Studenec 2009

More documents

Recommendations

Info

Gledališče je magija 2 Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2009 Ima poseben in na trenutke skorajda nedoumljiv čar, katerega je sila težko razložiti. Vse je čarobno: kulise in njih vonj po barvi, igralke in igralci in njih poosebljanja najrazličnejših likov, kostumi vseh barv tega sveta in vseh krojev tega sveta, glasba in pesem in ples, ki polnijo dušo in srce, temá, ki oblije občinstvo, ko na »deskah, ki pomenijo življenje« zasijejo reflektorji, in – ne nazadnje – besede, ki prihajajo od ljudi, tistih na odru, do ljudi, ki spremljajo dogajanje na odru ... Vse je čarobno ... In vse je hkrati tako zares, tako polno življenja, tako strastno, tako nabito s preprosto ljubeznijo, da jemlje dih ... Ja, gledališče je resnična magija, ki še vedno v naša življenja prinaša tisto prepotrebno notranje očiščenje, kakršnega so opredelili že stari Grki. Je tista nikoli pozabljena klica, ki v nas prebuja dobro in lepo, plemenito in ljubeče, pristno in nepokvarjeno, otročje naivno in nebogljeno, vse tisto – človeško. Zato se ljudje vseskozi vračamo vanj, v gledališče. Zato ljudje že od nekdaj želimo ne le opazovati, temveč tudi ustvarjati gledališče. Z zagnanostjo, ki včasih meji na nemogoče. Z velikansko ljubeznijo, primerljivo z življenjem samim. S pripadnostjo, ki je lastna dobrim ljudem, katerim je beseda egoizem tuja. S strastjo, ki se je izmeriti ne da. In z odgovornostjo, resnično odgovornostjo, ki včasih komaj izrečene besede že spremeni v dejanja, z odgovornostjo, ki je (pre)mnogokrat neki drugi ljudje, katerim bi morala ta odgovornost biti lastna, na žalost, ne premorejo, čeprav jim »narod« nakloni milost, da lahko odločajo. Tudi o gledališču. Šestdeset let trdega dela, neprespanih noči in žuljev, šestdeset let prelitega znoja, prostovoljnega, srčnega dela, predanega enemu samemu cilju: imeti svoje gledališče! Šestdeset let veselih in malo manj veselih, trepetajočih trenutkov je združenih v letošnji predstavi, v letošnjem gledališkem prazniku. In šestdeset let nepozabnih spominov, na vse dobro in lepo, kar se je zgodilo v gledališču in se je vsem nam, ki smo imeli kadarkoli priložnost soustvarjati njegovo podobo, globoko vtisnilo v zavest. Nekaterim, zelo verjetno, še dandanašnji nekje v podzavesti odzvanja bučni aplavz, katerega so ljudje namenili prvi »ta pravi« uprizoritvi, odrski postavitvi dela Josipa Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo«, leta 1949. Ko je Stane Stražar, takratni pobudnik ustanovitve gledališča in režiser hkrati, stopil pred ljudi, zbrane pod Šinkovčevim toplarjem, da bi jih nagovoril, da bi jim povedal vse tisto, kar je čutil v svojem kipečem srcu, si niti v sanjah ni nihče mislil, da bomo lahko čez nekaj desetletij sedeli v »ta drugih Križankah«, ki bodo svoj domicil imele sredi njiv in travnikov. Le Stane je, zelo verjetno, to že takrat vsaj slutil. Razum ga je sicer vseskozi držal na vajetih odgovornosti do soljudi, tistih na odru in ob odru, pa tudi tistih, ki so si prišli prvo uprizoritev ogledat z vseh vetrov. Za gledališče goreče srce in duša pa sta mu dajala moči, na njunih krilih se je, skupaj z mlado gledališko druščino, vzpenjal k Taliji. Z gotovostjo lahko zapišem, da bi bila brez njegove zagnanosti, vztrajnosti in klene slovenske samoniklosti pravljica, imenovana »Poletno gledališče Škocjan«, skromnejša. Ali pa je celo ne bi bilo. Zato sem prepričan, da »se spodobi in je pravično«, če letošnjo prvo izvedbo nekolikanj posodobljene igre Josipa Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo«, h kateri je tudi moja malenkost nekaj malega pripomogla, posvetimo prav Stanetu Stražarju. V zahvalo za vse, kar je dobrega in odločilnega pripomogel k podobi »gledališča pod zvezdami«. Gospod Stane Staržar, naj na letošnji premieri vse zvezde tega sveta zažarijo samo za Vas in za vse tiste fante in dekleta, ki so si drznili sanjati z vami. Roman Končar Kulturni poletni festival STUDENEC 2009
Cerkev sv. Lenarta na Krtini nedelja, 24. maj 2009, ob 20. uri ODPRTJE FESTIVALA - KONCERT Marcos Fink - basbariton Pia Brodnik - sopran Tone Potočnik - klavir in orgle Basbaritonist Marcos Fink se je rodil slovenskim staršim v Buenos Airesu, Argentini. Svoj glas je šolal pri profesorjih Ivan Ivanovu in Victorju Srugu, kasneje pa sodeloval pri mojstrskih tečajih za repertoar pri profesorjih Ph. Huttenlocker, W. Schöne, E Werba in A. Baldin. Nastopa v operah, na koncertih in recitalih samospevov v dvoranah po vsem svetu, pod taktirko uglednih dirigentov in z odličnimi orkestri številnih držav kot na primer z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV Slovenija, Concerto Köln, Wiener Symphoniker, Münchner Philharmoniker, Freiburger Barock Orkester, Akademie für Alte Musik Berlin in drugimi. Za ZKP Radia Slovenija je ob klavirski spremljavi Nataše Valant posnel Schubertove cikle Lepa mlinarica, Labodji spev in Zimsko popotovanje (nagrada zlati Orfej za interpretacijo Academie du disque lyrique v Parizu, 1998), Schumannove samospeve op. 39 in cikel Pesnikova ljubezen, dvojno zgoščenko Slovenskih samospevov (17 slovenskih skladateljev) in druge. Marcos Fink je dobitnik nagrade Prešernovega sklada 1999. (foto: Tihomir Pinter) 3 Sopranistka Pia Brodnik je docentka za petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vodi seminarje, poletne šole, udeležuje se pevsko-pedagoških kongresov po vsem svetu in piše članke o pevski tehniki oz. pedagogiki. Njeni študenti redno prejemajo številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Svoje umetniško poslanstvo pa najraje deli na solističnih recitalih, komornih - z domačimi in tujimi solisti ter koncertnih, na različnih slovenskih in tujih odrih ter festivalih, z različnimi dirigenti. Poustvarila je različne operne vloge doma in v tujini in sodelovala s priznanimi orkestri. Že sedmo sezono se občinstvu predstavlja tudi kot igralka na odru poletnega festivala na Studencu. Posnela je pet zgoščenk (narodne pesmi Luštno je vigred, Pesmi Henryja Duparca, Sakralne skladbe z orglami, Pesmi Frederica Chopina in opero Ime na koncu jezika M. V. Smrekarja). Njeni posnetki so tudi na drugih nosilcih zvoka. Redno snema za Radio Slovenija. Tone Potočnik je slovenski organist, zborovodja in pedagog. Rodil se je v Bukovici v Selški dolini. Potočnik je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študiral orgle (prof. Hubert Bergant) in klavir (prof. Marjan Lipovšek), katerega študij je nadaljeval v Zagrebu, v razredu Vladimirja Krpana. Leta 1978 je odšel na študij v Rim, kjer je z manjšimi prekinitvami ostal 15 let. Izpopolnjeval se je na Konservatoriju sv. Cecilije in na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo, kjer se je specializiral za gregorijanski koral. Po vrnitvi v domovino je postal profesor gregorijanskega korala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, saj je največji poznavalec tovrstne glasbe v Sloveniji. Poletni kulturni festival Studenec 2009 bo slavnostno odprla evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Ohranjamo lepo navado – prostovoljni prispevki Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2009 Kulturni poletni festival STUDENEC 2009
Page 1: 9. kulturni poletni festival Studen
Page 5 and 6: Poletno gledališče Studenec petek
Page 7 and 8: Po scenariju za razvpiti broadwaysk
Page 9 and 10: PROLOG Proti večeru se lovec Janez
Page 11 and 12: V Ljubljano jo dajmo Josip Ogrinec
Page 13 and 14: Eva Majdič Helena, učiteljica pri
Page 15 and 16: Poletno gledališče Studenec sobot
Page 17 and 18: ANSAMBEL SVETLIN Marko KAVTIČNIK -
Page 19: Informacije in nakup vstopnic po te

Studenec 2009

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?