proračuna za promocijo turizma je STO doživela
velik vzpon in je marca na letošnji, že 51. mednarodni turistični
borzi v Berlinu (ITB) za to prejela tudi najprestižnejše priznanje National
Geographic World Legacy, kar je vodilo tudi do odlične razglasitve
Slovenije kot prve zelene države na svetu.
Trajnostni razvoj je civilizacijska in etična zaveza človeka, da bo
zadovoljeval svoje potrebe na način, da ne bo pri tem ogrožal planeta
in prihodnjih generacij. Je nesebičen način življenja v odnosu
do okolja, niz dejavnosti, ki naj bi trajno izboljšale razmere za
človeštvo, je izboljšanje kakovosti življenja človeka v okviru nosilnih
zmogljivosti oskrbnih ekosistemov. Je prilagajanje človeštva
zmogljivostim (omejitvam) okolja in narave. Njegov koncept je
zasnovan tridimenzionalno, kot okoljsko, gospodarsko in socialno.
S tem pojem trajnosti nadgrajuje pojem sonaravnega razvoja, ki
obsega zgolj načelo varstva okolja in narave.
Najprej »zeleno«
Trajnostno pot slovenskega turizma so tako na ministrstvu za gospodarski
razvoj in tehnologijo kot na STO zastavili že pred leti s številnimi ukrepi
in aktivnostmi. Zato je razvoj Slovenije v najbolj trajnostno destinacijo
na svetu velik dosežek in obenem edina prava pot turističnega razvoja.
Vendar je potreben trezen premislek o tem, kaj, na primer, prinesejo
nova delovna mesta, večji dobiček in dobrine, ki se kaj lahko spremenijo
v slabo izbiro, če so doseženi na račun stroškov trajnostnosti!
Ljubljana je v začetku novembra na londonski mednarodni turistični
borzi WTM prejela nagrado za komuniciranje odgovornega turizma.
Žirija je pri svoji odločitvi upoštevala njen prispevek k trajnostnemu
turizmu in prizadevanjih za zmanjšanje negativnih in povečanje pozitivnih
učinkov turizma ob sledenju nacionalni zeleni politiki – Zeleni
shemi slovenskega turizma. Ljubljana pa je bila tudi prva dobitnica
zlatega znaka Slovenia Green.
Standard Slovenia Green sestavlja sto meril, ki vključujejo šest tematskih
področij: destinacijski menedžment, narava in pokrajina,
okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima in poslovanje
turističnih podjetij.
Slovenija se je ob Temzi predstavila z odličnim sloganom Be(e) Responsible
(besedna igra, ki poudarja pomembnost čebel – v angleščini bee
– v nagovoru: Bodi odgovoren). Skozi zgodbo o čebelah in čebelarskem
turizmu se je predstavila kot destinacija, usmerjena v trajnostni
razvoj turizma, obenem pa je napovedala tudi leto kulturnega turizma.
V okviru borze je potekalo tudi ministrsko srečanje pod pomenljivim
naslovom Preveč turizma: rast ni sovražnik, vse je odvisno od našega
upravljanja le-tega. To je sijajna tema, ki jo zgolj lahko ponotranjimo!
Slovenija stavi na reinvencijo in ustvarjalnost
Slovenija se je zavezala k trajnostnemu razvoju turizma in tako začrtala
institucionalni okvir, v katerem se je za prihodnjo odličnost turizma še
pred sledenjem najnovejšim trendom treba ukvarjati z reinvencijo raz-
Inovativnih proizvodov je čedalje več – in še več jih mora biti;
na fotografiji: Gozdni selfness Cerkno
ličnih področij. Med njimi najprej prepoznavamo pove zovanje – sodelovanje
na vseh področjih, saj turisti ne prihajajo zaradi izključno enega
ponudnika, temveč zaradi celovitega doživetja destinacije. Sledi
podjet niška miselnost, ki mora zavzeti svoj kronski gospodarski položaj,
pa reinovacija v podajanju atributov, ki nas definirajo in diferencirajo
od drugih ponudnikov, pa najsi gre za kulturo, naravo, doživetja ...
Pravkar pa je na pohodu, v luči predstavitev novih proizvodov, močna
reinovacija vsega, kar lahko zagotavlja višjo dodano vrednost in vodi v
butičnost in izkristalizacijo učinkovitih trženjskih in promocijskih kanalov
za dosego gostov, ki jih zanima odličnost petzvezdičnega turizma.
Imamo že nekaj inovativnih turističnih proizvodov za zahtevnega gosta
in imamo dobre primere, zasnovane na smelih idejah in drznih razmišljanjih.
Da pa bi tega bilo več in v podporo preskoku k višji dodani
vrednosti in boljši izkušnji gosta, je v sklopu letošnjega, 20. Slovenskega
turističnega foruma (na DST) potekal prvi vseslovenski turistični
hackathon Slovenija za 5-zvezdična doživetja.
Hackathon je poseben dogodek, namenjen ustvarjanju novih rešitev.
Takšna oblika dogodkov, ki se posveča iskanju inovativnih
rešitev v razmeroma kratkem času, je v Sloveniji znana že nekaj let,
razvila pa se je pred slabim desetletjem v ZDA. Hackathon, pogovorno
hekaton oziroma hackfest, codefest ali dan hekanja, je dogodek,
na katerem naj bi nekaj »shekali«, reševali izzive.
Kaj bo prinesel njegov izkupiček, bomo videli v prihodnosti, vsekakor pa
so pred nami nagrajenci in njihovi predlogi: ekipa Srečni Gams s projektom
Simple Luxuries (Preproste razkošnosti), Zgodbarji iz Laškega s svojim
Spremeni tok zgodovine, Sloveniatripping in Enrich Your Travel (Obogati
svoje potovanje) ter 3Ex4R z Istrian Golden (Istrsko zlato).
Novodobni turizem in potrošništvo
Dr. Dejan Verčič, predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti
za družbene vede v Ljubljani, je v Planici govoril o turizmu v času hipermoderne,
ko ga zaznamujejo čedalje večja hitrost družbenih
sprememb in prilagoditev ter spremenjena pravila komuniciranja.
Govoril je o tem, da hipermoderni čas označujejo čedalje večja hitrost
družbenih sprememb in prilagoditev, čedalje večja obsedenost
s sebstvom in sebki ter skoraj vseobsežno potrošništvo. Komuniciranje
je globalno, hipno in hkratno. In seveda je povedal še veliko več.
Ob vsem tem je treba poudariti, da zdaj igrajo izjemno in čedalje pomembnejšo
vlogo računalniki, pametni telefoni, splet in še zlasti
spletna družbena omrežja, ki so na eni strani za turizem sicer dobrodošla
pomoč pri promociji in trženju, a hkrati tudi nevarnost. Motivi
ustvarjanja in objavljanja sebkov (fotografija, ki jo fotograf posname
sam, navadno z mobilnim fotoaparatom; v slovenščini je udomačena
kot sebek), močno zrcalijo lastno osebnost ter preraščajo v lasten šov
fotografa na odru spletnih družbenih omrežij. Spletni izdelki v
kontek stu sebkov govorijo o identiteti osebe, njena samopredstavi-
Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info
5
Aktualno
Lipov list - December 2017
6
Aktualno
Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info
Do odličnosti tudi tako, da se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po
vsem, kar prinaša turistična Slovenija.
tev, ustvarjena s pomočjo pametnega telefona, pa priča zgodbo
avto portreta v okolju/destinaciji, ki tako v trenutku postane vizualna
komunikacija. Je hipna priča o kraju, početju osebe in njenih mislih o
tem, kako se počuti, kaj jo radosti, kaj razburja ... Sebki spreminjajo
vidike družbenih interakcij, samozavedanje, vedenje, čas, in kar je najbolj
nevarno, marsikdaj tudi realnost. Sebek vsekakor ni le fotografija,
ampak predvsem režirana igra! Zato pozornost ni odveč.
Ultrainventivni turizem
Zelena slovenska temeljna razvojna paradigma je že navdušila precej
turističnih ponudnikov in podjetij, a regij v tej zavemi še ne prepoznavamo.
Certificirani ponudniki, ki so pridobili naziv Slovenian Green, se
pojavljajo čedalje pogosteje, a jih še vedno ne moremo prepoznati v
smislu celotne destinacije – Slovenije. Pomembnim rezultatom manjka
kritična masa, manjka pa tudi splošna ozaveščenost Slovencev, kaj
ta znak turizmu prinaša in kaj vse lahko posameznik prispeva k zeleni
politiki turizma, ki nagovarja človeka k odgovornemu odnosu do naravnega
in družbenega okolja. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj lahko
pričakujemo od drugih, če sami tega ne živimo ali niti ne poznamo. V
turizmu lokalno življenje in domačini igrajo zelo pomembno nalogo!
Dobri primeri v trajnostnem turizmu poudarjajo povezovanje z lokalno
skupnostjo, domačini torej, in spreminjanje mišljenja v smeri zelenega
in okolju prijaznega delovanja. Zato je izjava predsednika Turistične
zveze Slovenije Petra Misje na DST: »Najprej moramo poskrbeti za zadovoljstvo
domačinov, šele nato za turiste,« zelo na mestu.
Zato bi bilo treba – vzporedno s skrbjo za trajnostno izvedbo turizma,
nove proizvode, zavezane ultra novodobnim trendom, in do potankosti
izbrušenemu promocijskemu delu STO – delati tudi na ozaveščanju,
spodbujanju in izobraževanju Slovencev. Morda bi bilo dobro
tudi nadgraditi in oplemenititi prežvečene, a sijajne slogane: »Slovenija,
moja dežela« in »Turizem smo ljudje!«.
Rekordi, rekordi?
STO je pred dvema letoma začela s pospešenim digitalnim marketingom:
skrbno zastavljenimi komunikacijskimi aktivnostmi in usklajeno nadgradnjo
družbenih omrežij, podprto z digitalnim oglaševanjem, zato ima zdaj
na tem področju odlične rezultate. Na vseh družbenih omrežjih ima
izjem no rast števila sledilcev in aktivnosti uporabnikov. Nedavno so objavili
nov rekord Facebook strani Feel Slovenia, kjer je preseženo število
500.000 sledilcev, Instagram pa kaže preseženo število 100.000 sledilcev.
Facebook stran Feel Slovenia je ena največjih in najaktivnejših Facebookovih
strani v Sloveniji. S privlačnimi objavami na tem profilu želi STO
informirati o pestri in raznoliki slovenski turistični ponudbi, navdihniti
turiste za (ponoven) obisk Slovenije in promovirati znamko I feel Slovenia.
Najštevilnejša skupina sledilcev prihaja iz Italije, sledijo Srbija, ZDA,
Velika Britanija in Nemčija, medtem ko slovenski uporabniki Facebooka
pomenijo približno desetodstotni delež vseh sledilcev.
Kako pa se to odraža v dejanskem obisku? Ključni trgi, od koder prihajajo
tuji turisti, ki so letos ustvarili največ prenočitev pri nas, so Italija
(16 odstotkov), Nemčija (15 odstotkov), Nizozemska (11 odstotkov),
Avstrija (sedem odstotkov) ter Francija in Velika Britanija (po štiri
odstotke). Od januarja do avgusta letos so v slovenskih hotelih, apartmajih,
kampih in drugih turističnih objektih našteli dobrih 3,38 milijona
turistov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leto prej, in več kot 8,82
milijona turističnih prenočitev (12,5 odstotka več.)
Kdaj do butičnosti in petzvezdičnosti?
Kdaj bomo promovirali in tržili zeleno butično destinacijo za zahtevnega
obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in
osebno zadovoljstvo?
Ko bomo sami, torej vsi deležniki v destinaciji Slovenija, ponotranjili
zeleno zgodbo, jo dihali in živeli ter v nadaljevanju ponudili tujim turistom
(z navadnimi, a prijaznimi, ali novodobnimi, domiselnimi proizvodi).
Ko se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji
resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po vsem, kar prinaša
turistična Slovenija.
A do tja je pot še dolga! Odličnost je namreč veliko več, kot Slovenija
ponuja zdaj. Je tudi ustrezno poslovno-ekonomsko-politično okolje;
udejanjen proces privatizacije; so naložbe v nove turistične ponudbe
(brownfield investicije), v hotele, turistične znamenitosti in infrastrukturo,
je tudi graditev učinkovitega sistema menedžmenta v turizmu.
Ko bomo dočakali vse to, bo morda Slovenija resnično destinacija za
petzvezdična doživetja; Zelena. Aktivna. Zdrava. In morda bo tudi posredovalka
notranjega miru in resničnega osebnega zadovoljstva.
Trenutno pa smo šele na začetku, sicer tudi Mate Matjaž, predsednik
Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji
(OZS), v Planici ne bi povedal, da so v sekciji predlagali oprostitev
plačila prispevkov delodajalca in delojemalca na dodatke za nadurno,
nedeljsko in praznično delo v korist delavca. Strošek delodajalca
bi ostal nespremenjen, delavec pa bi zato prejel višjo bruto plačo.
Povečan obseg dela je namreč pokazal, da so veliki problemi pri zagotavljanju
ustreznih kadrov, ki jih občutno primanjkuje.
Država bo morala vendarle in končno spoznati vlogo turizma, da bo
začela tej izjemni gospodarski panogi namenjati več pozornosti in ji
omogočiti, da bo delovala kot v državah, kjer odličnosti ni treba poudarjati,
saj ponudbo plemeniti že sama po sebi. Brez nasmeha turističnih
delavcev, ki izpričuje tudi odsotnost preživetvenega strahu,
ne bo zadovoljnih delavcev. Niti dobrega turizma, in še najmanj –
odličnega, takšnega s petimi zvezdicami.
Renata Picej
Lipov list - December 2017
Vlada RS sprejela
predlog novega zakona o
spodbujanju razvoja turizma
7
Aktualno
Vlada RS je novembra sprejela predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma. Prinaša številne novosti,
ključne pa so: zvišanje turistične takse in uvedba promocijske takse, prenova pogojev za organiziranje
in prodajo turističnih paketov in deregulacija poklica turistični spremljevalec. O predlogu bodo v prihodnjih
mesecih razpravljali še v parlamentarnih klopeh, zakon pa bo sprejet predvidoma spomladi prihodnje leto.
Objavljamo nekatere ključne novosti, ki jih predvideva predlog novega
zakona o spodbujanju razvoja turizma. Več o njih si lahko preberete
na spletni strani Vlade RS (seje vlade/gradiva v obravnavi).
Zvišanje turistične takse
Predlog uvaja novo metodologijo za določanje turistične takse, ki je
eden od dveh namenskih virov občin za razvoj turizma (poleg dela koncesij
za prirejanje posebnih iger na srečo). Po zdajšnji je najvišja turistična
taksa, ki jo lahko določi občina, 1,265 evra. Po novi bi bila 2,50 evra. Ob
predvidevanju, da se obseg in struktura zavezancev za plačilo turistične
takse ne bosta spremenila in da bi občine zaračunavale takso v povprečni
višini dva evra, bi si z njo zagotovile prihodek v višini dobrih 18 milijonov
na leto ali približno šest milijonov evrov več kot zdaj (lani so z njo
zbrale blizu 12 milijonov evrov).
Takšno zvišanje turistične takse je nujno, saj bo le tako mogoče zagotoviti
dodaten denar za spodbujanje razvoja turizma, pojasnjujejo na ministrstvu
za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je pripravljalo zakon.
Nova, promocijska taksa
Predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma pa uvaja
tudi novo takso: promocijsko. To bo gost plačal ob plačilu turistične
takse – v višini 25 odstotkov obračunane turistične takse. Če bo ta
2,50 evra, bo promocijska taksa 0,625 evra, kar pomeni, da bo gost
plačal taksi v skupni višini 3,125 evra.
Promocijska taksa bo prihodek Slovenske turistične organizacije (STO).
Namenjena bo načrtovanju in izvajanju trženja in promocije slovenske
turistične ponudbe. Tako bi se proračun STO predvidoma povečal za
okoli 4,7 milijona evrov. Uvedba novega stabilnega sistemskega vira za
delo STO je za ohranitev konkurenčnega položaja slovenskega turizma
na tujih trgih nujna, pojasnjujejo predlagatelji zakona.
Spremembe na področju organizacije
in prodaje turističnih paketov
Pri pogojih za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih
paketov in povezanih potovalnih aranžmajev predlog zakona
predvideva odpravo nekaterih administrativnih bremen in poenostavitev
pogojev za opravljanje dejavnosti, pojasnjujejo na
MGRT. Med drugim prinaša spremembe, ki bodo odpravile težave
in zaplete, do katerih je prihajalo pri organizaciji društvenih in podobnih
izletov zaradi njihove ne dovolj jasne opredelitve v zdajšnjem
zakonu o spodbujanju razvoja turizma.
Predlog novega zakona tudi v prihodnje predvideva licence za organizatorje
potovanj in turistične agente, ker, kakor navajajo predlagatelji,
zagotavljajo urejenost trga, vodenje registra izdanih licenc
pa večjo preglednost področja, kar je še zlasti pomembno z
vidika varstva potrošnikov. Licence poleg tega pripomorejo k zagotavljanju
višje ravni kakovosti storitev in povečujejo verodostojnost
pri partnerskem sodelovanju.
Je pa v predlogu predvidena korenita poenostavitev pogojev za
organizatorje potovanj in turistične agente, z izjemo zahteve za zavarovanje
v primeru insolventnosti. Tako, na primer, v njem ni več
zahtev glede izobrazbe in delovnih izkušenj za odprtje turistične
agencije. Izkušnje na tem področju namreč dokazujejo, da pogoji,
ki jih narekuje zdajšnji zakon, ne pripomorejo k zagotavljanju kakovosti
storitev oziroma ne zagotavljajo varstva potrošnikov, poleg
tega pa omejujejo konkurenco, pojasnjujejo predlagatelji.
Deregulacija poklica turističnega
spremljevalca, ne pa tudi vodnika
Med najodmevnejšimi spremembami, ki naj bi jih po prvih napovedih
prinesel novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, pa je bila
deregulacija poklica turistični vodnik. Po mesecih presojanja pozitivnih
in negativnih učinkov takšne spremembe se je utrdilo mnenje,
da bi prinesla več negativnih posledic kot koristi, zato poklic
ostaja reguliran. Predlog novega zakona uvaja tako zgolj deregulacijo
poklica turističnega spremljevalca oziroma vodje poti.
Poglaviten argument za ohranitev regulacije poklica turističnega vodnika
je zagotavljanje višje ravni kakovosti storitev, odločitev pa je
utrdilo tudi dejstvo, da je poklic reguliran v vseh sosednjih državah.
Po predlogu novega zakona bodo zahteve, ki se navezujejo na opravljanje
poklica turističnega vodnika, v prihodnje veljale tudi za tuje
državljane, ki vodijo organizirane skupine obiskovalcev v Sloveniji.
Turistični vodniki iz držav, ki niso članice Evropske unije, v Sloveniji ne
bodo mogli več voditi, temveč bodo morale tuje agencije najemati
slovenske turistične vodnike.
L. L.
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info
Lipov list - December 2017
8
Aktualno
Začela se je nova
smučarska sezona
Smučarska sezona se je v Sloveniji letos začela sredi novembra – z odprtjem Kanina in Vogla, konec prejšnjega
meseca sta žičniške naprave pognala še Kranjska Gora in Krvavec, preostala večja smučarska središča pa v
začetku decembra.
Smučišča so v novo sezono vstopila oziroma vstopajo brez večjih naložb
v žičniško infrastrukturo, so povedali na novinarski konferenci
Združenja slovenskih žičničarjev in združenja Pohodništvo&kolesarjenje
(oboje GIZ), ki je bila v drugi polovici novembra. Ugotavljajo pa, da si
upravljavci smučišč prizadevajo za čedalje bolje urejene proge, dodatno
ponudbo na smučiščih in nove turistične proizvode za goste, ki si
na snegu želijo tudi drugih doživetij, ne zgolj smučarskih.
Vsa večja slovenska smučišča so sicer vključena v projekt skupnih smučarskih
vozovnic; med slovenskimi smučarji so bile doslej še zlasti priljubljene
družinske vozovnice. Kot so povedali na novinarski konferenci,
je prodaja teh vozovnic za novo sezono spodbudna in kaže na vidno
povečanje zanimanja zanje. »Veliko dela pa nas čaka na področju trženja
in promocije večdnevnih vozovnic, ki so namenjene predvsem tujim
gostom,« so še dejali na novinarski konferenci.
Združenje slovenskih žičničarjev in združenje Pohodništvo&kolesarjenje
sta lani v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripravila
projekt Slovenia Outdoor – poslovni model povezovanja aktivne
ponudbe v Sloveniji. Letos so ga uspešno nadaljevali, so povedali na
novinarski konferenci: slovenska smučarska središča so se predstavila
na specializiranih sejmih v Londonu, Varšavi in Beogradu, v Sloveniji pa
na tradicionalni Snežinki v Ljubljani.
Prejšnja sezona povprečna,
a vendarle boljša kot prejšnja leta
Prejšnja smučarska sezona je bila po oceni Združenja slovenskih žičničarjev
povprečna, a vendarle boljša od prejšnjih treh. Vsa smučišča so imela
skupaj blizu 2100 smučarskih dni. Sezona se je začela že razmeroma zgodaj,
peščica smučišč je bila odprta že na začetku novembra, večina pa je
žičniške naprave zagnala v začetku decembra. Prvi del zime je bilo razmeroma
toplo in brez snežnih padavin, a je upravljavcem smučišč večinoma
vendarle uspevalo umetno zasneževati proge. Poslabšanje vremena
sredi zime je kljub obilnejšemu sneženju odvrnilo prenekaterega
smučarja od obiska smučišča, zgodnja pomlad z otoplitvijo pa je ob
koncu marca ali v prvi polovici aprila končala sezono.
M. G.
Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info
Lipov list - December 2017
9
Aktualno
Dvajset let Združenja
turističnih kmetij Slovenije
Prejšnji mesec je bila v Termah Zreče prireditev ob 20-letnici Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). To
je bilo ustanovljeno novembra leta 1997 – v želji povezati ponudbo turističnih kmetij, jo predstaviti domačim in
tujim turistom in jim odpreti vrata v turistični svet, kakor je v zborniku Oj, lepo je res na deželi, ki ga je združenje
izdalo ob obletnici, zapisal Venčeslav Tušar, njegov predsednik.
Združenje povezuje štiristo turističnih kmetij po vsej Sloveniji. Skrbi
za njihov skupen nastop na trgu, razvoj ponudbe na kmetijah, izobraževanje
in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah
in zastopa interese svojih članov na gospodarskem in pravnem
področju. Kmetijam zagotavlja učinkovitejšo promocijo na
turističnem trgu in s tem boljšo prepoznavnost (in večjo obiskanost).
»In letos, po dvajsetih letih delovanja združenja, lahko rečem,
da je za nami ena najuspešnejših turističnih sezon,« je še zapisal
Venčeslav Tušar.
Eden prvih večjih korakov na novo ustanovljenega združenja je bila
izdaja kataloga slovenskih turističnih kmetij. Vilma Topolšek, prva
predsednica ZTKS, ki je združenje vodila tri mandate oziroma dvanajst
let, se v zborniku takole spominja njegovih najbolj zgodnjih začetkov:
»Takoj po izvolitvi je bilo treba zavihati rokave, začeti z nič.
Ideje, kaj in kako delati, so se rojevale, prva stvar pa je bila misel na
izdajo promocijskega kataloga, v katerem bi se predstavile naše kmetije.
Od trenutka, ko sva z Darjo (Verbič) za mizo v naši jedilnici zasnovali
katalog, pa do trenutka, ko sem prvi izvod dobila v roke, je preteklo
le nekaj mesecev. Oblile so me solze, saj kar nisem mogla verjeti,
da se je na Slovenski turistični organizaciji, na turističnem ministrstvu
in na Delu našlo toliko dobrih ljudi, ki so nam pomagali pri tem projektu.
Združenje tedaj ni imelo sredstev, tako da smo jih nastrgali
povsod, kjer je bilo mogoče. Prvi katalog je zame še vedno najlepši,
tudi zato, ker je bil tako dobro sprejet tako pri domačih kot pri tujih
gostih.«
Zdajšnji predsednik ZTKS pa je uvodoma še zapisal: »Kmetje na turističnih
kmetijah smo ’dozoreli’. Na medsebojnih srečanjih, na številnih
izobraževanjih in študijskih turah, z izmenjavami mnenj smo naše
turistične kmetije odprli gostom. Vemo, da so lep pogled, svež zrak in
čista postelja premalo. Domača hrana, pridelana na zemlji in pripravljena
na sodoben način z upoštevanjem tradicije, je naš največji
adut. Na to ne smemo pozabiti. Pa prijaznost pri delu z gosti, pripravljenost,
da prisluhnemo njihovim željam, ali da celo uganemo, kaj
želijo, in jim ustrežemo. Osebni pristop, ki so ga deležni na kmetijah,
je neprimerljiv z vsem, kar ponujajo hoteli. Nasmešek, morda kdaj
opravičilo, če smo pri svojih dejanjih trdi, kmečki.«
M. G.
Foto: TK Urška
Lipov list - December 2017
10
Aktualno
Ljubljančani imajo do
turizma pozitiven odnos
Vprašanje o morebitni prezasičenosti Ljubljane s turisti je letos poleti pogosto polnilo slovenske medije – z
roko v roki z vprašanjem, ali turizem načenja potrpljenje prebivalcev, še zlasti starega mestnega jedra, kjer je
turistov največ. A raziskava Odnos meščanov do turizma, ki jo je Turizem Ljubljana letos poleti izvedel drugo
leto zapored (julija in avgusta, ko je v mestu največ turistov), je pokazala, da je odnos velike večine prebivalcev
Ljubljane do turizma pozitiven; kar 91 odstotkov jih meni, da turizem pripomore k razvoju mesta.
Dobra polovica anketiranih je prepričanih, da ima skupnost od turizma
koristi. Tretjina jih meni, da povečevanje števila turistov spodbuja
razvoj lokalnega gospodarstva. Skoraj tri četrtine prebivalcev
Ljubljane se deloma strinja s trditvami, da so možnosti za nakupovanje,
ponudba restavracij in možnosti za zabavo boljše zaradi turizma.
Dve tretjini jih meni, da razvoj turizma pripomore k boljši
kakovosti življenja v Ljubljani. Raziskava je med drugim še tudi pokazala,
da so meščani bolj zadovoljni poleti kot denimo pozimi, ko
je mesto manj živahno.
Ne glede na del Ljubljane, v katerem živijo, je približno eden od
desetih anketiranih navedel, da je vpliv turizma na mesto slab. Prebivalci,
ki jih število turistov v mestnem jedru moti, predlagajo njegovo
omejevanje in preusmerjanje turistov na območja, ki so manj
obiskana, in v preostale kraje po Sloveniji.
Dobra tretjina meščanov je zadovoljnih z vključenostjo lokalnega
prebivalstva v razvoj turizma in dejstvom, da se pri načrtovanju turizma
v Ljubljani upošteva kakovost življenja občanov.
Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktorica Turizma
Ljubljana Petra Stušek sta ob objavi izsledkov raziskave oktobra
poudarila izjemen pomen sobivanja meščanov in obiskovalcev.
Tako je Turizem Ljubljana konec oktobra tudi pripravil prvo delavnico
za prebivalce Ljubljane z naslovom Sinergija med turizmom in
meščani. Ključni namen delavnice je bil seznaniti prebivalce s turističnim
dogajanjem v mestu in jih spodbuditi k aktivnemu sodelovanju
pri njegovem nadaljnjem razvoju.
U. L. L.
Foto: D. Wedam/Turizem Ljubljana
Lipov list - December 2017
V Litiji na ogled rudnik
Sitarjevec, eden najstarejših
rudnikov v Sloveniji
11
Aktualno
V začetku decembra, dan pred sv. Barbaro, zavetnico rudarjev, so v Litiji odprli za obiskovalce rudnik Sitarjevec,
enega najstarejših rudnikov v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov je med najbogatejšimi opuščenimi rudniki
v Evropi: v njem so edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese
in cevkasti stalaktiti; v njem je tudi več kot šestdeset vrst različnih mineralov.
Pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec že v 16. stoletju. V drugi polovici
19. stoletja je bila na levem bregu Save zgrajena tudi topilnica,
do katere so rudo tovorili čez reko z žičnico. V rudniku so kopali
predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in
železovo rudo. Leta 1886 so v topilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili
tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so ob tej priložnosti
izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Leta 1965
so rudnik zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih
obolenj rudarjev zaprli.
Dobrih petdeset let je minilo, odkar je zamrl ropot rudarskih strojev,
odkar ne rožljajo več rudniški vozički, odkar v hribu ne odzvanjajo
več votlo glasovi tistih, ki so prijahali na šiht ... Speči rudnik je pustil
v Litiji in njeni okolici veliko zgodb ter dolga leta vabil k ponovnemu
odprtju. V času mirovanja je privabljal zbiratelje mineralov,
navduševal in osupljal je znanstvenike, buril je domišljijo ustvarjalcev:
pesnikov, pisateljev, glasbenikov.
Rudnik zbuja različna občutja: teman podzemni svet marsikomu
stisne srce, dih zastaja tudi zaradi bogastva naravnega sveta, ljudem
pa se pred očmi zvrstijo slike težkega rudarskega dela. Rudar
je bil vselej sinonim za težko delavsko življenje. Ne le težko, tudi
nevarno – smrt je prežala na rudniških obzorjih, svoj davek pa je
zaradi izčrpanosti in poklicnih bolezni terjala tudi leta pozneje.
Dr. Tea Kolar-Jurkovšek, znanstvena svetnica Geološkega zavoda
Slovenije, osrednja govornica na otvoritveni slovesnosti, je dejala:
»Rudnik Sitarjevec ni več samo spomin na minule čase. Ohranjamo
ga kot dragoceno naravno vrednoto državnega pomena in
zanimivo tehnično dediščino.« Prenovljen je zanimiv s turističnega
in izobraževalnega vidika, poleg tega pa ponuja izziv za razvoj
ino vativnih raziskovalnih postopkov, je še dejala.
V izvoznem rovu rudnika Sitrajevec so na ogled vzorci kamnin,
rudniški voziček, nekaj rudarskega orodja, rekonstruirana proga,
razstava o netopirju v rudniku, pano z reprodukcijo paleookolja iz
posavskih gub, vzorci tkanin, barvanih z vodo iz rudnika, in razstava
nakita iz hematita. Ob vstopu v rudnik obiskovalci dobijo zaščitno
čelado, nato pa se v spremstvu vodnika (ogled je mogoč samo v
njegovem spremstvu) sprehodijo skozi rov. V dvorani rudnika si
ogledajo tudi kratek film o njem.
Decembra bodo ogledi rudnika še brezplačni.
U. L.
Foto: Peter Škrlep
Lipov list - December 2017
12
Fokus
Pod okriljem društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo, ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje, ekologijo in
nove projekte ter sekcija mladih članov.
Turistično društvo Slovenj Gradec
Prihodnje leto visok jubilej:
90-letnica delovanja
Turistično društvo Slovenj Gradec je največje in najstarejše društvo v Mislinjski dolini. Njegovi začetki segajo
v prvo polovico prejšnjega stoletja: v leto 1928, ko so ustanovili Olepševalno tujsko prometno društvo Slovenj
Gradec. To se je v naslednjih desetletjih nekajkrat preimenovalo, preživelo je vzpone in padce, menjavali so se
zanesenjaki, dejavni v njem ...
Osrednja dejavnost zdajšnjega društva (uradno ime: Turistično
okoljsko društvo Slovenj Gradec, a se pogosteje uporablja
prejšnje, krajše ime – TD Slovenj Gradec) je prizadevanje za
izboljšanje razmer na področju turizma in pospeševanje njegovega
razvoja, še zlasti pri pohodništvu, ohranjanju kulturne in
etnološke dediščine, urejanju okolja ter izobraževanju in
ozaveščanju prebivalcev slovenjgraške občine o njihovi pravici
živeti v zdravem in urejenem okolju.
Pod okriljem našega društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo,
ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje,
ekologijo in nove projekte (zdaj aktualen je Povežimo Mislinjsko
dolino) ter sekcija mladih članov TD Slovenj Gradec.
Od pohodniških poti do fotografskih natečajev
V zadnjem desetletju je nekatere prireditve in dogodke, ki so prerasli
okvire in zmogljivosti društvene dejavnosti, prevzel Javni zavod
za turizem in šport Spotur Slovenj Gradec. Ključne aktivnosti
TD Slovenj Gradec so bile v tem času usmerjene še zlasti v urejanje
in vzdrževanje pohodniških poti, izobraževanje in
ozaveščanje javnosti o izboljšanju odnosa do okolja, izdali smo
številne informativne zloženke in pripravili več odmevnih fotografskih
natečajev. Na naših okroglih mizah in predavanjih smo
gostili številne priznane strokovnjake z različnih področij. Leta
2013, ob 85-letnici društva, smo izdali prvi koledar s starimi fotografijami
območja, kjer smo dejavni; dve leti pozneje smo izdali
koledar z novejšimi posnetki, ob 90-letnici pa bomo znova izdali
koledar s starimi fotografijami – ne zgolj naše občine, ampak tudi
nekaterih drugih točk v Mislinjski dolini, ki so pomembno pripomogle
k razvoju turizma na tem območju.
Priznanja za urejeno okolje
Še zlasti nas veseli, da smo v tem obdobju spodbudili razvoj
primestnih gozdov Dobrave v rekreativne namene, da smo uredili
prvi fitnes v naravi v MO Slovenj Gradec ter odstranili in ob-
Lipov list - December 2017
novili več neurejenih površin na robu mesta, ki so zdaj prostor za
rekreacijo, počitek in medgeneracijsko druženje. S svojimi aktivnostmi
smo pomembno pripomogli k urejenosti kraja ter pridobitvi
številnih priznanj in odlikovanj zanj: poleg številnih
priznanj Turistične zveze Slovenije smo najbolj ponosni na zlato
priznanje Entente Florale v letu 2015. V prizadevanja za varovanje
narave in okolja vključujemo vse generacije.
V vseh teh letih smo člani TD Slovenj Gradec pripravili številne dobro
obiskane prireditve in dogodke, s katerimi smo popestrili
dogajanje v kraju in pripomogli k boljši kakovosti življenja v
občini.
Cenimo, kar imamo
Premalo se zavedamo, na kako lepem in zanimivem koščku planeta
živimo. Bodimo ponosni na naša urbana središča, podeželje, kulturno,
zgodovinsko in etnološko izročilo – območja, kjer živimo, in vse Slovenije.
Prizadevajmo si, da bomo lahko te lepote in neokrnjeno naravo prepustili
zanamcem, še prej pa jih – na način, ki je okolju, domačinom in
obisko valcem prijazen, ponudimo na ogled ljudem, ki jih znajo ceniti.
Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2018 vam želimo.
Peter Cesar, predsednik TD Slovenj Gradec
Foto: arhiv TD Slovenj Gradec
13
Fokus
TD Slovenj Gradec je uredilo prvi fitnes v naravi v Mestni
občini Slovenj Gradec.
Razmere na področju turizma v MO Slovenj Gradec in Mislinjski
dolini ter vlogo TD Slovenj Gradec do leta 2008 je podrobno opisal
prof. Jože Potočnik v zborniku »Prispevek k zgodovini turizma
v Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini«, ki ga je društvo izdalo ob
svoji 80-letnici, stoletnici mestnega parka in 70-letnici mestnega
kopališča.
Urejanje in vzdrževanje pohodniških poti spada med ključne
dejavnosti TD Slovenj Gradec.
Pohodništvo je eden najpomembnejših turističnih proizvodov
Mislinjske doline.
Lipov list - December 2017
14
Fokus
V zaselku Žabja vas je TD postavilo informativno tablo, ki seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju znanih in skritih
kotičkov kraja.
Turistično društvo Zadvor
Da bi kraj ostajal domač in
izviren in da bi se vsi v njem
dobro počutili
Zadvor leži na vzhodu Ljubljanske ravnine med Ljubljanico in Zadvorskim hribom. Vas je zelo stara, prvič je bila
omenjena leta 1336 kot Duor in šele konec 19. stoletja kot Zadvor. Poimenovali so jo po dvoru koseških knezov,
ki je stal na robu vasi.
Ime Zadvor si je nadelo tudi turistično društvo, ki so ga ustanovili leta
1973 – v želji, da bi ohranili kraj domač, izviren in privlačen za ljudi, saj
se je Ljubljana tedaj čedalje bolj širila tudi na vzhod, njeni prebivalci
pa so bili željni rekreacije in družabnega življenja.
Društvo ima zdaj 99 članov in članic, ki pripravljamo in sodelujemo
pri izvedbi številnih prireditev ter si prizadevamo za prepoznavnost
tega dela Ljubljane.
Pisan šopek prireditev
Med odmevnejšimi prireditvami so koncerti, ki jih pripravljamo ob 8.
marcu, materinskem dnevu in dnevu mučenikov. Zgodaj spomladi
pripravljamo čistilno akcijo Za lepšo Ljubljano (v sodelovanju s preostalimi
društvi in ustanovami). Prepletamo prijetno s koristnim – na,
denimo, delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic.
Med spomladanskimi dogodki je še tradicionalna Salamiada, na kateri
se srečajo in pomerijo lokalni izdelovalci salam. Tradicionalna sta
tudi kresovanje in prvomajski pohod na Molnik, 582 metrov visok
hrib na vzhodnem obrobju Ljubljanske kotline.
Društvo skrbi tudi za pripravo in izvedbo krajevnega praznika ter
udeležbo na sadjarski razstavi v Sostrem in na Zeljadi v Zajčji Dobravi.
Pripravljamo tudi Golažijado, letos je bila ob koncu poletja, že šesto
leto zapovrstjo; štiričlanska strokovna komisija je imela veliko dela, da
je izbrala najboljši golaž in najlepšo stojnico!
V sodelovanju s krajevnim športnim društvom smo jeseni pripravili
Lipov list - December 2017
15
Fokus
Tradicionalna Salamiada, na kateri se srečajo in pomerijo
lokalni izdelovalci salam
Ko zadiši po golažu ...
kostanjev piknik in športni dan v ČS Sostro. »Športniki« so poskrbeli
za športne dejavnosti in pečen kostanj, »turisti« pa smo poskrbeli za
družabno popoldne s praženim krompirjem in palačinkami.
Leto bomo, kakor po navadi, sklenili s turnirjem v taroku, koncertu ob
dnevu samostojnosti in enotnosti in prednovoletnim srečanjem
članic in članov TD Zadvor.
Priljubljena brunarica in Gostilna pr´Francet
Za še boljšo prepoznavnost kraja, njegovih ljudi in običajev smo letos
skupaj z Društvom glasbenih ustvarjalcev (GDU) pripravili snemanje
humoristične glasbene serije Gostilna pr´Francet v brunarici TD Zadvor
ob vznožju Zadvorskega hriba.
Brunarica je sicer postala osrednji prostor druženja; z veliko dobre
volje in prostovoljnega dela pripravljamo tukaj tudi več prireditev in
srečanj, najemnica brunarice pa skrbi za kakovostno ponudbo in prijetno
razpoloženje, s čimer slovi daleč naokoli.
Pod brunarico je spomenik padlim med drugo svetovno vojno iz
zadvorske krajevne skupnosti. Postavljen je bil tudi v čast vaščanom
Bajer v Žabji vasi
Zadvora, ki so v bližini vasi ustanovili prvo partizansko četo. Spomenik
je tudi izhodišče za rekreacijo na prostem, med drugim na trimski
stezi, tukaj pa je urejeno tudi otroško igrišče.
Pri nas se rade srečujejo mlade družine. In zanje smo letos znova pripravili
družabno srečanje, na katerem si starši izmenjujejo prigode in
nasvete, otroci pa se brezskrbno zabavajo v družbi članic društva.
Medgeneracijskemu sodelovanju in druženju na splošno namenjamo
veliko pozornost. Tako sodelujemo tudi z vrtcem Pedenjped,
enota Zadvor, in OŠ Sostro.
Simbolično okno
Letos smo se vključili tudi v vseslovensko akcijo Turistične zveze
Slovenije Zelena okna. Pri bajerju v Žabji vasi, zaselku vasi Zadvor,
smo postavili simbolično okno s pogledom na Marenček, kopasto
vzpetino, kjer so odkrili najdbe, ki dokazujejo, da je tu nekoč stal
grad, ki ga je leta 1511 porušil potres. Ostali so le njegovi temelji
in razvaline. V zaselku smo postavili tudi informativno tablo, ki
seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju
znanih in skritih kotičkov našega kraja, na katere smo domačini
zelo ponosni.
Zazrti v prihodnost
Člani in članice TD Zadvor pa tudi radi pogledamo čez svoj prag in
pridobivamo nova znanja – na spomladanskih in jesenskih izletih;
letos smo raziskovali Furlanijo - Julijsko krajino in Belo krajino.
Delovanje našega društva je usmerjeno v prihodnost. Tudi v prihodnje
bomo poskušali obogatiti življenje krajanov in obiskovalce od
drugod. Še naprej bomo pripravljali prireditve, ki bodo promovirale
domači kraj in posebnosti tega dela Ljubljane.
Obiščite nas v našem lepem kraju – dobrodošli!
Besedilo in foto: Mojca Eržen, predsednica TD Zadvor
Prepletanje prijetnega s koristnim na delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic
Lipov list - December 2017
16
Turizem smo ljudje
Foto: Andraž Sodja
Jure Sodja, TD Bohinj
Za lepši dan: naj
vsakdo prispeva nekaj
dobrega okolju, kjer živi
Jure Sodja je v dobrem desetletju, odkar živi in dela v Bohinju, postal skorajda ikona turizma in prostovoljstva
v domačem okolju. V Turističnem društvu Bohinj je sicer zaposlen, a je že deset let dejaven prostovoljec na
področju turizma in dobrodelnosti.
V času, ki je prežet s potrebo po materialnem, je zaveza prostovoljstvu
še zlasti spoštovanja vredna. Od kod nagib za to? »Verjetno
to poraja neka notranja želja ... No, na začetku je bila mogoče naivnost.
Vsakomur, ki me je za kaj prosil, sem odvrnil: ’Ja.’« smeje
pripoveduje Jure Sodja. Dobrodelnosti pa se je »zaobljubil« po
težavnem rojstvu prve hčere: »Takrat so nam bile kozmične sile zelo
naklonjene,« se nasmehne, »in obljubil sem si, da bom vračal dobro,
da bom povrnil dobro, ki mi je bilo naklonjeno.« To, da nekomu
pomagaš, seveda prinaša tudi osebno zadovoljstvo, veselje, da
lahko spodbudiš spremembe na bolje, razmišlja. Poleg tega se mu
zdi prav, da v skupnosti, kjer živi, prispeva nekaj dobrega. Če bi to
počeli vsi, bi bilo življenje v okolju, kjer živimo, zanesljivo lepše, je
prepričan.
Živi v Bohinjski Bistrici, kjer je preživel prvo poldrugo leto svojega
življenja, odraščal pa je v Ljubljani; na Gorenjsko se je vrnil leta 2004,
potem, ko je s potniško velikanko šest let plul po svetovnih morjih.
Šest let na velikih morjih
Že kot otrok je imel neznansko rad potepanja, pa četudi so bili to
zgolj nakupovalni izleti v Trst, pripoveduje. In smučanje v Avstriji. Pa
poletni meseci v Dalmaciji ... »Oboževal sem te začasne selitve v nova
okolja. Ko sem končal prvi letnik srednje šole, sem šel na svoje prvo
samostojno potovanje – z InterRailom na Škotsko. Ugotovil sem, da
sta si Škotska in Slovenija precej podobni, obenem pa tudi to, da
Slovenije skorajda ne poznam. Tako sem mami dal nalogo, da sva
vsak drugi konec tedna potovala po Sloveniji.«
Lipov list - December 2017
Jure je obiskoval srednjo gostinsko šolo in po njej si je želel odpreti
svoj lokal. Željo je uresničil v Višnji Gori, a je lokal kmalu zaprl in začel
iskati nov izziv. V tujini, če bi bilo le mogoče. Našel ga je na veliki
potniški križarki družbe Carnival Cruise Lines. Nanjo je odšel leta 1998
in ostal šest let, vsako leto je na ladji preživel od sedem do deset
mesecev. »V teh letih sem obplul Florido, Karibe, New Orleans,
severnoameriško obalo, Aljasko, Kalifornijo, Havaje, iz Trsta smo pluli
v New York ... Delal sem vse dneve in nisem bil skorajda nič prost.
Začel sem kot pomočnik natakarja, nadaljeval kot natakar. Čez čas
sem si zaželel spremembe in sem zaprosil za mesto v turistični agenciji
na ladji. Tam sem bil tri mesece – v beli obleki in glavni frajer z
vozovnicami za izlete,« se v smehu spominja. »A to je bilo skoraj prelepo
in zavedel sem se, da bom tako nadaljeval še dvajset let, če čim
prej ne odidem. Nisem hotel početi enakih ali podobnih stvari na
ladji še dvajset let ... Tako sem se leta 2004 vrnil v Slovenijo in se preselil
v Bohinj.« Je izkušnja na terenu nadomestila študij? »Pozneje sem
končal višjo gostinsko in turistično šolo na Bledu.«
Po selitvi v Bohinj je sprva vodil lokal v bližini Bohinjskega jezera. V TD
Bohinj se je zaposlil, ko je to po novi sistemizaciji delovnih mest
razpisalo mesto za nekoga, ki bi skrbel za prireditve v kraju in slap
Savica, nad katerim bedi društvo. Zdaj je pristojen še zlasti za prireditve,
opravlja pa še precej drugih stvari, poleg tega je, med drugim,
ustanovil komisijo, ki je v društvu pristojna za urejanje okolja.
Kultura v tem grabnu?
Preden se je zaposlil v TD Bohinj in ko je še delal v lokalu ob mostu ob
jezeru, je začel s peščico zanesenjakov prirejati kulturno-umetniški
Festival Kanal, ki je bil letos že 13. leto zapovrstjo. Ob tem se spomni
anekdote: »Mizar, ki nam je izdelal stopnice do prireditvenega prostora,
se nam je smejal: ’A ste nori, kultura v tem grabnu?’ Največja
nagrada našemu delu je bila, da je prav ta mizar pripeljal čez nekaj let
svojo ženo na enega od koncertov na festivalu.«
V času, ko je bil v lokalu, je namreč opazoval, da v Bohinju poleti primanjkuje
prireditev med tednom. »Vse so bile ob koncih tedna. A
turisti so bili tukaj po več dni, tudi med tednom – in prav za te goste,
ki si jih najbolj želimo, ki ostajajo tu dalj časa, ni bilo nikakršnih prireditev.
Od tod tudi odločitev, da smo Festival Kanal pripravljali sredi
tedna, četudi so nas prepričevali, da mora biti ob koncih tedna.«
Skrb za turistični razvoj destinacije
TD Bohinj je z nekaj več kot desetimi zaposlenimi, dejstvom, da
upravlja eno največjih bohinjskih znamenitosti, slap Savica, ima pa
tudi svoj kamp in gostilno, denimo, v turistični društveni organizaciji
prej kot ne posebnost ... »Osrednji temelj delovanja društva je
trženje nastanitvenih zmogljivostih članov društva. Pred desetletji
je društvo tudi prevzelo urejanje okolice slapa Savice in začelo pobirati
vstopnino za ogled slapa. Glede tega imam zelo jasno mnenje,
čeprav je vstopnina marsikomu trn v peti. Če ne bi društvo pobiralo
vstopnine, ne bi imelo denarja za urejanje okolice slapa in
ena najlepših znamenitosti Slovenije bi bila eno največjih smetišč v
Sloveniji. Društvo je uredilo varno pot do slapa, trgovinico, sanitarije
... Savico si na leto ogleda več kot sto tisoč ljudi – predstavljajmo
si, kako bi bilo videti, če ne bi za njegovo okolico nihče skrbel.
Ves denar od vstopnine se namenja dejavnostim društva, ki
tudi zagotavljajo živahnejše dogajanje v destinaciji, se pravi, v nadaljnji
razvoj destinacije. Iz tega nimamo nekega velikega posla in
dobička – denar se vrača v razvoj. Pozneje je društvo odprlo še
kamp Danica in gostilno ... Ampak ob tem si prizadeva, da ni zgolj
podjetje, ampak je tudi društvo, kakršna jih je večina v slovenski
društveni organizaciji: svojim članom omogoča različne vrste
pomoči, tečaje ...« razlaga Jure.
»Pot je jasna. Tam, kjer imajo turistična društva možnost, da se lotijo
posla, naj se ga lotijo. Naj nekoga zaposlijo. Razvoja društev ne bi
smeli omejevati na raven golega prostovoljstva, če imajo drugače
možnosti.«
Na mladih svet stoji
Jure je tesno vpet tudi v delo TZS in v njene projekte – med
drugim je novi vodja ocenjevalne komisije festivalov TZS za otroke
in mlade Več znanja za več turizma in Turizmu pomaga lastna
glava. Ta sta mu najbolj pri srcu, saj ga otroci in mladi navdušujejo
s svojo domiselnostjo in energijo. Žal mu je, da destinacije in
društva preredko prisluhnejo zamislim, ki se porajajo na festivalih.
»Včasih je treba pogledati z otroškimi očmi, če hočeš videti stvari
na nov, neobremenjujoč način.«
Pri TD Bohinj sicer ustanavljajo sekcijo mladih. »Želel bi si, da bi
mladi prišli k nam, ker bi si nekaj želeli narediti – zdaj se mi
obračamo nanje, jih prosimo ... Prava pot bi bila, da bi mladi videli
v delu v društvu neko priložnost.« A marsikje mladih niti ne
spustijo v društvene vrste, je kritičen.
Vse je naše!
Kaj pa meni o bohinjskem turizmu? »Bohinjci si dolgo niso kaj
prida prizadevali za smelejši razvoj turizma. Imeli so jezero, ljudje
so tako ali tako prihajali. Imeli smo srečo, da je zgodovina
vzdrževala razmere v Bohinju takšne, kot smo jih (bili) vajeni: s
prostim dostopom do jezera, počitniškimi hiškami podjetij v
Ukancu, ki bi se sicer verjetno razvil v elitno letovišče, in podobno.
Slabša plat tega je, da je Bohinj še vedno podcenjen, s prenizkimi
cenami, odnosom Slovencev v slogu ’Vse je naše!’ ... V zadnjih desetih
letih se turizem vendarle vidneje razvija, čeprav še vedno
preveč v slovenski maniri ograjevanja vrtičkov, vendar se.«
Dan ima le 24 ur, teden sedem dni in tako naprej. Jure Sodja pa
ima poleg vseh delovnih obveznosti in prostovoljnega dela tudi
družino, ženo in dva otroka. »Seveda, tudi zanje si je treba vzeti
čas. Sicer bodo kovčki pred hišo!« smeje sklene pogovor.
Slap Savica, ena osrednjih naravnih zanimivosti na Bohinjskem
Foto: Mitja Sodja/www.slovenia.info
Mateja Gruden
17
Turizem smo ljudje
Lipov list - December 2017
18
TZS
Zmagovalne ekipe letošnjega državnega tekmovanja
Državno tekmovanje za zlato kuhalnico
Mladi vsako leto
znova presenetijo
Kranjska klobasa s prilogo in sladki skutni štruklji so bili letošnji izziv mladih na državnem tekmovanju TZS za
zlato kuhalnico, ki je bilo sredi oktobra na Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Kranjski Gori. Na njem je svoje
spretnosti predstavilo šestnajst osnovnih šol. Zlato kuhalnico so prejeli učenci OŠ Železniki, srebrno OŠ Ljubno
ob Savinji, bronasto pa OŠ Jožeta Krajca Rakek.
»Letos sem bil drugič v komisiji državnega tekmovanja za zlato kuhalnico.
Že lani sem bil navdušen nad znanjem in ročnimi spretnostmi
tekmovalcev, tako da sem bil glede letošnjega napredka kar malce v
dvomih. Vendar so me tekmovalci in njihovi mentorji presenetili, saj
so raven znanja in predanosti kuhanju pripeljali do točke, ko bi jim jo
lahko zavidali učenci srednjih šol. Vse, od priprave delovnega mesta,
rezanja zelenjave in mesa ter priprave testa, do izbranih receptov in
predstavitve jedi je bilo zelo domiselno in izvirno. Pri kuhanju je nekaterim
šlo bolje kot drugim, a sta na koncu odločala videz in okus jedi,
ki sta bila letos izjemna. Komisija je imela kar težko delo, da smo dobili
najboljše tri ekipe,« je dejal Martin Blejec, predsednik ocenjevalne
komisije, in dodal: »Zame so bile vse ekipe zmagovalne. Upam, da
tistim, ki niso bile med prvimi tremi, ni vzelo volje do prihodnjih tekmovanj.
Veselim se jih, saj me resnično zanima, kako nas bodo mladi
presenetili prihodnje leto!«
OŠ Železniki, zlata kuhalnica: Eva Benedičič, Kris Šolar,
Krištof Frelih in Aljaž Demšar (9. razred)
»V ekipi za tekmovanje za zlato kuhalnico so bili najprej le trije učenci. Kris
je pokazal zelo dobre ročne spretnosti in postal mojster raviolov. Krištof
je dobro vrtel kuhalnico. Aljaž se je izkazal pri sladicah – in bil je tudi motor
ekipe, a je moral dva tedna pred regijskem tekmovanjem na operacijo.
Nismo vrgli puške v koruzo, pridružila se nam je Eva. Čeprav smo
imeli pred tekmovanjem samo dva ’treninga’, so nam bile zvezde naklonjene
in smo zmagali. Pred državnim tekmovanjem pa se nam je znova
pridružil Aljaž,« je povedal Davor Družinec, mentor zmagovalne ekipe.
»Kranjsko klobaso in skutne štruklje so učenci že poznali, je bila pa
morda prav zato naloga zahtevnejša: kako pripraviti nekaj posebnega,
unikatnega, iz jedi, ki je na prvi pogled preprosta? Predlagal
sem nekaj jedi, ki smo jih nato skupaj razvijali in izpopolnjevali. Nazadnje
smo se odločili za raviole z nadevom iz kranjske klobase,
peno iz slanine, pire gomoljne zelene z gorčičnimi semeni in
popečeno kranjsko klobaso. Za sladico pa smo pripravili kvašene
skutne štruklje s figami in orehi, gratinirane skutne štruklje, jabolčno
čežano in orehov krokant.«
In kako so državno tekmovanje doživeli učenci? Aljaž se ga bo še
zelo dolgo spominjal z nasmehom na obrazu, Eva pa je dejala, da je
bila izkušnja poučna, še zlasti pa zabavna.
Lipov list - December 2017
19
TZS
Pod budnim očesom Elvisa Kudića, člana ocenjevalne komisije
Zmagovalni pogrinjek
OŠ Ljubno ob Savinji, srebrna kuhalnica: Laura Šušterič,
Maja Ermenc in Deja Nadlučnik (9. razred)
Učenke ekipe OŠ Ljubno ob Savinji so sirove štruklje in kranjsko
klobaso poznale, pripravljale pa jih še niso oziroma niso z njimi še
nikoli ustvarjale novih jedi. Zato jim je bilo tekmovanje precejšen
izziv, je povedala mentorica Marija Ermenc.
Za recepte so vprašale mame, babice, tudi v lokalni gostilni, ki slovi na
tamkajšnjem območju po najboljših štrukljih daleč naokrog. Zatem
so se lotile dela: »Štruklje smo kuhale v bombažnih servietah, folijah,
pa v slani vodi in na pari. Tako smo postopoma, z eksperimentiranjem,
ustvarile okus, ki smo ga predstavile tudi na tekmovanju.
Štrukljem smo dodale na krožnik brusnično omako in hruško, pokuhano
v portovcu, za hrustljavost in piko na i pa smo namesto
prepraženih drobtin raje pripravile drobljenec. Tudi pri pripravi jedi iz
kranjske klobase smo veliko eksperimentirale. Vse so bile dobre, a
nekatere premalo zahtevne. Tako smo sklenile pripraviti kruhovo
rolado s kranjsko klobaso, zavito v mrežico in zlato zapečeno. Da pa
je bila jed popolna, smo h klobasi dodale še hrenovo omako. Priprava
te jedi je bila glede na omejen čas kar zahtevna, še zlasti, če moraš v
eni uri poleg nje pripraviti še štruklje.«
Osnovnošolci med pripravo jedi
DrŽaVnO TekmOVanje 2012
DrŽaVnO TekmOVanje 2012
kuHaLnica
Za dekleta je bila izkušnja nepozabna, je še povedala njihova mentorica,
tudi zato, ker so spoznale kuharje, ki v slovenski kulinariki nekaj
štejejo.
Vse sodelujoče učence je sponzor tekmovanja Ljubljanske mlekarne
nagradil s svojimi izdelki, učenci najboljši treh ekip pa so bili
dodatno nagrajeni še z izdelki sponzorja Kotanyi. Vse tri najboljše
ekipe je eden najbolj priznanih kuharskih šefov, Uroš Štefelin, nagradil
s kuharsko delavnico v svoji restavraciji Vili Podvin pri Radovljici.
OŠ Jožeta Krajca Rakek, bronasta kuhalnica: Ana Benčan,
Ema Zdovc in Zala Stražišar (8. in 9. razred)
Ključno vprašanje: Kako pripraviti nekaj novega, drugačnega iz jedi, ki
so na pogled preproste? Pri štrukljih so dekleta najprej sklenila zamenjati
rozine kuHaLnica
s kandiranimi pomarančami, »ideja, ki se je izkazala za
fantastično. A še vedno je manjkala pika na i ... Kako pripraviti štruklje,
da bodo tudi lepi na pogled? Pa smo poskušale ... Zmagal je mak,
najprej kot del nadeva, zatem pa (tudi v tekmovalni jedi) še kot sestavina
oziroma dodatek vlečenemu testu,« je povedala mentorica
Gabrijela Prelesnik. Del ekipe je bila sicer tudi osmošolka Ana Potužak,
»rezervna« tekmovalka, na državnem tekmovanju pa glavna fotografinja
in motivatorka ekipe.
»Pri klobasi je bilo dela in ’možgančkanja’ malce več. S pomočjo
knjige Mojstrovine s kranjsko klobaso smo se domislile priprave
klobase v omaki s še dvema pristnima slovenskima sestavinama:
teranom in slovenskim domačim medom. Kot protiutež kislini
vina smo omaki dodale suhe brusnice. Za prilogo smo pripravile
domače testenine in se spet poigrale z okusi: v testo smo dodale
črni poper in limono.«
Izkušnjo so dekleta povzele z besedami: »fantastično, noro dobro,
spet bi ...« Zala je ob tem še dejala, da bi jo privoščila vsakemu nadebudnemu
mlademu kuharju. »Časovna omejitev in strogo oko
komisije sta seveda pritisk, toda prava ekipa in pozitivna motivacija
mentorice premagata vse!«
L. L.
Foto: arhiv GTZ in TZS
Nad tekmovanjem je bil navdušen tudi šef Domenico Maggi iz
Italije, kontinentalni direktor Svetovne zveze kuharskih društev
WACS za južni del Evrope, ki je bil gost letošnjega GTZ. Kot je pojasnil,
v tujini še ni videl tekmovanja, kjer bi se kuhe lotili
osnovnošolci; po navadi tekmujejo bodisi dijaki srednjih šol ali
reprezentance.
Lipov list - December 2017
20
TZS
Srečanje gorenjskih
turističnih delavcev
Letošnje leto mineva v znamenju častitljivih jubilejev društev, članov Gorenjske turistične zveze (GTZ): TD Škofja
Loka praznuje 120-letnico, TD Dovje - Mojstrana 110-letnico. Obe društvi sta na letošnjem, 47. srečanju gorenjskih
turističnih delavcev, ki je bilo oktobra v Gorenji vasi, tudi prejeli priznanje GTZ.
Srečanje, ki ga je letos pripravilo TD Gorenja vas, je namenjeno predvsem
temu, da se člani turističnih društev Gorenjske (v Poljanski dolini
se jih je zbralo 180) srečajo, se družijo, si izmenjajo izkušnje pri
delu in se tesneje povežejo med seboj.
Del srečanja je bilo tudi spoznavanje zanimivosti kraja, kjer je potekalo:
tako so se lahko člani društev podali na pohod po poti Rupnikove
linije, si ogledali Tavčarjev dvorec Visoko – letos mineva sto let od
izdaje njegove povesti Cvetje v jeseni – ali rojstno hišo slovenskih
slikarjev Janeza in Jurija Šubica.
Na srečanju so podelili tudi priznanja v okviru projekta TZS Moja
dežela – lepa in gostoljubna pod sloganom Dober zgled, drobne
posebnosti, ki bogatijo kraj; prejela so jih: TD Kranjska Gora, Bohinj,
Dovje - Mojstrana, Begunje in pa Kralov čebelnjak iz Sela pri Bledu.
Podelili so tudi priznanja dolgoletnim članom gorenjskih turističnih
društev in imetnikom najlepših gorenjskih nageljnov (na fotografiji).
Mirjam Pavlič
Foto: Damijan Janežič
me:
nik 2018
ar 2018.
marec
ja 2018,
Turistični vodnik
Razpisujemo tekmovanje
Turistični vodnik 2018 za
mlade od 16 do 29 let. Kandidate
lahko prijavijo turistična društva ali šole na
prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si.
Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema
pripravo seminarske naloge in praktični del, ki
zajema vodenje skupine na terenu.
Rok za prijavo na tekmovanje je
22. januar 2018.
Rok za oddajo seminarske naloge je
30. marec 2018.
Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2018,
državno pa septembra 2018 v Celju.
www.turisticna-zveza.si
Srednješolska turistična tržnica Več znanja za več
turizma na temo Kultura turizem,
bo 31. januarja 2018 na sejmu Natour
Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro.
Na njej se bo s produkti kulturnega turizma
predstavilo 44 srednjih šol iz vse Slovenije
in tujine.
Kulturna doživetja
bodo mladi predstavili
na stojnicah v hali C.
Teden pred začetkom sejma (od 24. 1. do 31. 1.)
pa bo mogoče njihove turistične spote že všečkati
na Facebooku TZS.
Vabljeni k ogledu in všečkanju!
Lipov list - December 2017
TZSvodnikOglas1.indd 12 27/11/17 TZSoglasK1.indd 11:48 9 27/11/17 11:58
Zdenka Zabukovec
Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine
V Sloveniji ni dolgčas
Razstava jaslic v skritih
kotičkih Gradeža
Društvo za ohranjanje dediščine vabi na deseto razstavo jaslic na Gradežu
pri Turjaku, ki bo na ogled od 17. decembra do 7. januarja 2018.
Jaslice so bile v preteklih letih razstavljene v različnih odkritih in skritih
kotičkih vasi: na prostem pod drevesi in na drevesih, pod kozolci, v kapelicah,
v stari vinski kleti, v »podzemni jami«, na oknih in med okni, v skednjih,
v kaščah, v kleteh, v svinjaku, na vozu, v vodnjakih, celo v odsluženem akvariju
in televizorju. Največ pa jih je po navadi v sušilnici sadja.
Avtorji jaslic so z Gradeža in iz drugih slovenskih krajev, čedalje več jih je iz
tujine, iz bližnjih in oddaljenih držav. Med domačini je najbolj ustvarjalna
družina Šavli, njen član Marko je tudi predsednik Društva za ohranjanje
dediščine in idejni vodja razstave.
Jaslice »za pojesti«
Skorajda ni več materiala, ki ga ne bi uporabili za izdelavo jaslic na Gradežu.
Najtrše so iz betona, kamna, mavca, gline, keramike, stekla in lesa, šibja,
odsluženih žarnic ... Druge so iz nežnega blaga, pa čipk, kvačkane in pletene,
iz stiropora, koruznih storžev in ličkanja, pa tudi iz voska in papirja.
Nekatere so celo »užitne« – iz bučk, fižola in testa. Najstarejše ročno izrezljane
jaslice so stare 150 let, papirnate sto let, nekatere so komaj centimetrske,
druge nadnaravne velikosti. Številne so sodobnejše, umetniško
zasnovane, vsako leto so na ogled tudi »žive« jaslice. Poleg tega si lahko
obiskovalci na razstavi ogledajo tudi makete vseh cerkva, ki so v Trubarjevih
časih sestavljale prastaro škocjansko župnijo.
Hlevček s sveto družino simbolično predstavljajo od najmanjše orehove
lupine do posnetka bližnje podzemne Taborske jame s kapniki. Nekatere
jaslice predstavljajo vaško življenje v gibanju.
Ustvarjalnost na ogled tudi v živo
Razstavo jaslic v skritih kotičkih Gradeža bodo ob odprtju (17. decembra
ob 17.30 ob sušilnici sadja), 25. decembra in 1. ter 7. januarja, ko bodo
razstavo zaprli, pospremili različni dogodki: koncertni nastopi z božičnimi
pesmimi, praznična tržnica s stojnicami, na katerih bodo na prodaj darila,
domače dobrote in topla okrepčila, prikazi izdelovanja jaslic ... Vsak dan
bodo od 10. do 18. ure vodeni ogledi razstave; za večje skupine je
priporočljiva vnaprejšnja napoved obiska. V času razstave bodo pripravili
tudi dogodke za otroke; med drugim jih bo obiskal Božiček, ki jih bo tudi
simbolično obdaril.
Ob koncu razstave pa vaščanke po starih receptih spečejo poprtnik,
praznični kruh, značilen za te kraje.
Več: www.td-sempeter.si
Foto: ZKŠT Žalec
22
V Sloveniji ni dolgčas
V božični čas smo vas povedli že na prejšnji strani, in malce se bomo zadržali v njem tudi na teh, obenem
pa se bomo prekucnili iz starega leta v novo, seveda s silvestrovanji na prostem po vsej Sloveniji, večjih
in manjših mestih in krajih. Vmes se pa tudi kakšen pohod najde, da se med številnimi praznovanji tudi
malce razgibamo! Pa srečno!
Smučanje v
središču Ljubljane
V ponedeljek, 18. decembra, se na Novem trgu v Ljubljani
odpira mini smučišče Kameleon. To bo do 19. januarja razveseljevalo
otroke do 6. leta starosti. Odprto bo vsak dan med
10. in 19. uro. Smučanje bo brezplačno, v dopoldanskem času
bodo tečaji za organizirane skupine otrok iz ljubljanskih vrtcev,
v popoldanskem pa za otroke v spremstvu staršev.
Več: www.ljubljana.si
Božična skrivnost
v jami Pekel
Tudi letos se bo jama Pekel za dva dni spremenila
v prizorišče božične zgodbe (25. in 26. decembra,
od 15. ure do 17.30). Obiskovalci bodo doživeli
zgodbo s sprehodom po barvitem podzemnem
svetu, na katerem bodo spremljali prizore svetopisemske
zgodbe. Poskrbljeno bo za topla
okrepčila – kuhano vino, čaj in druge dobrote.
Ledeno božično
kraljestvo
Dvajset igralcev, ki pričarajo izjemno predstavo ... Ste že kdaj videli
žive božične jaslice, v katerih igralci na nogah nosijo dereze? In kjer
namesto hlevčka božje dete obdajajo zaledeneli slapovi? V soteski
Mlačca pri Mojstrani pripravljajo edinstveno predstavo Žive jaslice
v ledenem kraljestvu (od 25. do 31. decembra ob 16., 17. in 18. uri),
po ogledu pa se lahko še sprehodite po ledenem kraljestvu
Snežne kraljice, po veliki kristalni dvorani ledenih slapov in vodometov
...
Več: http://lednoplezanje.com
Foto: www.kranjska-gora.si
Lipov list - December 2017
Krog prijateljstva
na Bledu
Na predzadnji dan starega leta si bo mogoče na Bledu znova podati
roke in skleniti krog prijateljstva okoli jezera. Dogodek prirejajo
že od leta 1999, vsako leto. Vsem, ki sklenejo krog, pa večer
polepšajo tudi svetlobne predstave na jezeru. Dogodek bo v soboto,
30. decembra, ob 16. uri.
Več: www.bled.si
Foto: Jošt Gantar/www.bled.si
23
V Sloveniji ni dolgčas
Zlata lisica
Mariborsko Pohorje bo v začetku januarja spet v znamenju
enega največjih smučarskih dogodkov v Sloveniji:
svetovnega smučarskega pokala za zlato lisico; letos bo že
54. Lisičke bodo zasedle Pohorje v soboto in nedeljo, 6. in 7.
januarja 2017, dogajanje pa se bo s smučarskih prog in iz
vznožja Pohorja selilo tudi v središče mesta. Nastope
najboljših slalomistk in veleslalomistk na svetu si vsako leto
ogleda okoli 20.000 gledalcev, ki pridejo navijat v ciljno
areno Snežnega stadiona pod Mariborskim Pohorjem.
Več: www.zlatalisica.si
Foto: www.slovenia.info
Pohod z baklami po
Lendavskih goricah
V Lendavi vabijo tik pred Silvestrom (30. decembra ob 16. uri) na
pot »z ravnice v gorice« – z baklami. To ne bo navaden pohod,
poudarjajo: osvetljena »kača« pohodnikov se bo v čarobnem
soju bakel počasi vila skozi mesto in zasnežene Lendavske
gorice. V prijetnem razpoloženju, dobri družbi pohodnikov od
blizu in daleč in ob okrepčilu na poti je dve uri trajajoč pohod kot
nalašč za vse, ki si želijo zadnje dni leta preživeti nekoliko drugače,
so prepričani v Lendavi.
Več: www.lendava-lendva.si
Foto: www.lendava-lendva.si
Lipov list - December 2017
24
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Novoletne prireditve 12.12.2017 - 07.01.2018 Nova Gorica 05 330 46 00 TZ TIC Nova Gorica
Škratovanje 13.12.2017 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš
Praznična Dobrna 2017 16.12.2017 - 01.01.2018 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna
Praznično dogajanje v Vipavi 16.12.2017 - 01.01.2018 Vipava 070 799 309 TIC Podnanos
Božični bazar 17.12.2017 Ambrus 041 780 333 Turistično društvo Ambrus
Pravljični gozd - razstava božičnih drevesc
17.12.2017 - 23.12.2017;
26.12.2017 - 30.12.2017
Dobrovnik 041 349 927
Ogled jaslic 20.12.2017 Ljutomer 031 516 973
Zavod za okolje in turizem
Dobrovnik
Turistično športno društvo Branek
- Branoslavci
Razstava jaslic na Koželjevi domačiji 22.12.2017 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda
Božična zgodba z živimi jaslicami 23.12.2017 Laze v Tuhinju 041 943 332
Turistično društvo Tuhinjska
dolina
Žive jaslice in prihod božička, pohodi z
baklami k polnočnicam
24.12.2017 Podčetrtek 03 810 90 13 TIC Podčetrtek
Pohod z lučkami na Pekrsko Gorco 24.12.2017 Maribor 031 675 804 TD Radvanje
Lučka miru na Pekrsko Gorco 24.12.2017 Maribor 041 409 653
Turistično humanitarno društvo
Glas
Žive jaslice v Studenicah 24.12.2017 - 27.12.2017 Poljčane 040 432 810
Turistično društvo Samostan
Studenice
Pohod k maši polnočnici 24.12.2017 Ljutomer 031 516 973
Turistično športno društvo Branek
- Branoslavci
Legenda o potopljenem zvonu 25.12.2017 Bled 04 574 11 22 TIC Bled
Tradicionalne žive jaslice v Postojnski jami 25.12.2017 - 30.12.2017 Postojna 05 700 01 00 Postojnska jama d.d.
Jaslice v paleolitski jami Judovska hiša 25.12.2017 - 27.12.2017 Stranska vas 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika
Tradicionalni pohod po Grajski učni poti 26.12.2017 Dragatuš 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika
Štefanovo, žegnanje konj 26.12.2017 Harije 031 641 311 KETŠD Alojz Mihelčič
Žegnanje konj 26.12.2017 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred
Blagoslov konj 26.12.2017 Velenje 070 474 889
Turistično društvo Šentilj pri
Velenju
Blagoslov konj 26.12.2017 Selnica ob Dravi 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi
Žegnanje konj 26.12.2017 Dovje 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora
Blagoslov konj 26.12.2017 Semič 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika
Novoletno dogajanje v Danici 29.12.2017 - 31.12.2017 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Novoletni pohod po Urbanovi poti 31.12.2017
Metlika-
Grabrovec
040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika
8. Spominski pohod Huberta Marina 06.01.2018 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš
24. tradicionalni pohod S cvičkom med
vinogradi
27.01.2018 Otočec 041 929 644 Turistično društvo Otočec
Koline 2018 27.01.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven
26. Gradovi kralja Matjaža 26.01.2018 - 28.01.2018 Črna na Koroškem 02 870 48 20 TIC Črna na Koroškem
Festival Winter Days of Metal 31.01.2017 - 04.02.2018 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Ankin pohod 08.02.2018 Ambrus 041 780 333 Turistično društvo Ambrus
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - December 2017
25
Namig za izlet
Foto: Vera V.
Edinstvena ponudba za mladoporočence v Beli krajini
His, hiška za »deco delat«
Za deco delat? Prevedimo: za spočetje otrok. V Velikem Nerajcu v črnomaljski občini bosta lahko mladoporočenca
od prihodnje pomladi prenočevala v več kot v poldrugo stoletje starem hisu, ki je bil nekoč
poznan prav po tem, da je mlad par, ki je spal v njem, kmalu dobil otroka ...
Veliki Nerajc, vasica med Črnomljem in Župančičevo Vinico, je eno od
izhodišč za sprehod po Krajinskem parku Lahinja. Leta 1995 je Vera
Vardjan tod ustanovila društvo Krnica, ki je leta 2000 prejelo evropsko
nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi. Delo nadaljuje doma,
kjer ima sedež društva Sončno kolo. Sončna kolesa so ljudje dolga
desetletja risali na cerkvene stene, na zibelke in preslice, ker so verjeli,
da jih varujejo pred zlim in jih napolnjujejo s pozitivno energijo.
Malo prostora, več stiskanja
Sredi vasi je med visokimi drevesi prijeten prireditveni prostor, na katerega
je Vera Vardjan preselila dva hisa, ki ju je za deset kubikov drv
zamenjala v vaseh Obrh in Češnjevec, ju obnovila, kolikor je bilo potrebno,
in zdaj čakata, da bosta začela služiti svojemu namenu.
Nekoč sta bila namenjena prenočevanju mladoporočencev, ki sta
bila ponoči v majhnem prostoru »prisiljena« spati tesno drug ob drugem,
in lahko si mislite, kaj sta počela, tako stisnjena drug ob drugega.
Nič čudnega ni, da je bilo potem pri marsikateri hiši toliko otrok,
da jih je začela mati klicati k večerji že kmalu, ko je zvon odzvonil
poldne, če je hotela, da so zvečer vsi sedeli za domačo mizo. Pa kako
lepo je bilo jesti mleko in koruzne žgance iz iste lončene sklede!
Zgodbe iz preteklosti so Vero Vardjan spodbudile k razmišljanju ... Kaj,
ko bi hisa ponudila mladim parom, da bi v sobi, v objemu starega
pohištva, sten in strehe, z vonjem po kostanjevem ali orehovem lesu
in slamnati strehi podoživljali idiličnost starih časov, ko so na vasi še
peli pod krošnjami lip in so ljubezen skrivali za stenami iz brun v posteljah
z rjuhami iz domačega platna? Tako se ji je porodila zamisel o
Hišah za spočetje.
Ti bosta prihodnje leto na pomlad, ki pride v Belo krajino vsaj štirinajst
dni prej kot v druge kraje po Sloveniji, postali del turistične ponudbe
Svobodnega belokranjskega ozemlja, ki sicer že razveseljuje in spravlja
v dobro voljo obiskovalce te deželice med Gorjanci in modrooko lepotico
Kolpo s carino na Jugorju, z Ministrstvom za penjenje v Semiču, s
Kliniko za navajanje na odvisnost od olj v Drašičih, z Univerzo v Podzemlju,
kjer prodajajo profesorske, doktorske in magistrske diplome in
vozniška dovoljenja, ter z Osnovno šolo Bistra buča na Radovici, kjer
poteka pouk po vzoru šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Kateri fant je nekoč največ veljal?
Vera Vardjan, širša slovenska javnost jo pozna po tem, da je leta 2012
preživela udar strele in je o tem napisala knjigi Med nebom in zemljo
ter Moč Vere, pripravlja tudi številna predavanja po Sloveniji, izdeluje
spominke iz gline, goji konopljo, iz katere pripravlja olja, čaje in mazila,
iz konopljine moke pa peče pogače in kruh (seveda vse brez vsebnosti
THC.) V Veliki Nerajc – doslej še nikomur ni uspelo razvozlati, od
kod to zanimivo ime kraja – prihajajo skupine in posamezniki iz vse
Slovenije in tujine. Na njena gudala, lončene base, igrajo v marsikaterem
ansamblu, ki goji ljudsko glasbo, lončeni vodomec, živobarvna
figurica, narejena po podobi ptiča, ki živi v Krajinskem parku Lahinja,
pa navduši marsikaterega učenca, ki pride sem na izlet, da bi videl,
kako je bilo na vasi takrat, ko ni bilo elektrike in so si svetili z brezovimi
trskami, in je nekaj veljal tisti fant, ki je razcepil trsko tako na tanko, da
ni počila, ko si jo je dekle trikrat ovilo okrog roke. To je bil tudi znak, da
je zrel za pred oltar!
Toni Gašperič
Eden od hisov v Velikem Nerajcu. Nekoč so mu rekli »hiška za deco
delat«. Obiskovalci Krajinskega parka Lahinja ga bodo za
prenočevanje lahko najeli prihodnje leto. Ključe vhodnih vrat bo
imela Vera Vardjan, gonilna sila turističnega razvoja v vasi.
Lipov list - December 2017
26
Namig za izlet
Foto: Luka Dakskobler
V zavetju Alp
Decembrski potep po Prešernovem mestu
Ko Kranj osvetlijo sloviti
pesnikovi verzi
Kranj, prestolnica slovenskih Alp, spada med najbolj očarljiva mesta v Sloveniji. Obdaja ga mogočna kulisa
Alp, stoji na konglomeratu med rekama Kokro in Savo, skozenj se vije trideset metrov globok kanjon,
kar je velika naravna posebnost. Staro mestno jedro plemenitita šesttisočletna zgodovina in bogata kulturna
dediščina, ki jo je vidno zaznamoval France Prešeren. V začetku decembra, ob obletnici njegovega
rojstva, smo praznovali ta veseli dan kulture, ob obletnici njegove smrti, 8. februarja, bo Prešernov dan,
državni kulturni praznik.
Naklonjenost do kulture in največjega slovenskega pesnika Franceta
Prešerna je v Kranju občutiti na vsakem koraku. Pesnikov pečat dajejo
mestu Galerija Prešernovih nagrajencev, v kateri se predstavljajo najodličnejši
slovenski umetniki, Prešernova hiša, v kateri je pesnih deloval
in bival zadnji dve leti življenja in je zdaj muzej, Prešernov gaj, kjer
je pesnik tudi pokopan, Prešernov spomenik na Glavnem trgu in Prešernovo
gledališče.
Tudi praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja s pesnikovimi
verzi: Dobro v srcu mislimo, Vsi naj si v roke sežejo ter Kozarce zase
vzdignimo.
Praznični Kranj
Mesto letos krasijo tri praznične smreke. Na Maistrovem trgu, nad vodnjakom
na Glavnem trgu in pri Prešernovem gledališču, kjer stoji
osrednja smreka. Že same luči dajo mestu pridih romantike. Obiskovalci
pa lahko v njem poiščejo tudi kotiček za spominsko fotografijo
iz praznično okrašenega in prešernega mesta.
Otroško veselje
Otroški december je še posebno skrivnosten. Pravljični gozdiček z
Božičkovo hiško, živahnimi vevericami, sovami opazovalkami in Božičkovimi
jeleni iskrijo otroško domišljijo. Za gostimi jelkami se skriva
čisto pravi poštni nabiralnik, v katerega otroci oddajo svoja pisma.
V nedeljo, 17. decembra, bodo otroci ob ognju znova ustvarjali
zgodbe in igrali na inštrumente, prepevali božične pesmi in poslušali
glasbeno pravljico Kako je medved odkril božič? Nekaj inštrumentov
priskrbi Turizem Kranj, zelo pa so dobrodošla tudi domača
glasbila.
Otroci so vabljeni tudi na enourno večerno vodenje po kranjskih ulicah
v spremstvu izkušenega vodnika, prijaznega škrata Krančka
(19. decembra). Zbirno mesto bo pred Kranjsko hišo na Glavnem
trgu. Vsak otrok bo dobil laterno za osvetlitev poti. Kranček je velik
vedoželjnež, zato ni čudno, da najbolj uživa takrat, ko otroke popelje
po mestu in jim razkriva zgodbe hiš, pripovedke in legende starih
mestnih ulic.
Lipov list - December 2017
27
Namig za izlet
Foto: arhiv Turizem Kranj
Foto: arhiv Turizem Kranj
Otroci se bodo po mestu potepali v družbi škrata Krančka
Otroci (in odrasli) so vabljeni tudi na odprto mestno drsališče na Slovenskem
trgu, nad katerim se zvečer »prižge« nebo. Poskrbljeno je
tudi za izposojo drsalk ter okrepčilo s toplimi napitki in prigrizki.
Prešerno dogajanje
V Kranju bo prešerno vse dni v decembru: do 20. decembra še zlasti
pred Prešernovim gledališčem in na Maistrovem trgu, kjer bodo glasbeni
nastopi. Bogat decembrski program so pripravili tudi v Layerjevi
hiši. Po 20. decembru pa bo osrednje prizorišče prednovoletnega
dogajanja na Glavnem trgu, kjer bodo nastopili Nina Pušlar (21. decembra)
– na županovem koncertu, Avtomobili (22. decembra), pevke
nagrajenega evrovizijskega zbora Carmen Manet (23. decembra),
Praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja z verzi iz
pesmi Franceta Prešerna
Lado Leskovar (25. decembra), Abba Mia (26. decembra), The Harlem
voice (28. decembra) in drugi.
Za božič bo mesto obsijala svetloba nebesnih latern: z mostu čez Kokro
bodo namreč ob 17. uri spustili lampijone.
Za silvestrovo bo na Glavnem trgu nastopila skupina Pop Design, namesto
ognjemeta pa bodo ob zvokih dunajskega valčka z neba padali
konfeti.
Na sprehodu skozi praznično okrašeno mesto velja obiskati tudi trgovine
z domačimi unikatnimi izdelki in pokusiti dobrote kranjske kuhinje.
Urša Erjavec
Več: www.visitkranj.si
Foto: Ksaver Šinkar
Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje in našega največjega pesnika, je ena najbolj znanih slovenskih prireditev
ob kulturnem prazniku, 8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev, ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne obrti,
prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto
sprehaja veliki pesnik Prešeren.
Lipov list - December 2017
28
Naravna dediščina
Foto: Bojana Lipej
Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma.
Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok
Dolgotrajno sožitje
človeka z naravo
Naravni rezervat Škocjanski zatok, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper, je zaradi številnih
naravnih vrednot, ki jih premore, izjemnega pomena. Je življenjsko okolje številnih ogroženih prostoživečih
rastlinskih in živalskih vrst, ki so varovane na mednarodni ravni, ter območje številnih habitatov
in habitatnih tipov. Je dom okoli štiridesetim odstotkom vseh dvoživk, dobri polovici vseh poznanih ptic
in več kot tretjini vseh živečih sesalcev v Sloveniji. Biotsko pestrost območja omogočajo različne globine
lagune in raznolikost habitatov, kot so močvirni travniki, plitvine, bazeni, reke ... Škocjanski zatok pa je
tudi območje dolgotrajnega sožitja človeka z naravo; je poustvarjen prostor, ki je bil najprej degradiran
in zatem renaturiran.
Škocjanski zatok je bil pred leti tik pred tem, da ga zasujejo, območje
pa namenijo širitvi urbanega okolja oziroma Luke Koper. Vendar so
ga po večletnem pritisku okoljevarstvenikov vendarle zakonsko zavarovali
(naravni rezervat je od leta 1998), koncesijo za upravljanje zatoka
pa je leta 1999 dobilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic
Slovenije (DOPPS). Po tem so ga temeljito renaturalizirali.
Temeljita obnova zatoka
Glavno poslanstvo DOPPS v Škocjanskem zatoku je ohranjanje in varovanje
njegovih naravnih vrednot. Do leta 2007 so v rezervatu končali
obsežna obnovitvena dela, ki so poleg ureditve sladkovodnih in
polslanih življenjskih okolij vključevala tudi ureditev krožne poti okoli
sladkovodnega predela, namenjene še zlasti obiskovalcem. Zdaj je
tam postavljenih šest opazovališč in večja, osrednja opazovalnica.
Opazovanje biotske pestrosti območja je mogoče tudi na krajši učni
poti ob polslani laguni.
Leta 2015 so zgradili tudi središče za obiskovalce. To je sestavljeno iz lesene
konstrukcije, ki sicer ne ponazarja tradicionalne gradnje za to območje,
a s svojim videzom upodablja trstičje oziroma ptičje gnezdo, kar simbolično
sovpada z namenom rezervata. Z ureditvijo infrastrukture in
izvajanjem različnih programov za obiskovalce so upravljavci želeli omogočiti
spoznavanje rastlinskih in živalskih vrst tudi širši javnosti.
Po zatoku samostojno ali z vodnikom
V Škocjanskem zatoku so na voljo vodeni ogledi rezervata, vse prihodke
pa njegovo vodstvo vlaga nazaj v razvoj območja. Turizem v
Lipov list - December 2017
29
Polslana laguna
Foto: Bojana Lipej
Naravna dediščina
Foto: Igor Brajnik
Foto: Tomaž Mihelič
Polojnik – gnezdilka in selivka v naravnem rezervatu
Osrednja opazovalnica v zatoku
zatoku razvijajo kot priložnost za dodaten vir za opravljanje primarne
dejavnosti: varovanja narave.
Vodeni ogledi so na voljo šolskim skupinam in vnaprej napovedanim
skupinam z več kot desetimi obiskovalci. Vodenje je različno dolgo,
odvisno je od želja skupin, poteka lahko v slovenskem, italijanskem
ali angleškem jeziku. Za individualne obiskovalce je vstop na območje
rezervata prost.
Naravni rezervat je tudi dom kamarških kobil, s katerimi je iti mogoče
na ježo, poleg tega so nepogrešljive na izkustvenih delavnicah za
otroke. Kamarške kobile sicer niso avtohtona pasma na tem območju;
izvirajo iz pokrajine Camargue na jugu Francije. V rezervatu je tudi
podolsko govedo, ukrajinska pasma, ki spominja na tradicionalnega
boškarina (istrsko govedo). V Škocjanskem zatoku sicer zagovarjajo
avtentičnost rastlinskih in živalskih vrst, naselitev kamarških kobil in
podolskega goveda pa pojasnjujejo z namenom, da tujerodni pasmi
pripomoreta k ohranjanju primarne vegetacije rezervata.
V središču za obiskovalce je poleg bara in trgovine s spominki na voljo
tudi konferenčna dvorana, ki jo oddajajo za različne dogodke.
Obiskovalcev je čedalje več
Čeprav prvotni namen Naravnega rezervata Škocjanski zatok ni bil razvoj
turizma, temveč ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, se število obiskovalcev
v njem iz leta v leto povečuje. Z odprtjem novega središča zanje
leta 2015 se je obisk močno povečal: lani je rezervat obiskalo že več kot
sedem tisoč obiskovalcev. Pred tem jih ni bilo več kot tri tisoč na leto.
Avtentičnost, pomemben del doživetja
Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne
možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma.
Nanje smo se osredinili tudi študenti magistrskega študija Dediščinskega
turizma s Fakultete za turistične študije – Turistice pri raziskovanju
razvoja turizma v zatoku, s poudarkom na avtentičnosti, ki je zadnja
leta čedalje pomembnejši element turističnega doživetja.
Čedalje več turistov na potovanjih išče »neponarejeno, pristno, nepokvarjeno,
resnično« (splošne definicije avtentičnosti). Tako se pobliže
seznanijo z okoljem, ki ga obiščejo, in se laže vključijo vanj. A pri obljubljanju
avtentičnosti turistom je potrebna previdnost: kje je meja, do
katere lahko tisti, ki razvijajo turizem, spreminjajo neko okolje, dediščino
..., turistične zanimivosti, torej, da bodo te še avtentične?
V raziskavi smo opravili intervjuje z različnimi predstavniki razvoja turizma
v Škocjanskem zatoku oziroma njihovimi predstavniki iz javnega,
zasebnega in civilnega sektorja. Vsi menijo, da je avtentičnost za (uspešen)
razvoj turizma v zatoku izjemno pomembna – še zlasti zato, ker
vidno pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti rezervata in s tem
njegove edinstvenosti. Vsi se tudi strinjajo, da je treba še naprej zagotavljati
merila, ki bodo varovala naravno dediščino območja.
Zgled za preostala varovana območja
Prav to: poudarjanje pomembnosti ohranjanja narave in ozaveščanje
javnosti o njej je lahko osrednja naloga turizma v Škocjanskem zatoku.
S skrbno pripravljenim akcijskim načrtom za njegov nadaljnji razvoj
(ob sodelovanju vseh, ki so vključeni vanj) bi lahko naravni rezervat
na pragu Kopra postal zgled načrtovanja razvoja primerljivih
varovanih območij v Sloveniji.
Avtentičnost Škocjanskega zatoka lahko – ob pravilni interpretaciji –
obiskovalca popelje v preteklost, mu odpre pogled v prihodnost in
ga opominja na sedanjost: na pomembnost človekove vloge pri
ohranjanju naravne in kulturne dediščine.
Anja Pipan
(*Ob zahvali kolegom študentom Dediščinskega turizma pri predmetu
Valorizacija avtentičnosti v turizmu in izvajalcema dr. Gorazdu Sedmaku
in dr. Simonu Kermi.)
Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naravni rezervat kot območje
pomembnega življenjskega prostora za številne živalske in rastlinske
vrste, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se vzdržuje z uravnoteženim
delovanjem človeka. Pravilna umestitev izbranih oblik turizma lahko v
zavarovano območje prinese veliko prednosti za njegov razvoj: boljše
ozaveščanje javnosti o pomembnosti varovanja narave in ohranjanja
naravne ter kulturne dediščine, boljšo kakovost življenja v lokalni skupnosti,
izboljšanje ekonomskih možnosti in krepitev promocije kraja.
Lipov list - December 2017
30
Kulinarični kotiček
Foto: Uroš Abram
Elvis Kudić, najmlajši tekmovalec letošnjega šova Masterchef Slovenija
Kuhanje mu je bilo zagotovo
položeno v zibelko
Ko pobrskaš po spletu o Elvisu Kudiću, se članki o njem kar vrstijo – najmlajši tekmovalec in finalist
letošnjega šova Masterchef Slovenija je odgovoril že na prenekatero vprašanje o sebi in svojih kulinaričnih
prebojih. In o marsičem vmes. Zato sva se z 21-letnikom, ki prihodnje leto končuje šolanje na Srednji
gostinski in turistični šoli Radovljica, pogovarjala še zlasti o mesecih, ki so sledili priljubljenemu kulinaričnemu
šovu. Seveda pa se mu nisva mogla povsem izogniti ...
Novembra je na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani z drugimi
dijaki šole ustvarjal sladki jedilnik, oktobra je ocenjeval mlade tekmovalce
na državnem tekmovanju Turistične zveze Slovenije Zlata kuhalnica
v Kranjski Gori, septembra je preživel tri tedne v Angliji, kjer je
delal v restavraciji, poleti je bil en mesec na praksi v ljubljanski slaščičarni
Čopomana ... Zato ni presenetljivo, da Elvis Kudić na vprašanje,
ali bi si želel delati pri katerem znanem slovenskem chefu oziroma
chefinji, odgovori, da mora najprej končati šolo, in stvarno prida: »Če
bom začel prehitevati, se bom spotaknil.«
Odlična angleška izkušnja
Skorajda ves september je preživel v Plymouthu, mestu na
jugozahod ni angleški obali, kamor je odšel z drugimi dijaki (skupaj jih
je odšlo v Anglijo deset) Srednje gostinske in turistične šole Radovljica
v sklopu Erasmus+ in pod vodstvom mentorice Gabrijele Jošt. O
njem so v tamkajšnjem časniku The Herald News objavili tudi obsežen
prispevek. »Ta izkušnja je bila zame precejšen izziv. Zanimalo me
je, kako se bom znašel v tujem okolju, še zlasti ob uporabi angleščine
v vsakdanu in pri delu; in uspelo mi je. Po horoskopu sem riba in se
znam prilagoditi, pomanjšati svoj ego in se spustiti na realna tla, ne
glede na dosežke,« se nasmehne Elvis.
V restavraciji, kjer je delal, ga je navdušila izjemna profesionalnost pri
delu: »To je odlično organizirano, zaposleni ločijo med prijateljevanjem
in delom, četudi imajo morda slab dan, tega pri delu ne pokažejo
in ga izvrstno opravijo.« V restavraciji je delal po pet dni na teden.
»Moj šef mi je ob prihodu dejal: ’Čeprav si bil v Masterchefu, je to
tvoja prva izkušnja z delom v profesionalni kuhinji. Zato boš začel –
na začetku. Z rezanjem zelenjave, pobiranjem naročil za jedi in pripravljanjem
krožnikov. Tempo je bil hud. Ob večerih je bilo v restavraciji
tudi po dvesto gostov. Bilo je precej utrudljivo, a k sreči sem v Masterchefu
izkusil delo pod časovnim pritiskom, zato sem se znašel ne glede
na to, koliko lističev z naročili sem hkrati prevzel.«
Konce tedna so imeli dijaki prosto in ta čas je Elvis izkoristil tudi za
spoznavanje tamkajšnje gastronomije, še zlasti sladic.
Čas je za torte!
Prav sladice, je povedal, so zanj največji izziv. »Priprava sladic me nikoli
ne utrudi, ne morem se je naveličati, v njej preprosto uživam, sem
Lipov list - December 2017
31
Elvisova stvaritev iz šova Masterchef
Foto: arhiv POP TV
Foto: arhiv POP TV
Ustvarjanje v šovu Masterchef Slovenija 2017
Kulinarični kotiček
sproščen. Ne znam pojasniti, zakaj. A še veliko žgancev moram pojesti,
da bom pripravljal res dobre sladice,« je šaljivo samokritičen. Poleti
se je med enomesečno prakso v Čopomani navdušil nad tortami.
»Delal sem pri eni najboljših slaščičark v Ljubljani. Toliko novega sem
se naučil od nje in toliko novega znanja o pripravi tort sem usvojil, da
so me povsem navdušile.« (In ko smo že pri sladicah: ne spreglejte
Elvisovega recepta za borovničevo pito!)
Preprosto, brez »nakladanja«
Sicer mu je najbliže italijanska kuhinja. »Ko sem se na šoli naučil pripravljati
rezančno testo oziroma testenine, sem ugotovil, da je to to.
Iz njih je mogoče ustvarjati toliko jedi, lahko se igraš. Tako sem odkril
raviole, ki jih še posebno rad pripravljam; so skrivnostni, nikoli ne veš,
kaj je v njih, so lepe oblike. Prava poezija. Sicer pa imam rad čiste
okuse, s čim manj prepletanja, da veš, kaj lahko pričakuješ, kaj boš
dobil. Brez ’nakladanja’. Preprosto, a na vrhunski ravni.«
Kaj pa po njegovem mnenju loči vrhunskega chefa od povprečnega?
»Da je sposoben spustiti svoj ego, da se ne obremenjuje, kdo je boljši
od njega, in da je kuhanje tisto, kar najraje počne. Da na tem gradi
svoj uspeh. Talent je seveda pomemben, a tudi tega je treba piliti.
Menim, da me je v finale Masterchefa pripeljala prav ljubezen do kuhanja
in to, da se nisem obremenjeval s konkurenco.«
Z atletskega stadiona v kuhinjo
Pri Elvisu je bil sicer v ospredju najprej šport, kulinarika je prišla pozneje.
»Pet let sem treniral atletiko in živel samo za šport. Zato sem
se tudi prepisal z ekonomske gimnazije na to šolo – da bi laže treniral.
A potem se je nenadoma vse obrnilo na glavo. Poškodoval sem
se in končal športno pot. Začel sem se udeleževati tekmovanj v kuhanju.
In nato je prišel Masterchef ...« A ljubezen do kuhanja se vendarle
ni izvila iz nič. Zanjo ga je že zgodaj navdušila mama, že v
osnovni šoli je spremljal ameriško različico Masterchefa. »Spremljal
sem ga od prve sezone naprej. Rekel sem si, da bom nekoč nastopil
v njem. In zmagal! Ko me je sošolka prijavila za nastop v šovu, sem
sklenil sprejeti izziv. Mi je pa žal, da nisem zmagal – nisem izpolnil
svojih otroških sanj. Toda ... Če si bom prizadeval še naprej, jih še
lahko uresničim in dvignem pokal!« Sicer pa pravi, da mu je kuhanje
očitno usojeno: »Bolj sem se oddaljeval od njega, bolj me je nekaj
potiskalo nazaj vanj.«
minut za pripravo trihodnega menija in 37 krožnikov za goste. Mislil
sem, da bom kar umrl,« se nasmehne. »Ja, biti uspešen chef mora biti
kar naporno.« S šovom je dobil tudi malce tršo kožo, zaupanje vase,
da stoji za tem, kar ustvari.
V članku v plymouthskem časopisu The Herald News je dejal, da si
želi postati poklicni chef in imeti svojo restavracijo. »Res je. Želim si
imeti restavracijo s svojim pečatom. A najprej hočem postati Masterchef,
to je moj prvi veliki cilj.«
Mateja Gruden
Recept za Elvisovo borovničevo pito
Pripravimo krhko testo. Obteženo najprej pečemo 10 minut pri
180°C, zatem še 10 minut brez obtežitve in še 15 minut z nadevom.
Za nadev v skledi z mešalnikom raztepemo mascarpone
(250 g), dodamo kislo smetano (360 g), 5 žlic borovničevega pireja
(priprava: v lonec damo 500 g zamrznjenih borovnic, 250 g
svežih jagod, nekaj listov sveže mete in malce sladkorja, povremo,
zamešamo z električnim mešalnikom in precedimo ter ohladimo),
zatem vmešamo 2 rumenjaka, 3 žlice kristalnega sladkorja ter sok
in naribano lupinico limone. Po pečenem testu potresemo karamelizirane
borovnice (250 g svežih borovnic in 2 žlici sladkorja) in
prelijemo z nadevom. Po pečenju počakamo, da se pita ohladi.
Premažemo jo še s kremo iz 500 g mascarponeja in preostalim
borovničevim pirejem, ki smo ga pripravili za nadev. Nazadnje na
pito nabrizgamo merengo iz beljakov.
Foto: arhiv E. K.
Najprej si želi postati Masterchef
Masterchef je bil zagotovo dragocena izkušnja (tudi) z vidika novih
znanj? »V šovu sem se veliko naučil. Številne jedi sem tam prvič pripravljal.
V finalu sem zgrabil srnin file, ki ga nisem pripravil sam še nikoli
v življenju; še zdaj ne vem, zakaj sem ga izbral,« se v smehu spominja.
»Sodniki so nam tekmovalcem ob predstavitvi jedi vselej
svetovali, kaj bi lahko morda naredili drugače, bolje. Šov je bil izjemno
zanimiva izkušnja tudi s psihološkega vidika. Kako ustvarjati pod
časovnim pritiskom ... Mislim, da smo imeli v polfinalu uro in dvajset
Lipov list - December 2017
32
Kulinarični kotiček
Pri pripravi prgarskih jedi je Bojani Pipan (tretja z desne) priskočilo na pomoč šest kuharic.
Dobrote iz Prgarije
Veste, kaj vse je mogoče
pripraviti iz tepk?
V Zasipu pri Bledu so pred kratkim izdali novo knjižico receptov Dobrote iz Prgarije. Osnova zanje so
posušene hruške tepke oziroma z njihovim mletjem pridobljena moka, ki daje slanim in sladkim jedem
edinstven okus.
France Prešeren je vasico Zasip pri Bledu poimenoval »oltar Gorenjske«,
saj od tod uživamo v čudovitem razgledu, še zlasti, če se vzpnemo
na Hom, ki se dviga nad vasico. Znana pa je tudi kot Prgarija in
njeni prebivalci kot Prgarji. Po ljudskem izročilu so tako poimenovali
domačine v časih, ko je bilo tod veliko nasadov tepk. Te so ljudje posušili
in jih zmleli v posebno moko, ki so jo poimenovali prga. Iz nje so
večinoma pekli kruh.
Ohranjanje tradicije in prenos znanja
»V Turističnem in Kulturno-umetniškem društvu Zasip si prizadevamo
za ohranjanje tradicije in prenos znanja na prihodnje generacije.
Društvi že nekaj let sodelujeta pri skupnem projektu Prgarija, ki vključuje
ohranjanje vaških običajev in šeg, predstavitve na različnih dogodkih,
pokušnje prgarskih jedi, organizacijo vsakoletnega dogodka
Prgarski dan, kuharske delavnice v Zasipu in še kaj,« je povedala Mateja
Vilman iz Turističnega društva Zasip, ki skupaj s Kulturnoumetniš
kim društvom Zasip pripravlja Prgarski dan; letos je bil konec
oktobra, na njem pa so predstavili novo knjižico Dobrote iz Prgarije.
Veliko delo domačinke Bojane Pipan
Ta je nastala po idejni zasnovi domačinke Bojane Pipan, ki že več kot
trideset let namenja svoj prosti čas društvom v KS Zasip. Njeno delo
je eden od temeljev knjižice receptov in odmevnosti projekta Prgarija.
Na podlagi pripovedovanj, z lastno domišljijo in s kuharskim znanjem
je skrbno izbrala ter zapisala recepte za nekatere tipične jedi iz
prgine moke, omenjeni društvi pa sta poskrbeli za izdajo knjižice.
Publikacija vsebuje petnajst izbranih receptov s podrobnimi navodili
za pripravo jedi: značilnega prginega kruha ter drugih slanih in sladkih
jedi. Avtorji knjižice upajo, da bodo ljudje segali po njej in popestrili
svoje jedilnike s prgarskimi jedmi. Pri projektu sicer sodeluje tudi
vaška gostilna Kurej, ki je v svojo dnevno ponudbo vključila okusne
prgine štruklje.
Priznani slovenski etnolog Janez Bogataj je v uvodu knjižice zapisal,
da je projekt Dobrote iz Prgarije šolski primer razvoja sodobne
kulinarične prepoznavnosti in istovetnosti kraja, če nam le prehranska
kulturna dediščina pomeni izhodišče za iskanje inovativnih, sodobnih
rešitev.
Lipov list - December 2017
33
Kulinarični kotiček
Tepke, glavna sestavina za pripravo jedi v knjižici
Bojana Pipan, avtorica receptov v Dobrotah iz Prgarije
Skrb za kulinarično identiteto tudi v prihodnje
Pozitivni odzivi dajejo avtorjem projekta velik zagon za načrte v prihodnje
– nadaljnji razvoj kulinarične identitete in prepoznavnosti
kraja. Tako, denimo, že sodelujejo tudi z društvom Učni sadovnjak, v
katerem ozaveščajo o pomenu samopreskrbe s sadjem in zelenjavo.
Z njihovo pomočjo bodo lahko v Zasipu pri Bledu skrbeli za ohranjanje
in razmnoževanje avtohtone, lokalne in tradicionalne sorte gorenjske
tepke. V Domu krajanov Zasip bodo tudi v prihodnje kuharske
delavnice z Bojano Pipan, na katerih se lahko udeleženci naučijo
pripraviti v knjižici opisane lokalne dobrote. V okviru Kulturno-umetniškega
društva Zasip deluje tudi otroška skupina Mladi Prgarji, ki na
prireditvah obuja vaške legende, običaje, narečja, plese, pesmi in lokalno
kulinariko.
»V prihodnje se nameravamo usmeriti še zlasti v predstavitev lokalnih
dobrot tujim gostom in vključevanje prgarskih jedi v ponudbo okoliških
gostinskih ponudnikov,« je še dejala Mateja Vilman.
Več: www.zasip.si
Janez Kuhar
Foto: arhiv TD Zasip
Prgini štruklji, ki jih pripravljajo v gostilni Kurej
Lipov list - December 2017
34
Zeleni zgledi
Foto: Saša Urih
Pira je že pred časom prevzela primat na njivah in v izdelkih; na fotografiji: družina Žitnik
– v ospredju Robi s sinom Blažem, v ozadju Rosmarie
Pirine dobrote z Dravskega polja
Na kmetiji Žitnik prisegajo
na lokalno, domače in sveže
Pirini keksi. Pirine palčke z bučnimi semeni. Pirini čokoleškoti. Polnovredne pirine testenine s svežimi
domačimi jajci. Pirin kruh, pečen v krušni peči. Gladka in polnozrnata pirina moka. Bučno olje in semena.
Na kmetiji Žitnik v vasi Starošince na Dravskem polju sta zakonca Rosmarie in Robi Žitnik pred leti začela
zgodbo, s katero sta »ušla« prevladujoči tradiciji intenzivnega kmetijstva na domačem podeželju: zgodbo
o kmetovanju, ki je po obsegu sicer skromnejše, a človeku prijaznejše, in o slastnih domačih izdelkih,
po katerih sega čedalje več zadovoljnih kupcev. Konec novembra sta bila tako polno zaposlena s peko in
pakiranjem piškotov in drugih dobrot po naročilu podjetij, ki se že oskrbujejo z decembrskimi darili.
Lokalno je v turizmu pred leti postala ena vodilnih besed. Turisti čedalje
bolj iščejo kar koli, čemur je mogoče pripeti etiketo »lokalno«,
tudi zgodbe v senci odmevnejših turističnih zanimivosti. Te celo postajajo
nepogrešljiv del želenega turističnega doživetja. Zgodba o
kmetiji Žitnik sicer (še) ni turistična, je prej ko ne bolj kulinarična – a
skozi želodec se poraja tudi ljubezen do krajev, ki jih obiskujemo.
Pira – raje manj, a z več okusa
Rosmarie in Robi Žitnik sta se priprave dobrot, ki so na prodaj na njuni
kmetiji v Starošincah (v bližini muzeja podeželja, kjer je na ogled
zbirka kmečkega orodja in strojev, ki so jih na Dravskem polju uporabljali
do sredine prejšnjega stoletja), resneje lotila pred petimi leti –
kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo je Robi prevzel od svojih
staršev. Njuni krušni in drugi izdelki so skorajda v celoti iz sestavin, ki
jih pridelujeta na kmetiji. Zdaj pridelujeta večinoma piro, ječmen in
koruzo, ki ju večinoma prodata, in buče, iz katerih pridelujeta olje in
bučna semena; kakšno leto posejeta in žanjeta tudi lan in ajdo. A pira
je tista, ki je prevzela primat – na njivi in v izdelkih.
Zanjo sta se odločila pred leti zaradi zdravstvenih težav v družini.
»Imela naj bi ugodnejši vpliv na zdravje kot, recimo, pšenica. V svetu
je v zadnjih letih čedalje bolj priljubljena. Midva vztrajava pri sorti
pire, ki daje manj pridelka, saj ne prenese umetnih gnojil, tudi škropiv
ne. Če je letina dobra, pridelamo na leto v povprečju 2,5 tone
neoluščene pire, kar je precej manj, kot bi je lahko, če bi uporabljali
umetna gnojila in škropiva. Tako pa smo odvisni tudi naravnih razmer
– suše, toče ... A zato ohranjamo zemljo bolj spočito in to je
občutiti tudi v izdelkih, ki jih pripravljamo iz pire. Poleg tega je ne
luščimo vnaprej, ampak sproti, kadar jo potrebujemo za mletje oziroma
za moko. Veliko kupcev nam pove, da je ta izjemno okusna.
Kakovosti ne zagotavlja količina – in tako je tudi v tem primeru,«
pripovedujeta zakonca Žitnik.
Njuna kmetija sicer ni ekološka, poudarita – tudi izdelkov ne oglašujeta
s pripono eko, čeprav si prizadevata čim bolj upoštevati
načela biodinamičnega kmetovanja (biodinamika je metoda
kmetovanja, ki poleg ekoloških upošteva zakonitosti naravnega
gibanja Zemlje in letnih časov, op. p.). »Poudarek je na lokalnem,
Lipov list - December 2017
domačem, svežem,« pojasnjujeta. Manjšo njivo, ki jo obdelujeta
po načelih ekološkega kmetovanja, sicer imata, a za zdaj zgolj za
potrebe družine.
Ko spodrsljaj prinese večjo prodajo
Za pirine kekse in čokoleškote sta že prejela znak kakovosti Dobrot
slovenskih kmetij. Tanki in okrogli čokoleškoti, ki so v ponudbi kmetije
Žitnik »najmlajši«, so pravzaprav ponesrečena različica prvih, ki so
bili na prodaj, v smehu pove Rosmarie: »Najprej so bili debelejši, potem
pa so se nekega dne v poletni vročini razlezli in stanjšali. A ljudem
so bili veliko bolj všeč kot prej in prodaja čokoleškotov se je začela
povečevati. Tudi tako lahko odkriješ pravi recept!« Vsi pekovski
izdelki so sicer iz pirine moke, ta je osnovno živilo. Na začetku, ko sta
se lotila peke in prodaje izdelkov, je le malo ljudi poznalo piro; zdaj jo
poznajo že skorajda vsi, tudi uporabljajo jo čedalje pogosteje in zanima
jih čim več o njej.
Poleg tega so v ponudbi zgolj tisti izdelki, ki jih imajo radi Rosmarie,
Robi in njun sin Blaž, trinajstletnik, ki je rad vpet v delo na kmetiji.
»Ne moremo prodajati nečesa, česar ne maramo sami,« je odločna
Rosmarie.
Zadovoljne kokoši, okusna jajca
Poleg tega, da prodajata pekovske in druge dobrote, je njuna kmetija
odprta tudi za oglede. Za zdaj jo večinoma obiskujejo društva podeželskih
žena in deklet in tisti, ki bi se radi lotili česa podobnega na
domači kmetiji. Obiskovalci so navdušeni nad kokošnjakom z zeleno
streho za prijetnejše bivanje kokoši (ki, mimogrede, zobajo lan in tako
bogatijo jajca, ki so v pekovskih izdelkih, z maščobnimi kislinami
omega 3 in omega 6), marsikdo pri njima prvič vidi pravo, zeleno
barvo 100-odstotnega bučnega olja, je povedala Rosmarie. Za obiskovalce
pripravita tudi pokušnjo izdelkov, »in tako gre dober glas od
ust do ust, kupcev pa je čedalje več«.
Na kmetiji so poleg kokoši še prašiči; žal se je svinjine pred časom
oprijel sloves nezdrave hrane, pravi Robi. A če se ozremo nazaj,
ugotovimo, da so se nekoč prehranjevali predvsem z njo. Res pa so
meso jedli kvečjemu enkrat na teden in ne tudi večkrat na dan, kakor
zdaj, prida.
Zgodba je verodostojna le, če je celovita
Ljudje čedalje bolj cenijo izdelke, ki so domači in iz svežih sestavin,
glede tega so čedalje bolj ozaveščeni, ugotavlja Rosmarie. Bi
Kokoške in njihov dom z zeleno streho v ozadju
se lahko dejavnosti lotila pred, recimo, dvajsetimi leti? »Verjetno
bi začela in zelo hitro obupala,« je stvarna. »A takrat sva drugače
živela tudi midva. Nisva imela niti želje niti znanja, da bi kaj spremenila.
Zdaj je drugače in ljudje to opazijo. Opazijo, da je stroj, s
katerim greš na njivo, drugačen od prevladujočih na poljih in njivah.
Ne gre samo za to, kaj ješ – gre za to, kako živiš. Zgodba mora
biti celovita.«
Počasi, v mejah zmogljivosti
Pet let zatem, ko sta sklenila, da peka ne bo več zgolj njun konjiček,
ampak tudi posel, sta zadovoljna. »Še zlasti zato, ker izdelkov niti
nisva kaj dosti oglaševala. Zgodbo sva razvijala počasi, postopoma,
glede na najine zmogljivosti. Marsikdo nama reče: ’Toliko dela imata,
pa sta vseeno videti zadovoljna!’ Zato, ker delava toliko, kolikor
zmoreva – do meje, ki pa je ne prestopiva. Nikoli si nisva postavljala
napihnjenih ciljev, ki bi zahtevali eksplozijo izdelkov in dela,« razlaga
Rosmarie. »Tako nama uspeva dohajati trg, ob tem pa ohranjava
kakovostno družinsko življenje – to nama je ključno; dopolnilna dejavnost
je na drugem mestu. Pogosto slišiva: ’Zakaj pa se ne lotita še
česa novega?’ Ljudje prihajajo z idejami, recepti. Ampak midva
vztrajava pri tem, kar zmoreva.«
Mateja Gruden
Foto: Saša Urih
35
Zeleni zgledi
Foto: Saša Urih
Pirine dobrote kmetije Žitnik
Lipov list - December 2017
36
Inovativno
S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo o nastanku
in izjemni zgodovini razvoja najbolj znane turistične jame na svetu.
Expo jama kras
Postojnska jama
v prostoru in času
Postojnska jama, največja in najbolj obiskana turistična jama, se obiskovalcem predstavlja na prav poseben
način. Njen razvoj, značilnosti kraških pojavov in njeno kulturno zgodovino si je mogoče ogledati na
razstavi EXPO jama kras. Ta je zanimiva tako za obiskovalce, ki se s krasom in jamami srečujejo prvič, kot
za strokovnjake. Obenem pa predstavi tudi svojevrsten pogled na načelo trajnostnega razvoja.
Predstavljene teme opisujejo jamo v prostoru in času s poudarki njene
naravne in kulturne dediščine v svetovnem pomenu ter človekove
aktivnosti ob jami in v njej od pračloveka, obdobja pred odkritjem
notranjih delov jame in po njem ter njegove aktivnosti pri raziskovanju
in razvoju sodobnega jamskega turizma do današnjih dni. Razstava
EXPO jama kras je namenjena vsem, ki jih zanimajo širša zgodovinska
in družbena ozadja, ki so pripeljala do tega, da je Postojnska jama
najbolj znana turistična podzemna jama na svetu.
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska
jama, pravi: »EXPO jama kras je pomembna dopolnitev obstoječe ponudbe
in nadgradnja dosedanje interpretacije jame z novimi vsebinami,
ki jih obiskovalci pri ogledu jame doslej niso spoznavali. Z največjo
stalno razstavo o jami in kraških pojavih na svetu izpolnjujemo
sanje številnih upravljavcev in generacij, ki so si prizadevale za uresničitev
te ideje, a se je le-ta vedno odmikala v prihodnost.«
Nove tehnologije in načini interpretacije
Razstavna zbirka je vrata odprla po 111 letih želja in idej, ki so pretekla
od prve zamisli o postavitvi muzeja Postojnske jame. Družba Postojnska
jama, ki je k sodelovanju pri izvedbi povabila tudi Inštitut za raziskovanje
Krasa ZRC SAZU, je s tem dejanjem več kot odlično izpolnila svoje
poslanstvo. Rezultat znanja in sodelovanja strokovnih sodelavcev
Postojnske jame in IZRK ZRC SAZU je, da je Postojnska jama predstavljena
tako, da obiskovalec spozna naravni in turistični razvoj ter pomen
jame v prostoru in času, in to z uporabo novih tehnologij in načinov
interpretacije. Taki projekti so praviloma v javni lasti, tako da je
posebnost razstave EXPO jama kras tudi v tem, da je zasebni projekt.
S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo
o nastanku in izjemni zgodovini turističnega razvoja najbolj znane
turistične jame na svetu. Obiskovalci kras in kraške pojave spoznavajo
na podlagi projekcij različnih vsebin na tridimenzionalni maketi ter
odkrivajo posebnosti kraškega okolja in svetovne presežke Postojnske
jame na steni svetovne slave. Vse skupaj je zastavljeno poučno,
interaktivno in zabavno.
Številni presežki Postojnske jame
Različne teme so predstavljene ločeno, povezuje pa jih rdeča nit –
Postojnska jama v prostoru in času. Najprej so prikazani presežki, po
katerih jama slovi, nato njena lega v prostoru, potem geologija in
značilnosti kraškega površja. Opisan je nastanek jam in podana oseb-
Lipov list - December 2017
37
Inovativno
Človek se najprej v jami pojavi kot ledenodobni prebivalec, pozneje, skozi zgodovinski razvoj,
pa se njegova vloga spremeni – postane raziskovalec jame.
na izkaznica Postojnske jame, predstavljeni so njena neživa in živa
vsebina, značilnosti pretakanja vode na krasu, problem onesnaževanja.
V drugem delu spoznamo, kako je človek uporabljal jame in jih
doživljal v preteklosti, njegovo poznavanje Postojnske jame pred velikim
odkritjem notranjih delov, raziskovanje podzemnega sveta, razvoj
infrastrukture in z njim povezan turistični razvoj od upravljanja,
razvoja vodniške službe do trženja in umetnosti.
V okviru nosilne teme je ena od podtem v celoti namenjena interpretaciji
kraškega vodonosnika glede preskrbe z vodo in temu,
kako visoka je stopnja ranljivosti kraškega podzemlja in podtalnice.
Prečiščevalna moč vodonosnika je namreč zaradi njegove prevotljenosti
izjemno majhna. V okviru razstave je obiskovalcem prikazana
tudi zgodba o razodetju skrivnosti razmnoževanja človeške
ribice v obliki tako imenovanega »videomorphinga«. Po obisku pa
si lahko ogledajo trinajstminutno videopredstavitev o nastanku
kraškega sveta in še dve drugi razstavi: Življenje v milijardah let in
Metulji sveta.
S. Paternost, Postojnska jama, d. d.
Foto: Iztok Medja/arhiv Postojnska jama
Posebna pozornost je namenjena najmlajšim, ki jih skozi razstavo interaktivno vodita človeška ribica
in hrošč drobnovratnik in ki lahko celo preskusijo vožnjo pravega jamskega vlaka.
Lipov list - December 2017
38
Inovativno
Grajski pobeg – nova igra
na Ljubljanskem gradu
Ena ura, ena ekipa, en cilj: oživiti zmaja! Ljubljanski grad dopolnjuje svojo turistično ponudbo z adrenalinsko
pustolovščino z elementi sobe pobega: z igro Grajski pobeg.
Ob reševanju petih ugank bodo obiskovalci odkrivali resnično
grajsko in mestno zgodovino ter legende, nekatere skrite prostore
Ljubljanskega gradu, pridobili nova znanja, predvsem pa se ob
igranju zabavali in morda jim bo celo uspelo rešiti zmaja. Prav tistega
zmaja, varuha mesta, ki je po spopadu z vitezom Jurijem
izginil v podzemlje ...
Gre za inovacijo s področja igrifikacije v turizmu, ki bo domačim in
tujim obiskovalcem predstavila resnično grajsko in mestno zgodovino
na drugačen način, skozi reševanje različnih nalog pa bodo odkrivali
tudi skrite prostore gradu.
Igra, ki so jo razvili v sodelovanju s podjetjem Escape Room Enigmarium,
se začne in konča v Info centru na Ljubljanskem gradu. Ekipo sestavljajo
od dva do štirje igralci, ki morajo najpozneje v eni uri v različnih prostorih
znotraj grajskega obzidja in s pomočjo igralnega načrta ter posebnega
medaljona rešiti pet viteških preizkušenj in se prebiti do raziskovalnega
tabora, kjer jih čaka najpomembnejša naloga: oživiti zmaja.
Obiskovalcem je igra na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, vse
dni v letu, in sicer na vsakih deset minut od odprtja gradu, pa do dve
uri pred njegovim zaprtjem, dokler so na voljo prosta mesta.
L. L.
Foto: arhiv Ljubljanski grad
Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si).
Lipov list - December 2017
Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije
Domačijo Mahnič odkrivajo
obiskovalci od blizu in daleč
Naša dežela slovi kot vinorodna, pa tudi po tem, da je med vinarji in vinogradniki čedalje več žensk. Med
njimi je tudi Ingrid Mahnič iz doline Dragonje, na meji med Slovenijo in Hrvaško, kamor jo je tokrat mahnil
Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS).
39
Pod drobnogledom
Ingrid Mahnič je že dvanajst let predsednica Društva vinogradnikov
slovenske Istre, sommelierka I. in II. stopnje, vitezinja vina Slovenskega
reda vinskih vitezov in še bi lahko naštevali njene funkcije in vloge.
Še zlasti pa je prijazna gostiteljica z zelo veliko znanja o trti in vinu.
Zato ji gostje radi prisluhnejo, tako domači kot tuji, med katerimi so
tudi iz daljne Avstralije in Azije.
Družina Mahnič ima na razgibanih gričih nad dolino Dragonje 27.000
trt, a še premalo, pravi Ingrid. Zato so pred kratkim posadili 1500
novih trt, med njimi tudi potomko najstarejše trte na svetu, ki raste v
štajerski metropoli.
Med vini, ki najbolj navdušujejo goste domačije Mahnič s hramom in
kletjo, je cipro iz sorte muškata. Vonj ima po vrtnici in tudi njegovo ime je
zgovorno: Portorose, kar je staro ime za Portorož (pristanišče rož).
Ingrid Mahnič meni, da bi lahko bil ta del Slovenije bolj urejen, »kot na
hrvaški strani«, RTD TZS pa je opozorila na most na meji, ki »razpada pred
očmi vseh, tudi turistov!« Karl Vernik, predsednik RTD TZS je ob tem pripomnil,
da bi bil že skrajni čas, »da se tako naša kot hrvaška stran dogovorita
in najdeta skupni jezik za čim prejšnjo obnovo mostu!«
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Ingrid je RTD TZS popeljala po urejeni domačij, tudi do
kraškega vodnjaka, ki ga imajo v nasadu oljčnih dreves. Na
fotografiji: Ingrid Mahnič, levo Karl Vernik, desno Pavle Hevka,
podpredsednik RTD TZS.
Znameniti toč, nad katerimi so navdušeni domači, še zlasti pa
tuji gostje. Ingrid ga pripravi z domačim pršutom v odličnem
domačem refošku.
Spominska plošča, ki jo imajo ponosni Mahniči na svoji
domačiji na vidnem mestu v hramu.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
December 2017
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - December 2017
40
Skok k sosedom
Foto: Ski amadé
Najviše ležeča kmečka tržnica
Smučanje v Avstriji
Velike naložbe v
smučarsko infrastrukturo
in programi za dušo
Pri severnih sosedih je smučanje doživetje za telo in dušo, predvsem pa večplastni turistični proizvod, ki
čedalje bolj temelji na čudežih sodobne tehnologije, a hkrati ne pozablja na skrbno pripravljene spremljevalne
vsebine in posluh za užitek duše.
Na začetku 20. stoletja se je začela pisati zgodovina avstrijskega smučanja,
tesno povezana z imenom Mathias Zdarsky, ki se je prvi spustil
po strmini na lesenih deskah in si pri tem pomagal z leseno palico.
Kmalu so sledila prva smučarska tekmovanja, prelomna revolucija pa
se je zgodila potem, ko sta Hannes Schneider in Toni Seelos iznašla
lok na robnikih in vzporedni lok. To je bil povod, da je svet zajelo
šport no gibanje, ustanavljati so se začele šole smučanja, med katerimi
je bila tudi prva smučarska akademija Hannes Schneider v Sankt
Antonu ob Arlbergu.
Avstrija se je počasi razvijala v smučarski eldorado, saj se je avstrijski
način smučanja razširil vse do Japonske in ZDA, potem ko je sredi 50.
let Stephan Kruckenhauser izumil tehniko smučanja »wedel«. To pomeni,
da smučar v hitrih, kratkih lokih in z nogami skupaj elegantno
vijuga po smučarski stezi navzdol.
Leta 1888 je norveški raziskovalec Fridtjof Nansen s spremljevalci
na smučeh prečkal Grenlandijo, kmalu zatem pa naj bi začeli smučanje
poučevati tudi v Sloveniji. Na Norveškem naj bi prav v teh
letih naročil smuči Edmund Čibej, učitelj iz Ajdovščine, ki je nato
učil smučati tudi druge. Po vzoru Čibejevih norveških smuči je za
mladino začel izdelovati smuči ajdovski kolar Franc Krapež - Porobanovec.
Gozdarski nadzornik z gradu Snežnik H. E. Schollmayer
pa je leta 1893 napisal priročnik Na snežkah (Auf Schneschuhen),
namenjen lovcem, gozdarjem in turistom, da bi jih spodbudil k
uporabi smuči in učenju smučanja.
Iz gorskih vasic do zimskih športnih središč
Idilične avstrijske vasice so že zdavnaj postale zibelke zdajšnjih zimsko-
-športnih središč z vsem mogočim udobjem in dogodki za telo in dušo.
A kljub temu so ohranile svoj šarm in z njim veselje do sproščenega druženja,
pristnega občutenja življenja in preprosto − uživanja. Nemogoče
je poudariti eno samo središče in ga okronati za izjemno smučarsko doživetje,
ker jih je preveč. Pa vendarle poudarimo nekatere: Innsbruck kot
izhodišče za devet smučarskih krajev; Kitzbühel, znan po legendarni
stezi Hahnenkamm; Mayrhofen/Zillertal s 190 kilometri smučarskih prog;
Serfaus-Fiss-Ladis s posebno pozornostjo in ponudbo za družine; Zell
am See kot izhodišče za tri smučišča, med katerimi je eno na ledeniku
Kitzsteinhorn; Gastein z izjemno tradicijo športnih središč; Saalbach-Hinterglemm-Leogang
z 200 kilometri prog; Nassfeld/Hermagor z izjemno
gorsko panoramo južnih Alp ter priznanji Najboljše družinsko smučišče
2016 in Zmagovalec v razmerju med ceno in storitvami 2016; Schladming
Dachstein s smučiščem 4 Berge Skischaukel, ki se razprostira čez
kar štiri vrhove; Obertauern; Hinterstoder in seveda še cel kup drugih.
Začetki v Arlbergu
In vendar se je vse začelo v Arlbergu, kjer so leta 1936 postavili prvo avstrijsko
smučarsko vlečnico. Idilična gorska vasica je že zdavnaj postala
mednarodno zimsko športno središče, vendar na srečo ni izgubila svojega
razpoznavnega šarma. To je opaziti predvsem v Oberlechu, kjer se
poraja občutek, da se je čas ustavil, a je skorajda ironično, da je prav tukaj
prisotna tudi najsodobnejša tehnologija. Zahvaljujoč podzemnemu tunelskemu
sistemu in hitri žičnici življenje v tem kraju v celoti poteka brez
avtomobilov. Kraj pa je postal zimska oaza tudi za monarhe in estradnike.
Lipov list - December 2017
41
Flying Fox nad slapom v Bad Gasteinu
Foto: Ski amadé
Podatkovna očala
Foto: Ski amadé
Skok k sosedom
Ski amadé: dnevi pustolovščin
Največje združenje smučišč v Avstriji, Ski amadé (Salzburger Sportwelt,
Schladming-Dachstein, Gastein, Hochkönig in Grossarltal) s 25
smučarskimi središči, 760 kilometri smučarskih prog ter 260 kočami
in restavracijami prinaša novost v obliki dnevov pustolovščin in doživetje
učinka »uau«. Prihajajoča sezona je združenje stala 68 milijonov
evrov (29 milijonov so porabili za gradnjo strojev za umetno zasneževanje),
vendar pa z novim proizvodom Ski amadé – made my day (Ski
amadé – naredil je moj dan) upajo na ugoden odziv.
Nov proizvod v vseh petih regijah ponuja različne pustolovščine za
skupine s štirimi do dvanajstimi udeleženci, ki jih vodijo poklicni smučarski
vodniki. Ti paketi, katerih pomen je v tem, da se v okviru enega
smučarskega dne doživi čim več zanimivosti, ki jih sicer ne bi doživeli
niti v enem tednu, stanejo, odvisno od izbranega progama in števila
doživetij, od 50 do 190 evrov.
Ob tem gre pogosto za doživetja, ki jih redna ponudba ne zajema:
smučarska joga, zajtrk v gondoli, kulinarični safari, plezanje po ledu,
smučanje v prostem slogu, ki ga posname kamera iz ptičje perspektive,
polet s Flying Fox nad znamenitim slapom Bad Gastein ... Pa zabava
v snežnem parku, obisk najviše ležeče kmečke tržnice v Alpah;
od letos bo tržnica na voljo med Smučarskim tednom in Tednom
pokušnje vina (od 10. do 17. marca). Vrača se Damski teden, izjemno
priljubljen proizvod, ki so ga umaknili zaradi predsodka o diskriminaciji
moških! Našli so rešitev in zdaj bo pod motom »1+1 gratis« in od
7. do 24. marca, ob nakupu tedenskega paketa v dvoposteljni sobi pa
prinaša brezplačno smučarsko vozovnico – poleg že sicer zanimivega
damskega programa s koncerti, smučarskimi tekmovanji po barvah
las, smučarskih testih, zabavnih večerih v prijetnih kočah, pohodih
z baklami, programih velnesa ... Tukaj je še Mini teden za
najmlajše smučarje, do 6. leta (od 13. do 27. januarja), kjer bodo za
100 evrov ponudili otroški smučarski tečaj, smučarsko vozovnico in
posodili otroške smuči.
Pogled skozi podatkovna očala (še vedno Ski amadé)
Gostje, ki v glavni sezoni kupijo šestdnevno smučarsko vozovnico Ski
amadé v vrednosti 257 evrov (mladostniki plačajo 192,50 evra, otroci
pa 128,50 evra), lahko z zgolj eno vozovnico smučajo v vseh petih
regijah in na smučiščih Ski amadéja. In za 19 evrov si lahko na 25 Intersportovih
lokacijah izposodijo že vnaprej nastavljena podatkovna
očala. Mini računalnik z WLAN-om in GPS-om, ki ga je razvilo podjetje
Recon, pa se lahko namesti tudi v očala uporabnika, pri čemer se podatki
aplikacije Ski amadé Guide predvajajo na njegovih smučarskih
očalih prek USB-priključka. Takšna očala vsebujejo informacije, kot so
različne zanimivosti ob stezi, vremenski podatki, razmere na smučarskih
progah in vlečnicah ter napotki o varnosti. Vse informacije so
prikazane v spodnjem desnem kotu, prek varnostnih nastavitev pa
jih lahko nastavimo tako, da se, na primer, pri določeni hitrosti avtomatsko
izključijo in ne motijo smučanja. Informacijsko okno leži precej
globoko in ne moti pogleda; za preverjanje informacije je treba
namensko znižati pogled.
Ski amadé velja za začetnika tehnologije podatkovnih smučarskih
očal v Evropi, saj so jih gostom prvič ponudili leta 2014. So popolno
dopolnilo k aplikaciji Ski amadé Guide, ki so jo v minulih letih nenehno
posodabljali. Aplikacija ima številne prednosti: od vstavljene geografske
karte do časovnice, ki uporabniku kronološko prikazuje število
prevoženih kilometrov in razliko v prevoženih višinskih metrih, pa
tudi hitrost in izračun porabljenih kalorij. K osnovni ponudbi že leta
spadajo tako WLAN na smučarskih postajah v gorah in dolini kot prisotnost
na družbenih omrežjih, 3D-modeli smučišč in mobilni vstop
kot mobilna aplikacija Ski amadé Guide ter podatkovna smučarska
očala, ki postajajo vodniki po smučarskih stezah.
Avstrija ponuja za vsakega »ta pravo«
Resni ljubitelji športnega vijuganja po snegu, pa najsi so to smučarji
ali deskarji, najdejo v Avstriji proge, ki jih potrebujejo. Prav tako izpopolnjen
je »smučarski ponudbeni meni« za občasne smučarje in družine,
s posebnim poudarkom na smučanju za otroke in ženske ljubiteljice
smuke. Prav tako tam najdejo vsebine za svojo dušo vsi, ki
iščejo še več. Že proge same so raznolike, od niže ležečih s progami,
speljanimi med gozdovi, do visoko ležečih, do samih ledeniških jeder,
ki omogočajo smučanje vse leto. Snežne razmere so kajpada skoraj
vedno odlične, kar je posledica dobre zasneževalne opreme. Smučišča,
ki segajo do nadmorske višine 3000 metrov, postrežejo z dobrim
snegom in razvajajo s pršičem, Slovenci pa imamo do prvega smučarskega
razvajanja komaj kaj več kot eno uro.
Najbližje smučišče Nassfeld/Mokrine
Tako blizu za slovenske ljubitelje zimskih radosti na snegu! Jadranski ciklon
mu prinaša dobre snežne zaloge in zagotavlja več kot sto sončnih
ur več kot v severnem delu Alp. Ležeč v Karnijskih Alpah in spravljen med
Ziljsko dolino v Avstriji in Kanalsko dolino v Italiji vabi največje smučišče
na avstrijskem Koroškem s 300 hektari oziroma 110 kilometri smučarskih
prog, omogoča pa celo smučarski skok v Italijo.
Zabave polno je tudi v snežnem parku, na progi doživetij The Snake
(Kača), na območjih za freeride ali na tekmovalnih progah Ski Movie-
-Rennstrecken. Medtem ko se smučarski moto v Mokrinah glasi Prijetno
presenečenje, majhna presenečenja, kot sta brezplačen balzam za ustnice
in vabilo na servis smuči ali toplo pijačo, skrbijo za dodatno veselje.
Zimska sezona 2017/2018 je pogoltnila 19 milijonov evrov, kolikor so
jih vložili v gradnjo že sicer dobre infrastrukture. V ospredju so bili
med drugim večje udobje z razširitvijo prog, ureditev tekmovalne
proge in poligona za trening, izboljšanje zasneževalnih naprav, naložbe
v hotelsko infrastrukturo, ureditev novega vadbenega poligona z
žičnico za začetnike, tekoči trak in stavba smučarske šole ob dolinski
postaji kabinske žičnice Millennium-Express.
Proti koncu sezone pa goste pričakujejo z verjetno najbolj divjim aprèsski
dogodkom v Alpah: od 2. do 8. aprila bo metalno-gorski smučarski in
glasbeni festival s tridesetimi napovedanimi glasbenimi skupinami.
Renata Picej
Lipov list - December 2017
42
Praznično
Originalni salzburški božični šopek z jabolki
Advent in božične tržnice
Iz tradicije – turizem!
Medtem ko je božič poseben praznik in prav poseben čas v katoliškem letu, postaja božičevanje kot romantična
scena adventa čedalje bolj vabljiva decembrska prireditev, ki na osrednjem prireditvenem odru –
božični ali adventni tržnici ponuja oazo pravljic za otroke in odrasle.
Lesene hiške kot čarobne kočice čarajo romantično vzdušje, ogenj od
sveč, latern, odprtih ognjišč in bakel plapola intimno svetlobo, odzvanja
zborovska pesem in muzikanti v nošah preigravajo Sveto noč ... Radostni
obrazi nazdravljajo s kuhanim vinom, grogom, punčem, likerjem
ali čajem z vonjem cimeta in klinčkov. Diši po klobasah in
medenjakih.
Tradicionalne tržnice so v mestih in trgih, samostanih, gradovih in
grajskih pristavah in v posebnih okoljih na zanimivih legah v naravi.
Slovenci izjemno uživamo v čarobnem vzdušju, ki ga ponujajo božične
in adventne tržnice, še zlasti v Avstriji in Nemčiji, zato množično
potujemo tja z avtobusi in avtomobili, da bi se naužili zvokov, dišav,
barv in pokusili različico kuhanega vina, mošta ali piva, pa katerega
od številnih vrst punčev, grogov, čajev ... Na izlet peljemo svojo dušo,
da v svoje skrite kamre pošlje sveže asociacije radosti, otroke vabimo
v teater radostnih doživetij in s prijatelji nakupujemo drobne spominke
za božično-novoletni okras ali darila.
Dunaj, Salzburg, Gradec, Mariazzell, St. Wolfgang. Ali München, Nürnberg,
Mainz, Regensburg (grad Thurn und Taxis), Dresden. To je le nekaj
krajev, kjer so klasične tržnice tudi profiliran turistični proizvod in pomemben
dogodek v nizu letnih turističnih zgodb. Adventne tržnice
najdemo po vseh katoliških državah, pa tudi drugod, kamor so jih uvozili
zaradi zgodbe, ki jo lahko dopolnijo in oplemenitijo po svoje.
Strasbourg ima največjo adventno tržnico, že od leta 1570. Brighton
v Veliki Britaniji ji dodaja izjemno lokacijo. Puerto Portals trži avstrijsko-
-nemški adventni slog z lesenimi hiškami in smrečjem ter pečenicami
s kečapom in karijem, belimi klobasami in nürnberškimi pečenicami na
Mallorci. In seveda ne zaostaja niti Tokio, a, razumljivo, z le bledim odsevom
prave evropske božične tržnice, ki pa večinoma žal čedalje bolj
izgubljajo ostrino pristnosti in zapadajo novodobnemu turističnemu
trendu po potrošnji kiča, ki s tradicijo domače in umetne obrti, tipičnimi
pijačami in tradicionalnimi jedačami nimajo nič več skupnega.
Tudi Ljubljana ponuja adventni sejem (Praznični sejem), ki ga letos sestavlja
petdeset sejemskih in gostinskih hišk, razporejenih ob Ljubljanici in
na grajskem dvorišču. Spremljale ga bodo številne prireditve, ki bodo
skupaj z drsališčem in letošnjo novostjo, smučiščem za najmlajše na Novem
trgu, oblikovale decembrsko podobo slovenske metropole in bolj
ali manj posrečeno »božično tržnico«, ki pa s tistimi, zaradi katerih se
zgrin jajo procesije turistov v Avstrijo, nima dosti skupnega.
Na avstrijskih sejmih je na voljo veliko:
od pečenega krompirja do – kuhanega piva
Besedilo in foto: Renata Picej
Lipov list - December 2017
Okusi tradicije
Avtor: Uroš Štefelin
Kuhajte z nami!
Kuharske delavnice za otroke od 5 do 12 let
Bodi chef kuhinje za rojstni dan –
rojstnodnevne zabave za otroke
Kuharske delavnice za odrasle
Okušajte z nami!
Kosila za » ta domače« in chefove
jedi z navedenim številom OH
Slovenija lahko postane svetovni center
kulinarične znanosti in umetnosti.
Največkrat slišana beseda na vseh kulinaričnih
šovih je kreiranje*. Kandidati ne spijo, si
gubajo čelo, se premetavajo, si pulijo lase
zaradi kreiranja, mentorji zahtevajo, gledalci
vzklikajo: »Še, hočemo drugače, novo,
nadgrajeno, še bolj noro!« Mladi gledalci si
ustvarjajo predstave o kuharskih bogovih, ki
živijo za kreiranje, za tem v daljavi utripajočim
ciljem, ki se odmika premosorazmerno
z znanjem. In sklenejo: »Ko bom velik, bom
kreiral. Ko bom velik, bom veliki kuharski
ustvarjalec!«
A kuhanje ni le umetnost, je tudi znanost;
zahteva veliko znanja in le počasi se daleč
pride. Kaj ko bi v Sloveniji na enem mestu
povezali znanstvenike, ki raziskujejo živila,
spremembe v njih pri obdelovanju, vpliv
predelanih živil na presnovo ..., ter priznane
kuharje umetnike, ki bi poznali in pri svojem
kreiranju dosledno uporabljali izsledke raziskav
o procesih in spremembah v živilih in
telesu? Celotna ekipa bi sledila trenutnim
trendom v kulinariki in se ukvarjala le z lokalnimi
živili in jedmi, ki bi jih na podlagi poznavanja
lastnosti, vplivov na telo, sprememb v
procesu obdelave in nadgradnje na novo
predstavljala svojim uporabnikom.
Pa saj lahko z majhno nadgradnjo programov
začnemo že v srednjih gostinskih šolah
in nadaljujemo v edinstvenih centrih znanja.
Začnimo spoznavati sestavine, različne vrste
mesa, rib, zelenjave, sadja, zelišč. Naučimo
se jih razlikovati po strukturi, okusu. Kuhajmo,
pecimo, zmrzujmo ... in opazujmo, kako
se spreminjajo njihove lastnosti, okus, struktura.
Razmišljajmo o presnovi, kako se sestavine
presnavljajo v telesu, katere sestavine
spojiti na krožniku. Skuhajmo pravo govejo
juho, ričet, segedin, vampe, pravilno skuhajmo
zelenjavo, pravilno specimo meso, ribo,
naredimo štruklje, jabolčni zavitek, zamesimo
kruh, potico, skuhajmo polento, žgance,
gibanico ... Okušajmo, raziskujmo okuse,
ozavestimo jih. Prek spoznavanja sestavin,
reakcij in jedi spoznavajmo samega sebe,
se odločimo za usmeritev in v tej smeri delujmo.
Sprašujmo se, kaj in koliko ponuditi,
da bo gost užival v estetiki, okusih jedi in da
se bo po obroku dobro počutil!
Ko bomo prehodili vso to, vsaj desetletno
usmerjeno pot, ozavestili in obvladali osnove,
bomo zaupali sami sebi, postali samozavestni
in sproščeni. Takrat bo nadgrajevanje
in ustvarjanje novih jedi prišlo samo od
sebe, spontano bo in lahkotno. Takrat bodo
jedi božanske in naše, MOJE!
Zabavajte se z nami!
Spoznajte naše dobavitelje in rokodelce na
Podvinski tržnici (vsako 1. soboto v mesecu)
Jahajte po Cesarski cesti
Okrasite svojo skodelico v hišnem
ateljeju keramike
Silvestrujte z nami
(v abljene družine z otroki)
www.vilapodvin.si
Da, to je moja želja − povezati vse akterje
s področja prehrane in ustvariti vzajemno
prepletanje vseh kulinaričnih znanosti in
umetnosti pri nas. S tem bi Slovenija hitreje
postala prepoznavna kulinarična destinacija!
* Slovenci imamo sicer za
kreiranje zelo lep izraz − USTVARJANJE.
Informacije in rezervacije: Vila Podvin, Mošnje 1, 4240 Radovljica t. 08 384 34 70
info@vilapodvin.si; www.vilapodvin.si; www.facebook.com/Vilapodvin
29. sejem turizma
Natour Alpe-Adria
31. januar – 3. februar 2018, Gospodarsko razstavišče
natour-alpeadria.si
Change language