gradivo_za_28_sejo_obcinskega_sveta_obcine_sevnica_14022018

adm.obcina.sevnica

gradivo_za_28_sejo_obcinskega_sveta_obcine_sevnica_14022018

OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

2. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 27. redne seje

občinskega sveta z dne 28.11.2017

Številka: 011-0005/2017

Pripravljavka gradiva:

Lidija Udovč, višja svetovalka občinskega sveta


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

Številka: 011-0005/2017

Datum: 11.12.2017

Z A P I S N I K

27. redne seje Občinskega sveta Občine Sevnica,

ki je bila v torek, 28.11.2017, ob 16.30 uri,

v konferenčni dvorani sevniškega gradu

PRISOTNI člani občinskega sveta:

Božidar Beci, Danica Božič, Irena Dobnik, Božidar Groboljšek, Dane Hribar, Janoš Janc,

Majda Jazbec, Vincenc Knez, Gregor Korene, Danica Kramžar, Janez Kukec, Tomaž Lisec,

Stanislav Možič, Tanja Novšak, Ivan Orešnik, Franc Pipan, Vincenc Sitar, Hermina Šantej,

Janez Šerjak, Jože Udovč, Frančiška Zemljak, Vanja Žulič.

ODSOTNI člani občinskega sveta:

Zdenka Dernovšek, Natalija Hostnik, Rado Kostrevc.

Lista prisotnosti je sestavni del zapisnika.

Sejo vodi: Srečko Ocvirk, župan občine.

Prisotni uslužbenci občinske uprave:

- Zvone Košmerl, direktor občinske uprave

- Roman Perčič, vodja Oddelka za okolje in prostor

- Vlasta Kuzmički, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti

- Roman Strlekar, v.d. vodje Oddelka za družbene dejavnosti

- Alenka Mirt, vodja Splošne službe

- mag. Vlasta Marn, vodja Oddelka za finance

- Maja Šušterič, višja svetovalka za pravne zadeve

- Lidija Udovč, višja svetovalka občinskega sveta

- Tanja Žibert, višja svetovalka splošne službe

Prisotna predstavnica javnih medijev:

Smilja Radi – Posavski obzornik.

Zainteresirana javnost:

Aleš Pinterič – Rokometni klub Sevnica.

Župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk: Pozdravi vse prisotne in odpre 27. redno sejo.

Ad 1

Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 26. redne seje

Župan: Ob začetku seje je bilo prisotnih 21 članov občinskega sveta. Svojo zadržanost so

sporočili svetnik Rado Kostrevc in svetnici Natalija Hostnik in Zdenka Dernovšek. Ugotovil je,

da je občinski svet sklepčen.

1


Predlagal je dnevni red, kot je naveden v vabilu, s tem, da se po skrajšanem postopku

obravnavajo:

- 3. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o rebalansu B proračuna Občine Sevnica

za leto 2017,

- 7. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje

letnega programa športa v Občini Sevnica,

- 8. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za

uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica,

- 11. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o

zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica.

Na klop je bilo dano dodatno gradivo, stališča delovnih teles in predlogi sklepov komisije za

imenovanja, k 3., 4., 5., 6., 7., 12., 13., in 14. točki dnevnega reda. Gradivo, ki je bilo dano na

klop, so svetniki prejeli že predhodno po e-pošti, razen stališč delovnih teles k 3. in 4. točki

dnevnega reda.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem predloženega dnevnega reda.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel predlagani dnevni red, s tem, da se po skrajšanem postopku

obravnavajo:

- 3. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o rebalansu B proračuna Občine

Sevnica za leto 2017,

- 7. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o postopku in merilih za

sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sevnica,

- 8. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu

za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica,

- 11. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka

o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica.

Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21).

Sklep je sprejet.

SPREJETI DNEVNI RED JE SLEDEČ:

1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 27. redne seje

2. Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 26. redne seje občinskega sveta z dne 18. 10.

2017

3. Predlog Odloka o rebalansu B proračuna Občine Sevnica za leto 2017 – skrajšani

postopek

4. Predlog Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2018 – prva obravnava

5. Predlog Letnega programa kulture v Občini Sevnica za leto 2018

6. Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018

7. Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v

Občini Sevnica – skrajšani postopek

8. Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v

Občini Sevnica – skrajšani postopek

9. Predlog Sklepa o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb, stanovanj

in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju Občine Sevnica za

leto 2018

10. Predlog Sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča

v Občini Sevnica za leto 2018

2


11. Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijske

cone Sevnica – skrajšani postopek

12. Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Boštanj

13. Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž

14. Predlog sklepa o imenovanju predstavnice soustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Posavski muzej Brežice

15. Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta

16. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

17. Razno

Ad 2

Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 26. redne seje občinskega sveta

z dne 18.10.2017

Župan: Odpre razpravo o zapisniku.

Ni razprave.

Župan: Predlaga potrditev zapisnika.

SKLEP:

Občinski svet je potrdil zapisnik 26. redne seje občinskega sveta z dne 18.10.2017.

Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21).

Sklep je sprejet.

Župan je podal obrazložitev k pregledu sklepov:

Predloženi sklepi so zapisani v obliki, kot so bili sprejeti. Odpravki sklepov so bili posredovani

ustreznim službam in vsebinsko vezanim področnim organom ter organizacijam v izvajanje

oziroma v vednost. V gradivu so predloženi odgovori na vprašanja in pobude svetnikov.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem sklepa o potrditvi pregleda sklepov 26. redne seje.

SKLEP:

Občinski svet je potrdil pregled sklepov 26. redne seje občinskega sveta z dne

18.10.2017.

Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21).

Sklep je sprejet.

Ad 3

Predlog Odloka o rebalansu B proračuna Občine Sevnica za leto 2017 –

skrajšani postopek

Uvodno obrazložitev so podali župan; direktor občinske uprave; mag. Vlasta Marn ter

predsedniki delovnih teles Občinskega sveta Občine Sevnica - Ivan Orešnik, predsednik

3


Odbora za finance in proračun; Božidar Beci, predsednik Odbora za gospodarstvo in

kmetijstvo; Jože Udovč, predsednik Odbora za okolje in prostor ter Janez Kukec, po pooblastilu

predsednika Odbora za družbene dejavnosti:

*Pride Dane Hribar (prisotnih 22 svetnikov).

Kot pri rebalansu A, sprejetem v mesecu maju, tudi rebalans B ne prinaša vsebinskih odmikov

od sprejetega proračuna za leto 2017. Prvi rebalans je prerazporedil presežke, pri rebalansu

B pa gre na prihodkovni strani za usklajevanje sistemskih virov z med letom povišanim

zneskom povprečnine za 3,5 evra na prebivalca ter za pridobitev dodatnih sredstev iz državne

rezerve za sanacijo usada na lokalni cesti Podvrh–Trnovec. Rebalans ob bližanju zaključka

letošnjega proračunskega leta usklajuje in optimizira izkoriščenost proračunskih sredstev.

Nekateri projekti se usklajujejo z drugačno dinamiko in višino virov, tekoči odhodki sledijo

potrebam lokalnega okolja, posrednih proračunskih uporabnikov in drugih deležnikov, vse

spremembe zneskov pa so plod oziroma posledica usklajevanj, projektiranja, iskanja virov,

izvajanja programov in drugih poslovnih dogodkov tako v občinski upravi kot pri drugih

proračunskih deležnikih.

Predlog odloka o rebalansu B proračuna občine so na svojih sejah obravnavala tudi delovna

telesa občinskega sveta. Njihova stališča so enotna - da predlagajo sprejem odloka po

skrajšanem postopku.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o rebalansu B proračunu Občine Sevnica za leto 2017.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 4

Predlog Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2018 – prva obravnava

Uvodno obrazložitev, ki je vsebovala glavna izhodišča za pripravo predloga proračuna ter

tehnično obrazložitev priprav, so podali župan, direktor občinske uprave, mag. Vlasta Marn ter

predsedniki delovnih teles Občinskega sveta Občine Sevnica - Ivan Orešnik, predsednik

Odbora za finance in proračun; Božidar Beci, predsednik Odbora za gospodarstvo in

kmetijstvo; Jože Udovč, predsednik Odbora za okolje in prostor ter Janez Kukec, po pooblastilu

predsednika Odbora za družbene dejavnosti:

Osrednji izvedbeni akt opredeljuje delo celotnega proračunskega leta, vanj pa so vključene

vse aktivnosti, ki jih občina izvaja za zagotavljanje kakovostnega dela in življenja v lokalni

skupnosti. Tudi v letu 2018 se zagotavlja stabilnost in zadostnost financiranja obveznih

zakonskih nalog ter uresničevanje in nadgradnja programov neposrednih in posrednih

proračunskih uporabnikov, med njimi krajevnih skupnosti, javnih zavodov in podjetjih, preko

razpisov pa tudi številnih organizacij z vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja.

Prihodki proračuna občine za leto 2018 so predvideni v višini 16,6 milijona evrov, od vseh

planiranih prihodkov znašajo prihodki iz naslova povprečnine 11,5 milijona evrov. Razvojna

naravnanost je odraz vsakoletnih možnosti sofinanciranja lokalnih projektov s strani države in

Evropske unije. V letu 2018 bodo v proračunu Občine Sevnica naložbeno politiko v veliki meri

oblikovali evropski viri, ki jih je načrtovano pridobiti v višini dobrih 675 tisoč evrov. Na ravni

virov s strani države se obeta povečanje investicijskih sredstev na podlagi Zakona o

financiranju občin. Planirana je zadolžitev pri poslovni banki v višini 1,8 milijona evrov, kar bo

poleg integralnih sredstev proračuna zagotovilo skupaj okrog 5,5 milijona investicijskih

4


sredstev. Med večjimi investicijami se bodo v letu 2018 uvrstile številne naložbe v lokalno

cestno infrastrukturo, urejanje kanalizacijskih in vodovodnih omrežij, opremljanje objektov

vzgoje in izobraževanja, obnova sevniškega bazena, pričetek projekta izgradnje sevniškega

stadiona z izvedbo stabilizacije terena, pa tudi razvoj Lisce.

Stališča delovnih teles so predstavili njihovi predsedniki: Ivan Orešnik, predsednik Odbora za

finance in proračun; Božidar Beci, predsednik Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo; Jože

Udovč, predsednik Odbora za okolje in prostor ter Janez Kukec, po pooblastilu predsednika

Odbora za družbene dejavnosti: vsi odbori so obravnavali predlog odloka, se z njim strinjajo in

ga predlagajo občinskemu svetu v sprejem.

Župan: odpre razpravo.

V razpravi so sodelovali: Franc Pipan, župan, Zvone Košmerl, Tomaž Lisec, Janez Kukec,

Vincenc Knez, Danica Božič, Božidar Beci, mag. Vlasta Marn in Gregor Korene.

Povzetek razprave z glavnimi poudarki:

- glede na povečan obseg gradiva za sejo, je bila podana pobuda, da se v takšnih

primerih gradivo posreduje prej, kot je navedeno v poslovniških določilih,

- povečati je potrebno višino sredstev namenjenih za novorojenčke in za področje

športa,

- povečati aktivnost delovnih teles pri pripravi proračuna,

- v proračunu je bilo pričakovati več državnih in evropskih sredstev ter manj

zadolževanja,

- v proračunu je potrebno zagotoviti večjo podporo gospodarstvu,

- glede na novelo Zakona o vrtcih, ki omogoča možnost dodatnih ugodnosti znižanega

plačila za vrtec, ki jih priznava občina ustanoviteljica, je bila podana pobuda, da se ta

ugodnost upošteva staršem, ki rešujejo stanovanjski problem,

- podan je bil predlog za znižanje komunalnega prispevka, kar naj bi privabilo visoko

izobražene ljudi nazaj ter za financiranje mladih perspektivnih športnikov.

Župan je pokomentiral posamezne pobude in povzel:

- pripravi se analiza športa in športnih dejavnosti v občini, z vsemi vlaganji v športne

objekte in javnimi površinami, vključno s šolskimi površinami, po upravljavcih, da se

vidi dejansko stanje sredstev, namenjenih za področje športa. Analiza bo predstavljena

na resornem delovnem telesu in občinskemu svetu,

- na podlagi Zakona o vrtcih se preučijo možnosti dodatnih ugodnosti za znižano plačilo

vrtca. Predlog se predstavni resornemu delovnemu telesu in občinskemu svetu,

- predlaga, da se višina enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Sevnica v

letu 2018 poviša na 400 EUR.

Župan: Predlaga sprejem sklepov, vezanih na odlok o proračunu.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel sklep, da je Odlok o proračunu Občine Sevnica za leto 2018

usklajen.

Izid glasovanja: 12 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Župan pove, da je s tem Odlok o proračunu Občine Sevnica za leto 2018 sprejet.

SKLEP 2:

Občinski svet je sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za

leto 2018, ki zajema Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za

5


leto 2018 in Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto

2018.

Pridobivanje nepremičnega premoženja se načrtuje v orientacijski vrednosti 390.000

EUR, razpolaganje z nepremičnim premoženjem pa se načrtuje v orientacijski vrednosti

100.000 EUR.

V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi

načrta ravnanja ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se

lahko sklepajo pravni posli, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z

nepremičnim premoženjem, do največ 20 % skupne vrednosti obeh načrtov, kar znaša

največ 98.000 EUR.

Izid glasovanja: 18 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini

Sevnica v letu 2018, ki znaša 400 EUR.

Izid glasovanja: 20 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 5

Predlog Letnega programa kulture v Občini Sevnica za leto 2018

Uvodno obrazložitev sta podala Roman Strlekar in Janez Kukec, po pooblastilu predsednika

Odbora družbene dejavnosti:

v Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je določeno, da se javni interes za kulturo

določa z zakoni ter nacionalnimi in lokalnimi programi za kulturo. Udejanja pa se predvsem na

podlagi letnih izvedbenih načrtov nosilcev javnega interesa - države in lokalne skupnosti

samostojno ali pa ustanovijo za izvajanje posamičnih nalog javne sklade ali javne agencije.

Nosilci javnega interesa delujejo na podlagi zakonodaje, nacionalnega programa oziroma

lokalnega programa za kulturo strateškega načrta in programa dela.

Javni interes na področju kulture se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za kulturno

ustvarjalnost, dostopnostjo kulturnih dobrin, kulturno raznolikostjo, uveljavljanjem in razvojem

slovenskega jezika, slovensko kulturno identiteto, skupnim slovenskim prostorom,

mednarodno prepoznavnostjo ter uveljavitvijo slovenske kulture in umetnosti v mednarodnem

prostoru.

Letni program kulture za leto 2018 se udejanja preko javnih zavodov (Javni zavod za kulturo,

šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, Knjižnica Sevnica), javnega sklada (Javni

sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Sevnica), Javnega razpisa za sofinanciranje programov in

projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Sevnica, Zveze kulturnih društev

Sevnica, kulturnih društev, samostojnih kulturnih izvajalcev in drugih organizacij, registriranih

za izvajanje kulturnih dejavnosti.

Letni program kulture povzema že predvidena sredstva v Odloku o proračunu Občine Sevnica

za leto 2018.

Odbor za družbene dejavnosti je obravnaval predlog programa in ga predlaga občinskemu

svetu v obravnavo in sprejem.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem predloženega letnega programa kulture.

6


SKLEP:

Občinski svet je sprejel Letni program kulture v Občini Sevnica za leto 2018.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 6

Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018

Uvodno obrazložitev so podali župan, Roman Strlekar in Janez Kukec, po pooblastilu

predsednika Odbora družbene dejavnosti:

Občina Sevnica vsako leto v skladu z Zakonom o športu pripravi letni program športa (v

nadaljevanju: LPŠ), s katerim se določi izvajanje Nacionalnega programa športa v Republiki

Sloveniji. Z LPŠ se omogoča in soustvarja pogoje za razvoj in izvajanje športa kot celote, za

delovanje društev in izvajanje njihovih programov ter vlaga v investicije in vzdrževanje javnih

športnih površin in objektov. Občina mora skladno s 13. členom Zakona o športu pridobiti

mnenje občinske športne zveze k LPŠ, katerega predlog je posredovala Športni zvezi Sevnica

v seznanitev. Predlog LPŠ je bil posredovan v pregled in mnenje tudi vsem športnim društvom.

Mnenja je posredovalo 7 društev (Društvo invalidov Sevnica, Športno društvo Partizan

Sevnica, NK Športikum Sevnica, Košarkarski klub Sevnica, DBV IPPON Sevnica, Judo klub

Olimpija – Krmelj, Rokometni klub Sevnica). Društva v večini podpirajo predlog LPŠ, nekatera

predlagajo povišanja sredstev ali manjše prerazporeditve med posameznimi programi, eno

izmed društev pa predlaga sistem združevanja sredstev in delitve na podlagi pavšalov, kar pa

ocenjujemo, da ni v skladu z zakonom in ne omogoča ocenjevanja programov na podlagi

predpisanih meril, transparentne in namenske porabe sredstev ter nadzora.

Občina Sevnica je predlog LPŠ pripravila na podlagi poteka letošnjega izvajanja LPŠ, mnenja

posameznih društev in z namenom večje vključenosti društev v sofinanciranje vseh programov

in področij športa. Upoštevajoč nekatere predloge Športne zveze Sevnica in posameznih

društev so posebej predvidena sredstva za delovanje športne zveze in delovanje društev za

stroške njihovega tekočega poslovanja. Prav tako so posebej opredeljena sredstva za

organiziranje občinskih rekreativnih lig, ki do sedaj niso bila posebej sofinancirana.

Občina Sevnica ocenjuje, da se s predlaganim LPŠ tako društvom kot tudi Športni zvezi

Sevnica omogoča, da kandidirajo za sofinanciranje posameznih programov posamično ali v

partnerstvu ali za prijavo na razpis in izvajanje LPŠ pooblastijo Športno zvezo Sevnica.

V razpravi na seji odbora je bil podan predlog, da se dikcija enega izmed pogojev, ki je določen

za izvajalce, in glasi:

»- imajo v netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna

rekreacija, šport starejših, šport invalidov) vključene samo občane občine, v tekmovalne

programe (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov) pa vsaj polovica občanov občine, v

nasprotnem primeru se program ne sofinancira«

dopolni tako, da se jasneje opredeli na kakšno skupino oziroma število udeležencev se pogoj

nanaša ter da se v celoti ne onemogoči tudi vključitev občanov iz drugih občin v programe, če

število udeležencev presega minimalno predpisan obseg programa.

Glede na razpravo je bila pripravljena dopolnitev LPŠ v 4. alineji pod točko II. Športni programi,

financirani preko javnega razpisa, Izvajalci, ki lahko kandidirajo s programom, tako da se glasi:

»- v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po odloku morajo biti v

netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna rekreacija,

šport starejših, šport invalidov) vključeni samo občani občine, v tekmovalne programe (športna

vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski

šport, šport invalidov) pa vsaj polovica občanov občine, v nasprotnem primeru se program ne

sofinancira,«.

To pomeni, če odlok predvideva število udeležencev v vadbeni skupini npr. v obsegu 10

udeležencev, potem mora biti pri netekmovalnih programih najmanj 10 udeležencev iz Občine

7


Sevnica, pri tekmovalnih programih pa vsaj 5 udeležencev iz Občine Sevnica. Če je v vadbeni

skupini več udeležencev, so lahko tudi iz drugih občin. Namen določbe je, da je v okviru

sofinanciranega obsega programa (to je vadbena skupina z določenim številom udeležencev),

vključen predpisan delež občanov Občine Sevnica.

Odbor za družbene dejavnosti je obravnaval predlog programa in ga predlaga občinskemu

svetu v obravnavo in sprejem.

Župan: Odpre razpravo.

V razpravi so sodelovali: Tomaž Lisec, župan, Franc Pipan, Frančiška Zemljak, Janez Kukec,

Roman Strlekar, Božidar Groboljšek, Gregor Korene, Janez Šerjak in Danica Kramžar.

Povzetek razprave:

Razprava je tekla v smeri primernosti določene višine deleža občanov Občine Sevnica za

sofinanciranje športnih programov (4. alineja pod točko II. Športni programi, financirani preko

javnega razpisa, Izvajalci, ki lahko kandidirajo s programom) ter o težavah s Športno zvezo

Sevnica, vezano na izvajanje letnega programa športa in z njihovim delovanjem in

sodelovanjem z občino nasploh.

Župan: Predlaga sprejem sklepa, povzetega iz podane razprave.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Letni program športa v Občini Sevnica za leto 2018, razen II.

točke programa: Športni programi, financirani preko javnega razpisa.

Ta točka letnega programa športa se ponovno obravnava na prihodnji seji občinskega

sveta, kjer pa se upošteva razprava te seje in se pod točko II. Športni programi,

financirani preko javnega razpisa, Izvajalci, ki lahko kandidirajo s programom, spremeni

vsebina 4. alineje drugega odstavka, tako da glasi:

»- v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po odloku

morajo biti v netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in

mladine, športna rekreacija, šport starejših, šport invalidov) vključeni samo

občani občine, v tekmovalne programe (športna vzgoja otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport,

šport invalidov) pa vsaj 70 % občanov občine, v nasprotnem primeru se program

ne sofinancira,«.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 7

Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v

Občini Sevnica – skrajšani postopek

Uvodno obrazložitev so podali župan, Roman Strlekar in Janez Kukec, po pooblastilu

predsednika Odbora za družbene dejavnosti:

Župan je, glede na razpravo pri Letnem programu športa v Občini Sevnica za leto 2018,

predlagal prekvalifikacijo obravnave odloka iz skrajšanega postopka v prvo obravnavo.

V mesecu juniju je v veljavo stopil nov Zakon o športu, ki je nadomestil prejšnjega iz leta 1998.

Področje športa v Občini Sevnica je do sedaj poleg prej veljavnega Zakona o športu urejal

Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sevnica.

Nov Zakon o športu določa, da občinski svet z odlokom podrobneje določi izvajalce

posameznih programov in področij letnega programa športa, podrobnejše pogoje in merila za

izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni ravni, način določitve

8


višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa,

način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami

o sofinanciranju. V skladu s tem je občinska uprava na podlagi določb novega Zakona o športu

pripravila predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v

Občini Sevnica, ki bo v celoti nadomestil Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje

letnega programa športa v Občini Sevnica, ki bo z dnem uveljavitve tega odloka prenehal

veljati. Odlok opredeljuje izvajalce letnega programa športa, programe in področja športa, ki

so predmet sofinanciranja ter postopek in merila za izbiro programov in področij športa.

Obseg finančnih sredstev in njihovo razdelitev po posameznih področjih športa določa letni

program športa, ki je sestavni del proračuna Občine Sevnica.

Odbor za družbene dejavnosti je obravnaval predlog odloka in ga predlaga občinskemu svetu

v obravnavo.

Župan: Odpre razpravo.

V razpravi sta sodelovala Tomaž Lisec in župan.

Povzetek razprave:

Izpostavljeno je bilo vprašanje, ali je bilo v zvezi z vsebino odloka kakšno povezovanje s

športnimi društvi ter vpliv meril in kriterijev iz odloka na sam obstoj društev in kaj se zgodi, če

se odlok ne sprejme. Pojasnjeno je bilo, da je bil sprejem odloka prekvalificiran iz skrajšanega

postopka v prvo obravnavo iz razloga, da se pridobijo še vsi odgovori na vprašanja, ki so bila

izpostavljena pri prejšnji točki dnevnega reda.

Župan: Predlaga sprejem dveh sklepov.

SKLEP:

Občinski svet je obravnavo Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega

programa športa v Občini Sevnica iz skrajšanega postopka prekvalificiral v prvo

obravnavo.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

SKLEP:

Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje

letnega programa športa v Občini Sevnica.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 8

Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v

Občini Sevnica – skrajšani postopek

Uvodno obrazložitev je podal Roman Perčič:

Na osnovi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica se na območju

Občine Sevnica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost točke

valorizira občinski svet vsako leto, skladno z letnim planom urejanja stavbnih zemljišča in

indeksom cen življenjskih potrebščin.

Konec leta 2014 je občinski svet sprejel sklep o povišanju vrednosti točke za leto 2015 za 5

%, saj je bila vrednost točke nespremenjena od leta 2008, rast življenjskih potrebščin pa je bila

v tem obdobju 8,4 %. Tako je vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo

9


stavbnega zemljišča za leto 2015 znašala 0,00087 EUR. Enaka vrednost je bila potrjena za

leti 2016 in 2017.

Za leto 2018 pa je podan predlog, da vrednost točke ostane enaka in sicer 0,00087 EUR.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem predloženega odloka.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih

zemljišč v Občini Sevnica.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 9

Predlog Sklepa o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb,

stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju Občine

Sevnica za leto 2018

Uvodno obrazložitev je podal Roman Perčič:

Zakon o davkih občanov določa, da je osnova za davek od premoženja vrednost stavbe, delov

stavb in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega

upravnega organa pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinski svet.

Vrednost točke je za leto 2017 znašala 2,91 EUR. Rast cen življenjskih potrebščin v letu 2017

v primerjavi z letom 2016 znaša 1,3 %. Občina Sevnica zato predlaga, da se za leto 2018

uporablja nova izračunana vrednost točke in sicer 2,95 EUR.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem predloženega sklepa.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Sklep o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov

stavb, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju

Občine Sevnica, ki za leto 2018 znaša 2,95 EUR.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 10

Predlog Sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega zemljišča

v Občini Sevnica za leto 2018

Uvodno obrazložitev je podal Roman Perčič:

Občina mora vsako leto na osnovi veljavne zakonodaje določiti gradbeno ceno za m 2 neto

tlorisne površine stanovanj in vrednost stavbnega zemljišča.

Primerljiva gradbena cena stanovanj se uskladi s povprečnim indeksom za stanovanjsko

gradnjo, vrednost stavbnega zemljišča pa se uskladi na osnovi indeksa življenjskih potrebščin.

10


Tako predlagana primerljiva gradbena cena za 1m 2 neto tlorisne površine objekta, zmanjšana

za stroške komunalnega opremljanja in za vrednost zemljišča v Občini Sevnica, za leto 2018

znaša 963,18 EUR, vrednost 1m 2 stavbnega zemljišča za naselji Sevnica in Boštanj 9,69

EUR/m 2 , za ostala naselja pa 6,47 EUR/m².

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega

zemljišča v Občini Sevnica za leto 2018.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Sklep o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti

stavbnega zemljišča v Občini Sevnica za leto 2018.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 11

Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijske

cone Sevnica – skrajšani postopek

Uvodno obrazložitev sta podala Roman Perčič in Jože Udovč, predsednik Odbora za okolje in

prostor:

Postopek spremembe in dopolnitve odloka je bil pričet na pobudo investitorja, podjetja

RAFAEL d.o.o. iz Sevnice.

Investitor ima na delu območju zazidalnega načrta na zemljišču s parc. št. 318/8, 325/42, obe

k.o. Sevnica zgrajeno obstoječo halo za proizvodnjo geotehničnih sider z železokrivnico.

Za navedeno območje so bile, za pridobitev ustrezne projektne dokumentacije in pridobitev

upravnih dovoljenj ter možnost legalizacije objektov, v februarju 2017 sprejete spremembe in

dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica.

V 22. členu spremembe odloka je pri določitvi minimalnih odmikov obstoječih objektov od

sosednjih parcelnih meja, pomotoma izpadla določba minimalnega odmika za najbolj

izpostavljene dele obstoječih objektov. S predlagano spremembo in dopolnitvijo prostorsko

izvedbenega akta bo investitorju omogočena pridobitev gradbenega dovoljenja.

Odbor za okolje in prostor je obravnaval predlog odloka in predlaga občinskemu svetu, da ga

sprejme po skrajšanem postopku.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem predloženega odloka.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu

industrijske cone Sevnica.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

11


Ad 12

Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Sava Boštanj

Uvodno obrazložitev sta podala Lidija Udovč in Božidar Groboljšek, predsednik Komisije za

mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:

V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in aktom o

ustanovitvi, zavod upravlja svet zavoda, ki šteje 11 članov in ga sestavljajo trije predstavniki

ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev zavoda in trije predstavniki staršev. Svet zavoda je

ustanoviteljico zaprosil, da imenuje svoje predstavnike v svet zavoda za naslednje mandatno

obdobje, ker se sedanjemu sestavu sveta izteka mandat. Komisija za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja je pozvala politične stranke zastopane v občinskem svetu, da predlagajo

kandidate za predstavnike ustanoviteljice v svetu šole. Na poziv komisije so prispeli štirje

predlogi.

Komisija je predloge obravnavala in predlaga občinskemu svetu, da v svet zavoda za

naslednje mandatno obdobje imenuje Vincenca Kneza iz Šmarčne, Ano Kramperšek iz

Boštanja ter Kateryno Škornik iz Mrtovca.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice v svet zavoda.

SKLEP:

Občinski svet je za predstavnike ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda

Osnovna šola Boštanj imenoval:

- Vincenca Kneza, Šmarčna 17, Boštanj,

- Ano Kramperšek, Dolenji Boštanj 108, Boštanj,

- Kateryno Škornik, Mrtovec 4a, Boštanj.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 13

Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž

Uvodno obrazložitev je podal Božidar Groboljšek, predsednik Komisije za mandatna

vprašanja, volitve in imenovanja:

Svet zavoda je ustanoviteljico zaprosil, da imenuje svoje predstavnike v svet zavoda za

naslednje mandatno obdobje, ker se sedanjemu sestavu sveta izteka mandat. Komisija za

mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pozvala politične stranke zastopane v občinskem

svetu, da predlagajo kandidate za predstavnike ustanoviteljice v svetu šole. Na poziv komisije

so prispeli trije predlogi.

Komisija je predloge obravnavala in predlaga občinskemu svetu, da v svet zavoda za

naslednje mandatno obdobje imenuje Petro Majcen iz Šentjanža, Danico Kramžar iz

Kamenškega in Ivana Orešnika iz Osredka pri Krmelju.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice v svet zavoda.

12


SKLEP:

Občinski svet je za predstavnike ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda

Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž imenoval:

- Petro Majcen, Šentjanž 6, Šentjanž,

- Danico Kramžar, Kameniško 5, Šentjanž,

- Ivana Orešnika, Osredek pri Krmelju 1, Šentjanž.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 14

Predlog sklepa o imenovanju predstavnice soustanoviteljice Občine Sevnica v

Svet javnega zavoda Posavski muzej Brežice

Uvodno obrazložitev sta podala Lidija Udovč in Božidar Groboljšek, predsednik Komisije za

mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:

Na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice je Občina Brežice

ustanoviteljica Posavskega muzeja Brežice, soustanoviteljice pa so Občina Kostanjevica na

Krki, Občina Krško in Občina Sevnica. Ustanoviteljske pravice in obveznosti ustanoviteljice in

soustanoviteljic izvaja župan Občine Brežice. V odloku sta kot organa muzeja opredeljena

direktor in svet muzeja. Svet muzeja sestavlja 7 članov, in sicer je pet predstavnikov

ustanoviteljice in soustanoviteljic, en predstavnik delavcev zavoda in en predstavnik

uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Predstavnike ustanoviteljice in soustanoviteljic

imenujejo občinski sveti ustanoviteljice in soustanoviteljic in sicer ustanoviteljica dva

predstavnika, ostale soustanoviteljice pa vsaka po enega predstavnika. Mandat članov sveta

traja pet let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani, vendar ne več kot dvakrat

zaporedoma.

Sedanji sestavi sveta muzeja poteče 22.1.2018 mandat, zato je bil s strani vršilke dolžnosti

direktorice muzeja pričet postopek za imenovanje članov sveta zavoda za novo mandatno

obdobje.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pozvala politične stranke zastopane

v občinskem svetu, da predlagajo kandidate za predstavnika soustanoviteljice v svetu zavoda.

Na poziv komisije je prispel en predlog.

Komisija je predlog obravnavala in predlaga občinskemu svetu, da v svet zavoda imenuje Doris

Možic Žičkar iz Boštanja.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem sklepa o imenovanju predstavnice soustanoviteljice v svet zavoda.

SKLEP:

Občinski svet je za predstavnico soustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega

zavoda Posavski muzej Brežice imenoval Doris Možic Žičkar, Boštanj 39a, Boštanj.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

13


Župan: Odpre razpravo.

Ad 15

Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta

V razpravi je sodelovala Vanja Žulič.

Povzetek razprave:

Pri odgovoru JP Komunala d.o.o. Sevnica glede možnosti, da bi imela gospodinjstva tudi

zabojnike za embalažo, v okviru enotne cene odvoza odpadkov, jo zanima natančnejši izračun

cene odvoza po morebitni spremembi režima odvoza.

Župan: Predlaga sprejem predloženih odgovorov na vprašanja in pobude, z dano pripombo.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel odgovore na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, s

pripombo:

Vanja Žulič:

Pri odgovoru JP Komunala d.o.o. Sevnica glede možnosti, da bi imela gospodinjstva

tudi zabojnike za embalažo, v okviru enotne cene odvoza odpadkov, jo zanima

natančnejši izračun cene odvoza po morebitni spremembi režima odvoza.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

Ad 16

Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

Janez Šerjak:

1. Na Cesti na Dobravo, na relaciji Doberšek – Dernovšek, se na cesti pojavlja voda in

sprašuje, če je bilo odvodnjavanje že kdaj urejeno.

2. Predlaga dokončno ureditev pločnika do Osnovne šole Ane Gale Sevnica, z

morebitnimi potrebnimi zemljišči.

Tanja Novšak:

1. Ker se nadaljuje odhajanje zdravnikov iz Zdravstvenega doma Sevnica, ponovno

sprašuje o razlogih za takšno stanje.

2. Predlaga ureditev zemljišč na Drožanjski cesti na območju odstranjene nekdanje hiše

Morina.

3. Predlaga ureditev makadamskega prostora ob Gostišču Felicijan na Radni, ker je

zaradi jam in luž težko izstopati iz parkiranih vozil.

Danica Božič:

Ker se v Grajski kavarni in lokalu na bazenu Sevnica dogajajo tudi številni družabni dogodki z

različnimi vsebinami predlaga, da bi se obema lokaloma subvencionirala najemnina, predvsem

Grajski kavarni.

Franc Pipan:

1. Predlaga spremembo upravnika stanovanj na območju Sevnice v smislu določil novega

zakona in predlaga izvedbo ankete med etažnimi lastniki o zainteresiranosti za izvedbo

takšne spremembe.

2. Zanima ga, ali je Občina Sevnica izkazala pozornost ob znanstvenem dosežku

Sevničana, dr. Aleša Mavra.

14


Irena Dobnik:

1. Zanima jo dinamika poteka izgradnje čistilne naprave Krmelj in kaj pomeni možnost

pridobitve sofinancerskih sredstev za ta projekt.

2. Na seji Sveta Krajevne skupnosti Krmelj je bilo izpostavljeno vprašanje o možnosti

odstranitve opuščenega objekta bencinskega servisa v Krmelju.

Božidar Groboljšek:

Zanima ga širina nadvoza v Šmarju po zaključku obnove, ki se izvaja na starih temeljih.

Janez Kukec:

Predlaga pisno zahvalo Občine Sevnica Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo za

ureditev ceste na odcepu Spodnje Vodale – Tržišče in predlaga čimprejšnje nadaljevanje

obnove.

Frančiška Zemljak:

Intervencijski dostop do reke Save pri Lidlu je še vedno onemogočen zaradi ne odstranjenih

naplavin po poletnem neurju in sprašuje, zakaj štab civilne zaščite tolerira takšno stanje.

Ad 17

Razno

Župan:

- povabil je na naslednje dogodke:

o 29.11.2017: v okviru občinskega praznika - prireditev ob 50-letnici vrtca v

Krmelju,

o 30.11.2017: v okviru občinskega praznika – osrednja prireditev ob 110-letnici

šole v Loki z odprtjem novega športnega igrišča in knjižnice,

o 21.12.2017: novoletni sprejem župana v Kulturni dvorani Sevnica,

o 23.12.2017: koncert Godbe Sevnica v Športnem domu Sevnica.

Seja je bila zaključena ob 19.53 uri.

Zapisala:

Lidija Udovč, univ.dipl.ekon.

višja svetovalka občinskega sveta

Srečko Ocvirk

župan Občine Sevnica

15


OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

Številka: 011-0005/2017

Datum: 19.12.2017

P R E G L E D

SKLEPOV 27. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA

Z DNE 28.11.2017

1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 27. redne seje

Ob začetku seje je bilo prisotnih 21 članov občinskega sveta. Občinski svet je bil sklepčen.

444. SKLEP:

Občinski svet je sprejel predlagani dnevni red, s tem, da se po skrajšanem postopku

obravnavajo:

- 3. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o rebalansu B proračuna Občine Sevnica

za leto 2017,

- 7. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje

letnega programa športa v Občini Sevnica,

- 8. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za

uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica,

- 11. točka dnevnega reda – Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o

zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica.

Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21).

Sklep je sprejet.

2. Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 26. redne seje občinskega sveta z dne

18.10.2017

445. SKLEP:

Občinski svet je potrdil zapisnik 26. redne seje občinskega sveta z dne 18.10.2017.

Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21).

Sklep je sprejet.

446. SKLEP:

Občinski svet je potrdil pregled sklepov 26. redne seje občinskega sveta z dne 18.10.2017.

Izid glasovanja: 21 za 0 proti (prisotnih 21).

Sklep je sprejet.

3. Predlog Odloka o rebalansu B proračuna Občine Sevnica za leto 2017 – skrajšani

postopek

447. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o rebalansu B proračuna Občine Sevnica za leto 2017.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

1


4. Predlog Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2018 – prva obravnava

448. SKLEP:

Občinski svet je sprejel sklep, da je Odlok o proračunu Občine Sevnica za leto 2018 usklajen.

Izid glasovanja: 12 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

449. SKLEP

Občinski svet je sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto

2018, ki zajema Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Sevnica za leto 2018 in

Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Sevnica za leto 2018.

Pridobivanje nepremičnega premoženja se načrtuje v orientacijski vrednosti 390.000 EUR,

razpolaganje z nepremičnim premoženjem pa se načrtuje v orientacijski vrednosti 100.000

EUR.

V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta

ravnanja ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo

pravni posli, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, do

največ 20 % skupne vrednosti obeh načrtov, kar znaša največ 98.000 EUR.

Izid glasovanja: 18 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

450. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini

Sevnica v letu 2018, ki znaša 400 EUR.

Izid glasovanja: 20 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

5. Predlog Letnega programa kulture v Občini Sevnica za leto 2018

451. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Letni program kulture v Občini Sevnica za leto 2018.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

6. Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018

452. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Letni program športa v Občini Sevnica za leto 2018, razen II. točke

programa: Športni programi, financirani preko javnega razpisa.

Ta točka letnega programa športa se ponovno obravnava na prihodnji seji občinskega sveta,

kjer pa se upošteva razprava te seje in se pod točko II. Športni programi, financirani preko

javnega razpisa, Izvajalci, ki lahko kandidirajo s programom, spremeni vsebina 4. alineje

drugega odstavka, tako da glasi:

»- v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po odloku morajo biti

v netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna

rekreacija, šport starejših, šport invalidov) vključeni samo občani občine, v tekmovalne

programe (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

2


kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov) pa vsaj 70 % občanov občine, v

nasprotnem primeru se program ne sofinancira,«.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

7. Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v

Občini Sevnica – skrajšani postopek

453. SKLEP:

Občinski svet je obravnavo Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa

športa v Občini Sevnica iz skrajšanega postopka prekvalificiral v prvo obravnavo.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

454. SKLEP:

Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega

programa športa v Občini Sevnica.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

8. Predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v

Občini Sevnica – skrajšani postopek

455. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih

zemljišč v Občini Sevnica.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

9. Predlog Sklepa o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb,

stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju Občine

Sevnica za leto 2018

456. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Sklep o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb,

stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo na območju Občine Sevnica, ki

za leto 2018 znaša 2,95 EUR.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

10. Predlog Sklepa o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega

zemljišča v Občini Sevnica za leto 2018

457. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Sklep o primerljivi gradbeni ceni stanovanj in vrednosti stavbnega

zemljišča v Občini Sevnica za leto 2018.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

3


11. Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijske

cone Sevnica – skrajšani postopek

458. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu

industrijske cone Sevnica.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

12. Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Boštanj

459. SKLEP:

Občinski svet je za predstavnike ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda

Osnovna šola Boštanj imenoval:

- Vincenca Kneza, Šmarčna 17, Boštanj,

- Ano Kramperšek, Dolenji Boštanj 108, Boštanj,

- Kateryno Škornik, Mrtovec 4a, Boštanj.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

13. Predloga sklepa o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž

460. SKLEP:

Občinski svet je za predstavnike ustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda

Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž imenoval:

- Petro Majcen, Šentjanž 6, Šentjanž,

- Danico Kramžar, Kameniško 5, Šentjanž,

- Ivana Orešnika, Osredek pri Krmelju 1, Šentjanž.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

14. Predlog sklepa o imenovanju predstavnice soustanoviteljice Občine Sevnica v Svet

javnega zavoda Posavski muzej Brežice

461. SKLEP:

Občinski svet je za predstavnico soustanoviteljice Občine Sevnica v Svet javnega zavoda

Posavski muzej Brežice imenoval Doris Možic Žičkar, Boštanj 39a, Boštanj.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

15. Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta

462. SKLEP:

Občinski svet je sprejel odgovore na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, s

pripombo:

Vanja Žulič:

4


Pri odgovoru JP Komunala d.o.o. Sevnica glede možnosti, da bi imela gospodinjstva tudi

zabojnike za embalažo, v okviru enotne cene odvoza odpadkov, jo zanima natančnejši izračun

cene odvoza po morebitni spremembi režima odvoza.

Izid glasovanja: 22 za 0 proti (prisotnih 22).

Sklep je sprejet.

16. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

Janez Šerjak:

1. Na Cesti na Dobravo, na relaciji Doberšek – Dernovšek, se na cesti pojavlja voda in

sprašuje, če je bilo odvodnjavanje že kdaj urejeno.

2. Predlaga dokončno ureditev pločnika do Osnovne šole Ane Gale Sevnica, z

morebitnimi potrebnimi zemljišči.

Tanja Novšak:

1. Ker se nadaljuje odhajanje zdravnikov iz Zdravstvenega doma Sevnica, ponovno

sprašuje o razlogih za takšno stanje.

2. Predlaga ureditev zemljišč na Drožanjski cesti na območju odstranjene nekdanje hiše

Morina.

3. Predlaga ureditev makadamskega prostora ob Gostišču Felicijan na Radni, ker je

zaradi jam in luž težko izstopati iz parkiranih vozil.

Danica Božič:

Ker se v Grajski kavarni in lokalu na bazenu Sevnica dogajajo tudi številni družabni dogodki z

različnimi vsebinami predlaga, da bi se obema lokaloma subvencionirala najemnina, predvsem

Grajski kavarni.

Franc Pipan:

1. Predlaga spremembo upravnika stanovanj na območju Sevnice v smislu določil novega

zakona in predlaga izvedbo ankete med etažnimi lastniki o zainteresiranosti za izvedbo

takšne spremembe.

2. Zanima ga, ali je Občina Sevnica izkazala pozornost ob znanstvenem dosežku

Sevničana, dr. Aleša Mavra.

Irena Dobnik:

1. Zanima jo dinamika poteka izgradnje čistilne naprave Krmelj in kaj pomeni možnost

pridobitve sofinancerskih sredstev za ta projekt.

2. Na seji Sveta Krajevne skupnosti Krmelj je bilo izpostavljeno vprašanje o možnosti

odstranitve opuščenega objekta bencinskega servisa v Krmelju.

Božidar Groboljšek:

Zanima ga širina nadvoza v Šmarju po zaključku obnove, ki se izvaja na starih temeljih.

Janez Kukec:

Predlaga pisno zahvalo Občine Sevnica Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo za

ureditev ceste na odcepu Spodnje Vodale – Tržišče in predlaga čimprejšnje nadaljevanje

obnove.

Frančiška Zemljak:

Intervencijski dostop do reke Save pri Lidlu je še vedno onemogočen zaradi ne odstranjenih

naplavin po poletnem neurju in sprašuje, zakaj štab civilne zaščite tolerira takšno stanje.

5


17. Razno

Župan je povabil na nekatere družabne dogodke.

Zapisala:

Lidija Udovč, univ.dipl.ekon.

višja svetovalka občinskega sveta

6


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

3. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 1. izredne seje

občinskega sveta z dne 19.12.2017

Številka: 011-0005/2017

Pripravljavka gradiva:

Lidija Udovč, višja svetovalka občinskega sveta


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

Številka: 011-0005/2017

Datum: 28.12.2017

Z A P I S N I K

1. izredne seje Občinskega sveta Občine Sevnica,

ki je bila v torek, 19.12.2017, ob 15.30 uri,

v konferenčni dvorani sevniškega gradu

PRISOTNI člani občinskega sveta:

Božidar Beci, Danica Božič, Zdenka Dernovšek, Irena Dobnik, Božidar Groboljšek, Dane

Hribar, Janoš Janc, Majda Jazbec, Vincenc Knez, Gregor Korene, Rado Kostrevc, Danica

Kramžar, Janez Kukec, Tomaž Lisec, Stanislav Možič, Tanja Novšak, Ivan Orešnik, Franc

Pipan, Vincenc Sitar, Hermina Šantej, Janez Šerjak, Jože Udovč, Frančiška Zemljak, Vanja

Žulič.

ODSOTNA članica občinskega sveta:

Natalija Hostnik.

Lista prisotnosti je sestavni del zapisnika.

Sejo vodi: Srečko Ocvirk, župan občine.

Prisotni uslužbenci občinske uprave:

- Zvone Košmerl, direktor občinske uprave

- Roman Perčič, vodja Oddelka za okolje in prostor

- Alenka Mirt, vodja Splošne službe

- Lidija Udovč, višja svetovalka občinskega sveta

- Tanja Žibert, višja svetovalka splošne službe

Župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk: Pozdravi vse prisotne in odpre 1. izredno sejo.

Ad 1

Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 1. izredne seje

Župan: Ob začetku seje je bilo prisotnih 24 članov občinskega sveta. Svojo zadržanost ni

sporočil nihče. Ugotovil je, da je občinski svet sklepčen.

Predlagal je dnevni red, kot je naveden v vabilu.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

Župan: Predlaga sprejem predloženega dnevnega reda.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel predlagani dnevni red

Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 24).

Sklep je sprejet.

1


SPREJETI DNEVNI RED JE SLEDEČ:

1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 1. izredne seje

2. Predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica –

skrajšani postopek

3. Razno

Ad 2

Predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica –

skrajšani postopek

Uvodno obrazložitev sta podala župan in Alenka Mirt:

V letu 2009 je občinski svet potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za

uporabo stavbnih zemljišč. Vsako naslednje leto od njegovega sprejema je občinski svet s

spremembo odloka določil le višino točke, ki je podlaga za izračun in odmero nadomestila.

Tudi v letu 2017 je občinski svet za leto 2018 že sprejel vrednost točke in s tem spremembo

odloka.

V mesecu juliju 2017 je bilo večina slovenskih občin opozorjenih na samo zakonitost odlokov

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Občina Sevnica je na opozorilo Ministrstva za

okolje in prostor podala pojasnilo, da Občina Sevnica besedila odloka ne spreminja, temveč s

sprejetimi spremembami določa le vrednost točke za posamično leto. 7.12.2017 pa je občina

s strani pristojnega ministrstva ponovno prejeli opozorilo, v katerem napotujejo na pripravo

zakonitih podlag za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: NUSZ).

Iz opozorila izhaja, da je Zakon o davku na nepremičnine iz leta 2013 med drugim razveljavil

zakonske določbe, ki urejajo NUSZ in občinske odloke, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja

Zakona o stavbnih zemljiščih.

Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je z odločbo razveljavilo Zakon o davku na

nepremičnine, hkrati pa določilo, da se zakonske podlage glede obdavčitve nepremičnin še

naprej uporabljajo. S to odločb razveljavljeni predpisi niso postali ponovno veljavni, temveč se

je uveljavila zgolj njihova uporabnost. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero NUSZ se

šteje za del občinskega odloka o NUSZ, zato spreminjanje ali sprejemanje novega sklepa o

določitvi vrednosti točke pomeni spreminjanje občinskega odloka o NUSZ. Predpis, kateremu

pa je veljavnost prenehala, kljub temu, da se ga še uporablja, pa ne more biti predmet

nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.

Možno je le sprejeti novi odlok in sicer na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov v Republiki

Sloveniji. Z odlokom pa se lahko podeli pooblastilo županu za spremembo vrednosti točke na

podlagi vnaprej določenih meril (na primer valorizacija). V skladu z vsem zgoraj navedenim je

občinska uprava pripravila predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavnih zemljišč v občini

Sevnica (v nadaljevanju: odlok), ki je vsebinsko enak besedilu Odloka o nadomestilu za

uporabo stavnih zemljišč v občini Sevnica – uradno prečiščeno besedilo, z minimalnimi

spremembami, upoštevajoč zakonodajo in nova dejstva.

Predlagani novi odlok o NUSZ ne prinaša bistvenih finančnih sprememb, saj se vrednost točke

ne spreminja, ravno tako se ne spreminjajo merila za izračun NUSZ. Sprejem odloka pa bo

omogočil obračun in odmero nadomestila, v višini kot je ocenjena z odlokom o proračunu za

leto 2018. V primeru nesprejema novega odloka bi občini izostal predvideni prihodek. Višina

točke za leto 2018 ostaja enaka, kot jo je sprejel Občinski svet Občine Sevnica, za prihodnja

leta pa se bo višina točke usklajevala s stopnjo inflacije.

Predlagani odlok je vsebinsko enak besedilu odloka v uradnem prečiščenem besedilu. Odlok

je spremenjen v preambuli, ki je podlaga za sprejem slednjega – Zakon o izvrševanju

proračuna Republike Slovenije za leti 2017 in 2018.

Upoštevana so nomotehnična pravila splošnih aktov, in sicer številčenje odstavkov,

nenavajanje številk uradnih listov pri navajanju zakonov ali podzakonskih aktov, uskladitev

naselij v občini Sevnica ter popravki zakonskih podlag.

2


Drugače pa je zapisan 13. člen odloka, ki določa vrednost točke. Slednja je določena v višini,

kot je že bila sprejeta z Odlokom o spremembah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih

zemljišč v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 69/17) in znaša 0,00087 EUR.

Dodan pa je drugi odstavek, ki določa, da se vrednost točke vsako leto uskladi s stopnjo

inflacije, in sicer jo sprejme župan s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

O vrednosti točke se seznani občinski svet.

Tako je podana podlaga za spremembo vrednosti točke, ki se uskladi z inflacijo, ki jo ugotavlja

Statistični urad Republike Slovenije. S sprejemom sklepa pa se ne poseže v vsebino odloka

in se ga ne spreminja ali dopolnjuje. Občina Sevnica je pri pripravi odloka upoštevala trenutno

stanje urejenosti odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zakonodajo ter

opozorilo Ministrstva za okolje in prostor.

Ker se s sprejemom odloka ne posega v vsebino veljavnega odloka je podan predlog za

sprejem odloka po skrajšanem postopku.

Župan: Odpre razpravo.

Ni razprave.

SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini

Sevnica.

Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 24).

Sklep je sprejet.

Ad 3

Razno

Župan:

- povabil je na družabne dogodke ter se zahvalil svetnikom za dobro sodelovanje,

konstruktivne razprave in sklepčnost na sejah v iztekajočem se letu.

Seja je bila zaključena ob 15.38 uri.

Zapisala:

Lidija Udovč, univ.dipl.ekon.

višja svetovalka občinskega sveta

Srečko Ocvirk

župan Občine Sevnica

3


OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

Številka: 011-0005/2017

Datum: 29.12.2017

P R E G L E D

SKLEPOV 1. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA

Z DNE 19.12.2017

1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 1. izredne seje

Ob začetku seje je bilo prisotnih 24 članov občinskega sveta. Občinski svet je bil sklepčen.

463. SKLEP:

Občinski svet je sprejel predlagani dnevni red.

Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 24).

Sklep je sprejet.

2. Predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica –

skrajšani postopek

464. SKLEP:

Občinski svet je sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica.

Izid glasovanja: 24 za 0 proti (prisotnih 24).

Sklep je sprejet.

3. Razno

Župan je povabil na nekatere družabne dogodke ter se zahvalil svetnikom za dobro

sodelovanje, konstruktivne razprave in sklepčnost na sejah v iztekajočem se letu.

Zapisala:

Lidija Udovč, univ.dipl.ekon.

višja svetovalka občinskega sveta


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

4. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA: Letno poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata –

Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin

Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica za leto

2017

Številka: 061-0001/2017

Pripravljavec gradiva:

Martin Cerjak, vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa

Poročevalec:

Martin Cerjak, vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa


Številka: 061-0001/2017

Datum: 25.1.2018

OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

Zadeva: Letno poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega

organa za leto 2017

Spoštovani,

v skladu s 17. členom Dogovora o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih

razmerij predstojnik Medobčinskega inšpektorata - Skupnega prekrškovnega organa občinskih

uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju MI-SPO) enkrat

letno poroča županom občin ustanoviteljic o delu MI-SPO.

Letno poročilo je bilo izdelano 24.1.2018 in posredovano županu Občine Sevnica. V poročilu so

predstavljene aktivnosti MI-SPO v letu 2017, finančno poročilo, problematika pri opravljanju

nadzora ter plan delovanja v letu 2018.

Župan Občine Sevnica predlaga, da se s poročilom seznani tudi Občinski svet Občine Sevnica.

Predlog sklepa:

Občinski svet Občine Sevnica se je seznanil z letnim poročilom o delu Medobčinskega

inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli,

Brežice, Krško, Radeče in Sevnica za leto 2017.

Pripravila:

Alenka Mirt, univ.dipl.prav.

Vodja splošne službe

Srečko OCVIRK

Župan Občine Sevnica

Priloga:

1. Letno poročilo.

Vročiti:

1. Občinskemu svetu Občine Sevnica,

2. v zadevo, tu.


Medobčinski inšpektorat - Skupni prekrškovni organ občinskih

uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica

Cesta krških žrtev 15, 8270 Krško

telefon: 07/49 81 380, faks: 07/49 81 379,

el. pošta: spo.krsko@krsko.si

Številka: 0613-1/2018-7-SPO100

Datum: 24.01.2018

Zadeva: LETNO POROČILO O DELU MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA -

SKUPNEGA PREKRŠKOVNEGA ORGANA OBČINSKIH UPRAV OBČIN

BISTRICA OB SOTLI, BREŽICE, KRŠKO, RADEČE IN SEVNICA ZA

LETO 2017

1. Uvod

Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin

Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica - v nadaljevanju MI-SPO, ki je bil

formalno ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Skupnega prekrškovnega organa

občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica - v

nadaljevanju Odlok o ustanovitvi MI-SPO, je pričel z delovanjem dne 04.05.2009. V

MI-SPO so bile v letu ustanovitve zaposleni tri uradne osebe, od leta 2011 pa je

zaposlenih pet uradnih oseb: vodja (in inšpektor), inšpektor, višji nadzornik ter dva

redarja. Za delovanje organa zagotavljajo sredstva občine ustanoviteljice, pri čemer

del realiziranih sredstev občinam povrne država. Planirana proračunska sredstva za

delovanje MI-SPO za leto 2017 so bila 192.105 EUR, dejanska realizacija je bila v

višini 177.302 EUR.

O svojem delu MI-SPO med letom poroča predstavnikom občin na

koordinacijah, kjer se predstavi delo organa, izpostavi problematika ter se

posredujejo usmeritve občin za delo MI-SPO. V letu 2017 sta bili dve koordinaciji, in

sicer v občinah Brežice in Krško.

2. Sodelovanje MI-SPO v interesnih organizacijah ter z drugimi organi

MI-SPO že več let aktivno sodeluje v Koordinaciji inšpekcij samoupravnih

lokalnih skupnosti Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter s Skupnostjo občin Slovenije

in njenih komisijah, kjer je osnovni cilj izmenjava medsebojnih izkušenj ter kvalitetno

in poenoteno opravljanje inšpekcijskih in drugih postopkov v Republiki Sloveniji. V

okviru teh organizacij potekajo izobraževanja na posameznih področjih, izpostavljajo

se pomanjkljivosti v občinskih in državnih aktih ter predlaga spremembe, hkrati se

opravlja izmenjava dobrih izkušenj pri vodenju postopkov. Strokovno sodelovanje z

izmenjavo izkušenj poteka tudi s Policijo. MI-SPO sledi tudi usmeritvam Sveta za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu in občinskim svetom za preventivo in vzgojo

v cestnem prometu na lokalnem nivoju.

Tudi v letu 2017 so bili posredovani posamezni odstopi pristojnim inšpekcijam,

zaradi ugotovljenih nepravilnosti iz njihove pristojnosti, zlasti po prejetih prijavah

občanov in občinskih uprav ter krajevnih skupnosti ter samih ugotovitvah na terenu.

1


Izoblikovalo se je sodelovanje s Policijo, ki se vsako leto nadgrajuje, kar je

logična posledica dejstva, da se delovni področji obeh organov prepletata. S Policijo

z območja Posavja (PU Novo mesto in PU Celje) MI-SPO opravlja različne skupne

akcije, zlasti pri nadzoru kršenja cestno prometnih predpisov ter javnega reda in

miru, v posameznih primerih Policija nudi asistenco MI-SPO, zlasti v primerih, ko gre

za aktivnosti, pri katerih je pričakovati odpor kršiteljev oziroma obstaja tveganje za

varnost uradih oseb pri opravljanju svojih nalog. Pomembno je tudi sodelovanje

Policije z občinsko inšpekcijo, kjer Policija posreduje ugotovitve za vodenje

postopkov nadzora na občinskih cestah, zlasti ko gre za poškodbe cest ali izvajanje

del brez ustreznih soglasij različnih subjektov.

Sodelovanje je v tudi letu 2017 potekalo z upravnimi enotami, Upravo za

javne prihodke in Ministrstvom za notranje zadeve pri pridobivanju podatkov v zvezi s

prekrškovnimi in upravnimi postopki ter Finančno upravo Republike Slovenije

(FURS), ki izvaja izterjave neplačanih glob in drugih neplačanih terjatev kršiteljev.

3. Delovanje MI-SPO

MI-SPO v osnovi opravlja nadzor nad spoštovanjem državnih predpisov s

svojega področja delovanja in občinskih odlokov, sprejetih v občinah ustanoviteljicah.

A) OBČINSKO REDARSTVO opravlja zlasti naloge s področja mirujočega

prometa (parkiranja), meritev hitrosti ter nadzora javnega reda in miru v skladu z

zakonodajo:

- Zakon o pravilih cestnega prometa – ZPrCP,

- Zakon o cestah – ZCes-1,

- Zakon o varstvu javnega reda in miru – ZJRM-1,

- Zakon o zaščiti živali – ZZZiv,

- druge, z občinskimi odloki določene naloge.

B) OBČINSKA INŠPEKCIJA ima svoje pristojnosti opredeljene v občinskih

odlokih, deloma pa tudi v zakonodaji RS, zlasti na področju varovanja okolja ter

nadzora cest. Glavna področja delovanja občinske inšpekcije so:

- nadzor nad občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami v lasti občine

(varnost, zagotavljanje preglednosti križišč, posegi v cestišče in varovalni pas

občinskih cest, ustreznost prometne signalizacije, vzdrževanje cest ipd.),

- nadzor nad zbiranjem in ločevanjem komunalnih odpadkov,

- nadzor izpustov komunalnih odpadnih voda,

- nadzor nad zagotavljanjem pitne vode,

- nadzor nad oglaševanjem in plakatiranjem,

- nadzor nad spoštovanjem občinskih simbolov,

- nadzor nad objekti javne razsvetljave in druga področja.

2


3.1. OBČINSKO REDARSTVO

Redarja sta v letu 2017 opravljala zlasti dela nadzora mirujočega prometa,

kamor sodi odkrivanje prekrškov v zvezi z nepravilnim parkiranjem in ostale naloge s

področja varnosti cestnega prometa ter v občinah Krško in Radeče tudi meritve

hitrosti. Prisotnost v posameznih občinah je bila določena z Odlokom o ustanovitvi

MI-SPO in glede na število prebivalcev ter ključem delitve stroškov, kar je dejansko

pomenilo, da sta bila redarja prisotna v povprečju v občini Bistrica ob Sotli po eno uro

tedensko, v občini Brežice po osem ur tedensko, v občini Krško po devet ur

tedensko, v občini Radeče po dve uri tedensko ter v občini Sevnica po šest ur

tedensko. Navedeno prisotnost terminsko določa vodja MI-SPO v tedenskem

planu, ki se spreminja, pri tem pa se sledi tudi tako usmeritvam občinskih uprav,

kakor tudi situacijam na terenu. Postopek ugotavljanja kršiteljev po izdanem obvestilu

o prekršku nadaljuje višji nadzornik, v primeru ugovorov ali zahtev za sodno varstvo v

skladu z Odlokom o ustanovitvi MI-SPO postopke nadaljuje vodja MI-SPO, v primeru

upravičenih zahtev za sodno varstvo se zadeve zaključijo na pristojnem sodišču.

Tabela 1: Prikaz števila obravnavanih kršitev cestno prometnih predpisov z

izrečenimi ukrepi po občinah od leta 2015 do 2017

Vsebina /

Občina

Bistrica

ob Sotli Brežice Krško Radeče Sevnica Skupaj

Št. Št. Št. Št. Št. Št.

Število zadev

l. 2015 1 398 777 55 227 1458

l. 2016 4 889 951 93 321 2258

l. 2017 0 564 771 63 344 1742

Št.izrečenih

opozoril

l. 2015 1 174 249 15 132 571

l. 2016 3 461 263 20 122 869

l. 2017 0 211 226 19 149 605

Število izdanih

plačilnih nalogov

l. 2015 0 53 252 35 12 352

l. 2016 1 73 366 44 22 506

l. 2017 0 86 367 27 32 512

Število plačanih

glob

l. 2015 0 192 438 33 188 851*

l. 2016 1 245 520 41 108 915*

l. 2017 0 321 364 28 178 891*

3


* v število plačanih glob so vštete tudi izterjave FURS (CURS) iz preteklih let, zato

razlika v številu izdanih plačilnih nalogov ter številu plačanih glob* v število plačanih

glob so vštete tudi izterjave FURS iz preteklih let ter globe, plačane po obvestilu o

prekršku še pred izdajo plačilnega naloga, zato je nastala razlika v številu izdanih

plačilnih nalogov v primerjavi s številom plačanih glob.

Pri prekrških, storjenih v zvezi nepravilnim parkiranjem, je možno plačati globo

že po obvestilu o prekršku, zato je v podatkih večje število plačanih glob, kakor

izdanih plačilnih nalogov, v zadnjih letih je zaznati tudi več uspešnih izterjav FURS.

Problem pri izterjavah že vsa leta predstavlja dejstvo, da so socialni transferji

nedotakljivi za izterjavo in finančnih izterjav ni možno izvršiti, drugih vrst izterjav pa

zaradi nizkih glob FURS ne izvaja, kar je razvidno tudi v finančnem poročilu.

V letu 2017 je zaznati različno gibanje število prekrškov po posameznih

občinah, števila prekrškov variira vsa leta, nadzori se opravljajo več let, zato bi bilo

pričakovati padanje števila kršitev, hkrati se vsako leto po občinah vzpostavljajo

nova območja časovno omejenega parkiranja, kar pomeni, da je vedno večje število

parkirnih mest, kjer je vzpostavljen prometni režim in izvajata redarja kontrolo.

3.1.1. Nadzor mirujočega prometa in spoštovanja prometne signalizacije

V občini Bistrica ob Sotli v letu 2017 ni bilo potrebno na področju prometa

izvajati ukrepov, tudi sicer v tej občini ni izpostavljena problematika parkiranja zaradi

zadostnega števila parkirnih mest v centru Bistrice ob Sotli ali njegovi neposredni

bližini, tudi v tem letu pa je bil redar prisoten pri urejanju prometa na Sv. Gorah v

času praznične maše.

V občini Brežice se vsa leta, tudi v letu 2017, največ nadzorov mirujočega

prometa opravlja na Cesti prvih borcev, Černelčevi cesti, Trgu izgnancev in ulici Pod

obzidjem, kjer je sicer zaznati največ avtomobilskega prometa, zlasti v

dopoldanskem času. Sistem parkiranja v Brežicah ima sicer dolgoletno tradicijo, pa

vendar je zaznati relativno veliko število neustrezno parkiranih vozil. Deloma je to

posledica razširitve območij, kjer je vzpostavljena časovna omejitev parkiranja, na

primer na delu Bizeljske ceste pri Občini Brežice in parkirišče pri Pošti Brežice,

konstantna je tudi gneča pri Splošni bolnišnici Brežice in Zdravstvenem domu

Brežice, zlasti v dopoldanskem času. Ureditev prometa z rondojem na Trgu

izgnancev ni popolnoma preprečila nepravilnosti, še vedno so bile zaznane kršitve,

največkrat s kratkotrajnim ustavljanjem, manj pa s parkiranjem. Največ kršitev v

Brežicah se tudi v letu 2017 pojavljalo zaradi nedoslednosti voznikov, ki niso

ustrezno označili svojih vozil s parkirnimi listki oziroma parkirnimi kartami, prav tako

so se ponavljale kršitve zaradi neupravičenega zasedanja parkirnih mest za invalide,

parkiranja po pločnikih in prehodih za pešce ter na drugih mestih, kjer parkiranje ni

dovoljeno. Kršitev vozniki opravičujejo z razlogom, da je bilo njihovo vozilo parkirano

kratek čas ter izpostavljajo pomanjkanje parkirnih mest na posameznih območjih,

zlasti v dopoldanskem času. V skladu z usmeritvami so se opravljale občasne

preventivne kontrole tudi po krajevnih skupnostih, kjer sicer problematika parkiranja

ni pereča.

4


V občini Krško se že nekaj let največ kršitev pri parkiranju na Cesti krških

žrtev v terminih, ko imajo uradne ure različni državni in občinski organi, saj je ob tej

ulici veliko občinskih in državnih institucij: Občina Krško, Upravna enota Krško, CSD

Krško, sodišča, Valvasorjeva knjižnica, predstavništva raznih organizacij, idr., nekaj

je tudi gostinskih in trgovskih lokalov. Po prenovi Ceste krških žrtev in vzpostavitvijo

parkirišča z vzdolžnim parkiranjem v smeri poteka ceste pred leti ni bilo več zaznati

vsakodnevnega oviranja avtobusov javnega prevoza, občasno na delu ob cone za

pešce ob dostavah z večjimi kombiji. Tudi sicer so problematična večja vozila, ki

opravljajo dostavo in ustavljajo ali parkirajo na pločnikih. Kršitev so pogoste tudi po

drugih ulicah v centru Krškega, na Dalmatinovi ulici in na Hočevarjevem trgu ter tudi

na videmski strani Krškega, zlasti na Cesti 4. julija. Območij kratkotrajnega parkiranja

v občini Krško je več, na parkirišču pri Občini Krško, pri Valvasorjevi knjižnici oziroma

vrtcu na Bohoričevi ulici, pri prodajalni Tuš, pri pokopališču v Leskovcu pri Krškem ter

pri Pošti Krško na Cesti 4. julija, parkirni režim je bil vzpostavljen tudi v garažni hiši, ki

ga sicer upravlja družba Kostak Krško d.d., nadzore pa opravlja redarstvo, vendar

kršitev v garažni hiši ni bilo zaznati. Ne glede na vse kršitve, je zagotovljeno

parkiranje vozil strankam večino časa. Ostaja pa problem parkiranje in dostave po

pločnikih, ki se pojavlja že od začetka prenove Dalmatinove ulica in Ceste krških

žrtev, problem prekrškovnega organa je pomanjkanje števila redarjev, ker z dvema

redarjema ni mogoče zagotoviti konstantnega nadzora.

V občini Radeče so se v letu 2017 pojavljale kršitve pri parkiranju v mestnem

središču občine Radeče, občasno na Starograjski ulici in pri trgovskem centru Spar,

redko pa še pri Osnovni šoli Radeče pred zapornico, tako da ne predstavlja več

perečega problema.

V občini Sevnica je bilo tudi v letu 2017 ugotovljenih največ kršitev zaradi

napačnega parkiranja v centru Sevnice, v okolici Zdravstvenega doma Sevnica in

drugih javnih ustanov v bližini. Sistem kratkotrajnega parkiranja so bili vzpostavljeni

na več območjih, na Trgu svobode nad HTC in parkiriščih ob lokalih na Trgu svobode

ob regionalni cesti, pri Občini Sevnica in v letu 2017 tudi Glavnem trgu, ki ga je

Občina Sevnica prometno uredila. Kršitelje redarja zaznavata na vseh območjih,

deloma zaradi nepoznavanje prometne signalizacije in prometnih pravil, največkrat

pa zaradi nedoslednosti. Ljudje sicer poznajo sistem parkiranja v Sevnici in ga tudi

sprejemajo. Največ problemov povzroča parkirišče pred Zdravstvenim domom

Sevnica in Lekarno Sevnica, ki je zelo obremenjeno in kjer bo potrebno urediti

prometno signalizacijo, da bo možno izvajati učinkovit nadzor, smiselno bi bilo omejiti

čas parkiranja, vsaj na enem delu parkirišča, da bi bil del namenjen strankam

Zdravstvenega doma Sevnica in Lekarne Sevnica, kar ima Občina Sevnica sicer v

načrtu.

Po vseh občinah se še pojavlja problem zasedanja parkirnih mest, namenjenih

invalidom, mnogi vozniki so prepričani, da je dovoljeno parkiranje na teh mestih, če

imajo priznan določen odstotek invalidnosti, kar pa ni v skladu z veljavno zakonodajo,

saj so pogoji za pridobitev parkirne karte natančno določeni in tudi, da mora biti

vozilo označeno z ustrezno parkirno karto. V postopkih so bili vozniki brez ustreznih

ali veljavnih parkirnih kart opozorjeni, da si morajo parkirne karte urediti na upravnih

5


enotah, zaznati pa je bilo posamezne ponaredke, ki so bili kršiteljem odvzeti in

predani Policiji v postopek, ker sodi v njihovo pristojnost.

3.1.2. Skupne akcije s Policijo

Za tako majhen organ kot je MI-SPO je sodelovanje s Policijo izjemnega

pomena, saj se delovna področja obeh organov prepletajo, ugotavljamo, da je zlasti

pomembno preventivno skupno delovanje. V letu 2017 je bilo tako s Policijo

izvedenih več skupnih akcij, in sicer:

- akcija 'Pešec' po priporočilu Javne agencije RS za varnost prometa v

februarju, in sicer s PP Brežice v občini Brežice in PP Krško v občini Krško ter v

oktobru s PP Brežice v občini Brežice, s PP Krško v občini Krško in s PP Sevnica v

Občini Sevnica, s katero se je opravljal nadzor nad območji z večjim številom migracij

pešcev, akcija je bila preventivne narave, v sodelovanju s Sveti za preventivo in

vzgojo v cestnem prometu občin Brežice, Krško in Sevnica so redarji in policisti

pešcem delili svetlobna telesa in jih informirali o varni udeležbi pešcev v prometu,

redarja sta tudi občinah Radeče in Bistrica ob Sotli opravljala nadzore s poudarkom

na varnosti pešcev.

- akcija 'Kolesarji' po priporočilu Javne agencije RS za varnost prometa v

maju, in sicer s PP Brežice v občini Brežice, s PP Krško v občini Krško in s PP

Sevnica v Občini Sevnica, akcija je bila preventivne narave z opozarjanjem

kolesarjev, udeležencev v prometu, na upoštevanje predpisov v smislu varnosti,

- akcija skupnih meritev hitrosti v septembru s PP Krško na lokacijah Krško,

Cesta 4. julija in Brestanica ter Vihre in Mrtvice,

- akcija nadzora mirujočega prometa na območju Brežic s PP Brežice v

oktobru in decembru ter v oktobru s PP Sevnica na območju Sevnice, v decembru ob

Dnevu invalidov (3. december) je bil poseben poudarek pri nadzoru parkirnih

prostorov za invalide v vseh občinah, poostreni nadzori so se izvajali 14 dni v skladu

s smernicami Javne agencije RS za varnost prometa,

- akcije nadzora prekoračitev masne obremenitve na lokalnih cestah v oktobru

in decembru s PP Brežice na lokalni cesti LC 191131 (Drnovo – Krška vas) in lokalni

cesti LC 024012 (Boršt – Skopice) ter v septembru s PP Krško na LC 191311

(Drnovo - Velika vas – Smednik).

Sodelovanje in stiki s Policijo na območju delovanja MI-SPO je stalno, ob

Policijskih postajah v Brežicah, Krškem in Sevnici tudi s policistom Policijske pisarne

Radeče, prav tako po potrebi s policistom v Bistrici ob Sotli. Redarja sodelujeta s

Policijo pri zagotavljanju javnega reda in miru ter urejanju prometa ob večjih

prireditvah in pričakovanem povečanju prekrškov in kaznivih dejanj. Tako sta redarja

sodelovala pri nadzoru prometa v Bistrici ob Sotli v času maše na Svetih gorah in tudi

s preventivnimi nadzori ob koncu leta v okolici nakupovalnih centrov na celotnem

območju delovanja redarstva, ko je zaznati večje število kraj iz avtomobilov. S

Policijo so tudi sicer vzpostavljeni stalni kontakti pri zaznavanju druge problematike

na terenu.

6


3.1.3. Meritve hitrosti

V letu 2017 je bilo izvedenih devet meritev hitrosti v občini Krško in štiri meritve

hitrosti v občini Radeče. Meritve so bile izvedene na izpostavljenih lokacijah v občini

Krško, in sicer v okolici šol ter v naseljih, kjer so bile zaznane in izpostavljene kršitve

omejitev hitrosti, v občini Radeče pa na Vrhovem in na podlagi predloga SPV

Radeče tudi na lokaciji Starograjska ulica.

Tabela 2: Meritve hitrosti v občinah Radeče in Krško po lokacijah v letu 2017

LOKACIJA

DATUM

ČAS

MERJENJA

OMEJITEV

HITROSTI

ŠTEVILO

VOZIL

POVPR. HITR.

VSEH VOZIL

POVPR. HITROST

PREKR. VOZIL

ŠTEVILO

PREKRŠKOV

Zdolska c. h.št. 5 (OŠ) 26.1.2017 07:30-09:45 Obm. 30 462 32 47 9

Cesta 4. julija h. št.4 26.1.2017 10:00-12.15 50 289 56 75 38

Titova c. h.št. 101 26.1.2017 12.30-14-30 50 562 45 66 7

C.p.b. h. št. 25 (Brest.) 28.3.2017 10.30:12.15 50 673 41 62 2

Cesta 4. julija h. št.4 28.3.2017 10:00-12.15 50 385 47 71 44

Sp. St.grad h. št. 39 09.5.2017 07.30:09.00 40 39 33 56 1

Cesta 4. julija h. št.4 09.5.2017 10:00-12.15 50 316 44 72 22

Pionirska c. h št. 4 (OŠ) 09.5.2017 09:45-11:30 Obm. 30 622 30 46 17

C.p.b. h. št. 25 (Brest.) 14.6.2017 10.30:12.15 50 659 41 - -

Cesta 4. julija h. št.4 14.6.2017 12:30-14.30 50 299 49 74 16

Cesta 4. julija h. št.4 27.6.2017 07:30-10.30 50 503 49 68 34

Mrtvice h.št. 52 27.6.2017 11:00-14:30 50 451 40 67 7

Cesta 4. julija h. št.4 18.9.2017 07:30-10.30 50 465 44 41 13

Mrtvice h.št. 52 18.9.2017 11:00-14:30 50 552 49 48 37

Velika vas h. št. 32 19.10.2017 07:30-10.30 50 376 39 66 6

Pristava(Leskov.) h.št. 1 19.10.2017 11:00-14:30 50 652 43 67 8

Cesta 4. julija h. št.4 06.12.2017 08.00-10.30 533 48 76 31

Zdolska c. h.št. 5 (OŠ) 06.12.2017 11:00-15:00 Obm. 30 378 31 45 16

SKUPAJ Krško - - - 8216 42 58 308

RADEČE

Vrhovo h.št. 86 28.3.2017 07:30-10:00 50 656 43 70 9

Vrhovo h. št. 86 14.6.2017 07.30-10.00 50 656 44 67 11

Starograjska ul.h. št 53 09.10.2017 07:30-10.30 50 41 37 - -

Vrhovo h. št. 86 09.10.2017 11:00-14:30 50 195 42 68 13

SKUPAJ Radeče - - - 1548 41 68 33

7


Iz Tabele 2 je razvidno, da je bilo izvedeno devet meritev na različnih lokacijah v

občini Krško in štiri meritve v občini Radeče. Pri izmerjenih hitrostih 8.216 vozil v

občini Krško, je bilo ugotovljenih 308 prekoračenih hitrosti, kar znaša približno 3,7 %.

Povprečna izmerjena hitrost na vseh lokacijah, ki je bila prekoračena in kjer je bila

hitrost omejena na 50 km/h, je bila 64 km/h. Na območjih, kjer je hitrost omejena na

30 km/h, pa je bila izmerjena hitrost kršiteljev v povprečju 45 km/h. Ob tem je treba

upoštevati dejstvo, da se v skladu z zakonodajo zaradi tolerance merilne naprave v

vsakem postopku odšteva 5 km/h pri vsaki meritvi (velja za vse meritve, kjer so

omejitve hitrosti do 100 km/h). Pri meritvah tudi v letu 2017 ni bilo zaznati ekstremnih

prekoračitev hitrosti, kar je sicer trend v zadnjih letih, tako zaradi večje osveščenosti

voznikov in različnih preventivnih akcij, ki potekajo v cestnem prometu skozi vse leto

in tudi predvsem zaradi stalnih kontrol, ki jih je v zadnjih letih izvajala zlasti Policija.

Pri vseh meritvah v občini Krško v vsem letu 2017 ni bil posredovan noben obdolžilni

predlog na sodišče, ki bi se končal z odvzemom vozniškega dovoljenja kršitelju.

Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so na območjih omejene hitrosti na 30 km/h

prekoračitve še vedno previsoke, čeprav so se meritve izvajale na lokacijah pri šolah

in kljub dejstvu, da je bila izvedena prenova prometnih površin okolice OŠ Jurija

Dalmatina, umiritev prometa pa je bila dosežena z grbino pri OŠ Leskovec pri

Krškem.

Pri meritvah v občini Radeče je bil ugotovljeno število prekrškov glede na skupno

število več kot 1.500 izmerjenih vozil le 33, kar znaša 2,1 % in je relativno nizka

številka, hkrati ob vseh meritvah ni bilo zaznati ekstremnih prekoračitev hitrost. Na

lokaciji Starograjska ulica, kjer je bil predlog občanov za postavitev grbine in je

zadevo proučeval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Radeče,

ni bilo ugotovljenih kršitev, zato postavitev grbine ni bila smiselna.

Meritve hitrosti, ki jih izvaja redarstvo, so koristne zlasti zaradi dejstva, ker se

usmerja pozornost na tiste občinske ceste in lokacije, kjer je izpostavljena

problematika neupoštevanja omejitev hitrosti in je prioriteta varnost udeležencev v

prometu, posebej najbolj izpostavljenih, to so otroci in starejši občani, tako ob šolah

in drugih institucijah ter na območjih, kjer se udeležujejo v prometu, meritve pa so

hkrati podlaga za izvajanje ukrepov prometne politike.

8


3.2. OBČINSKA INŠPEKCIJA

Tabela 3: Prikaz števila obravnavanih zadev po občinah od leta 2015 do 2017

Bistrica

Občina ob Sotli Brežice Krško Radeče Sevnica Skupaj

Vsebina Št. Št. Št. Št. Št. Št.

Poseg na občin. cesto

l. 2015 0 27 21 0 11 59

l. 2016 0 27 15 0 7 49

l. 2017 0 23 31 2 15 71

Oskrba s pitno vodo

l. 2015 0 14 17 0 1 32

l. 2016 0 15 11 0 0 26

l. 2017 0 11 19 0 0 30

Odpadne vode

l. 2015 0 3 0 2 1 6

l. 2016 0 1 0 2 0 3

l. 2017 0 49 1 1 0 51

Odpadki

l.2015 3 23 14 8 31 79

l. 2016 1 14 33 6 55 109

l. 2017 1 8 28 4 40 81

Oglaševanje

l. 2015 0 0 2 0 1 3

l. 2016 0 0 2 0 9 11

l. 2017 0 0 2 0 0 2

Nepravilno parkiranje,

meritve hitr. (ugovori in

zahteve za sod.varstvo)

l. 2015 0 6 25 0 2 33

l. 2016 0 2 36 2 2 42

l. 2017 0 1 44 3 2 50

Ostala področja

l. 2015 0 15 9 0 1 25

l. 2016 0 20 18 0 4 42

l. 2017 0 8 5 0 10 23

Neformalni postopki

l. 2015 3 25 15 12 8 63

l.2016 3 24 15 6 7 55

l. 2017 4 22 19 9 12 66

Skupaj

l. 2015 6 113 103 22 56 300

l. 2016 4 103 130 16 84 337

9


l. 2017 5 122 149 19 79 354

Postopki občinske inšpekcije zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti in

nepravilnosti so se v zadnjih letih pričenjali na podlagi prijav občanov, občinskih

uprav, krajevnih skupnosti, upravljavcev cest, predvsem pa na podlagi prijav

komunalnih podjetij, ki zaznavajo konkretne nepravilnosti pri izvajanju javne službe.

Cilj teh postopkov je zagotoviti skladnost s predpisi in odpraviti pomanjkljivosti ali

nepravilnosti na terenu.

Inšpekcijski postopki pri posegih na občinske ceste se vsa leta nanašajo zlasti

na preglednosti v križiščih, največkrat zaradi postavitve ovir ali zaradi razraščanja

vegetacije, razraščene vegetacije na območje pločnikov ali cest, priključitev

meteornih odtokov v obcestne odtoke brez soglasja upravljavca in spuščanje

odpadnih voda na ceste, postavitev raznih predmetov v varovalnem pasu občinskih

cest in podobno. Večina teh zadev se razreši v skladu z odrejenimi ukrepi

inšpektorjev.

Na področju odvajanja odpadnih voda je bilo glede na pretekla leta višje

število posredovanih prijav in pričetih postopkov, zlasti v Občini Brežice, kjer

izvajalec javne službe kljub vsem pozivom in opozorilom ni uspel doseči, da bi bili na

območjih s kanalizacijskim omrežjem izvedeni ustrezni priklopi in plačane vse

dajatve. Kjer ne bodo zgrajene skupne čistilne naprave je sofinanciranje izgradnje

malih čistilnih naprav pri stanovanjskih objektih občanov pozitivna okoliščina, prav

tako sofinanciranje priključitev občanov na javno kanalizacijsko omrežje v občinah

Brežice, Krško in Sevnica, uspešno se izvajajo priključitve na javno kanalizacijsko

omrežje tudi v občini Radeče, kjer je bilo potrebnih le nekaj intervencij zaradi sporov

med sosedi.

Črna odlagališča odpadkov še vedno predstavljajo pereč problem, na območju

delovanja občinske inšpekcije je evidentiranih nekaj sto takšnih odlagališč, ki se na

različne načine očistijo, a hkrati nastajajo nova. Količinsko bistveno je sicer manj

odloženih odpadkov, tako zaradi dobre pokritosti storitev komunalnih podjetij po

vseh občinah, kakor tudi zaradi vse večje osveščenosti občanov, odprto ostaja

vprašanje t.i. romskih odpadkov, ki so povezani z načinom življenja te skupnosti. MI-

SPO sicer v vseh ugotovljenih primerih nepravilnega odlaganja ali ločevanja

odpadkov izvaja postopke, pomembno je sodelovanje občanov in krajevnih

skupnosti. Pri nadzorih ločevanja odpadkov je bilo ugotovljeno, da se vse več

odpadkov odlaga na ekoloških otokih, mnogo tudi odpadkov, ki ne sodijo tja, kar

razumemo kot fazo k pravilnemu odlaganju odpadkov. Komunalna podjetja sicer

sledijo situacijam na terenu z namestitvijo dodatnih posod za odpadke, zlasti za

plastično embalažo ter z zbiranjem te embalaže pri stanovalcih, kar je bistveno

zmanjšala onesnaženost okolic ekoloških otokov, so pa po vseh občinah območja, ki

so kritična zaradi odmaknjenosti lokacije. Ločevanje odpadkov je poseben problem

predvsem v blokovskih naseljih po vseh občinah, saj je praviloma ločevanje

odpadkov na teh območjih najslabše. S konstantnimi nadzori pričakujemo izboljšanje

rezultatov.

Na področju oglaševanja je bilo sicer v letu 2017 manj zaznanih kršitev, saj

oglaševalci prijavljajo občinskim upravam svoje oglaševanje in plačujejo obveznosti.

Kljub temu področje oglaševanje še ni ustrezno urejeno, tudi zaradi državne

zakonodaje, ki omejuje ureditev tega področja na zasebnih zemljiščih. Dostikrat pa

10


se prijave nanašajo na neurejenost okolic oglaševalskih objektov, ko po deževnem

obdobju odpadajo deli reklamnih sporočil, ki jih veter raznaša po okolici.

Ostala področja, kjer so potekali inšpekcijski postopki so zlasti: neurejenost

parcel, odvajanje voda na javne površine in posegi na javne površine. Poleg uradno

vodenih in knjiženih zadev je MI-SPO izvajal tudi neformalne postopke. V teh

postopkih so bile zaznane manjše kršitve in so bile nepravilnosti odpravljene že ob

ogledu oziroma ustnem opozorilu inšpektorja. Nekaj postopkov je moral MI-SPO

ustaviti zaradi pomanjkanja dokazov, pomanjkljive zakonodaje ali neznanega storilca.

MI-SPO je o ugotovitvah na terenu obveščal oddelke občinskih uprav,

pristojne za infrastrukturo ter komunalna podjetja, zlasti na neustrezno ali nepravilno

prometno signalizacijo, na neustrezne ali izrabljene talne oznake, na nevarnostih na

cestah in drugih javnih površinah.

Opravljeni so bili tudi postopki za odstranjevanje zapuščenih vozil z javnih

površin, kot je razvidno iz tabele število po občinah variira, bistveno za uspešnost

postopka je, da se čimprej odkrije lastnika in se mu odredi odstranitev vozila z javne

površine.

Tabela 4: Število odredb za odstranitev neregistriranih vozil (redar)

Občina / Leto 2015 2016 2017

Občina Bistrica ob Sotli 0 0 0

Občina Brežice 5 3 4

Občina Krško 11 7 5

Občina Radeče 2 1 2

Občina Sevnica 4 8 7

Skupaj 22 19 18

Že nekaj let potekajo nadzori neregistriranih vozil, pri čemer se že ob ogledih

na terenu registrira vozila, ki so po izgledu dotrajana, da se po registrski tablici lažje

ugotovi lastnika in uvede ustrezen postopek. Velika večina vozil se tako uspešno

odstrani z javnih površin in tudi preda v razgradnjo.

11


4. Finančno poročilo

Tabela 5: Plačila in terjatve za leto 2017

Občina

Skupni znesek

plačanih glob (v €)

Bistrica

ob Sotli Brežice Krško Radeče Sevnica Skupaj

l. 2015 0,00 6.297,37 25.770,00 2.130,00 3.735,47 37.932,84

l. 2016 120,00 16.020,74 41.772,63 3.563,65 4.682,00 66.159,00

l. 2017 0,00 11.130,00 34.931,15 3.150,00 5.165,00 54.376,15

Znesek plačanih

sodnih taks (v €)

l. 2015 0,00 210,00 100,00 0,00 360,00 670,00

l. 2016 0,00 1.040,00 60,00 0,00 130,00 1.230,00

l. 2017 0,00 80,00 230,00 0,00 30,00 340,00

Odprte terjatve,

globe, s. takse (v €)

l. 2017* 0,00 960,00 3.980,00 580,00 270,00 5.790,00

l. 2010 - 2017 0,00 8.567,35 13.591,50 2.060,00 1.000,00 25.218,85

Višji prihodki v občinah Krško in Radeče je posledica izvajanja meritev hitrosti v teh

občinah, kjer so globe bistveno višje glede na globe na področju mirujočega prometa.

V občinah Brežice, Krško in Sevnica pa so se v zadnjih letih oblikovala nova

območja, kjer je vzpostavljen sistem mirujočega prometa, ocenjujemo, da je to glavni

razlog, da število zaznanih prekrškov bistveno ne upade. Redarstvo hkrati opravlja

pogosteje nadzore na tistih območjih, ki so sicer večkrat izpostavljene kot lokacije,

kjer je največ opozoril občinskih uprav in občanov o ponavljajočih se kršitvah, na

primer v Brežicah na Trgu izgnancev in pri Zdravstvenem domu Brežice, v Krškem

na Cesti krških žrtev, v Sevnici v okolici Zdravstvenega doma Sevnica in v Radečah

na Starograjski ulici.

Neizterjane terjate so posledica dejstva, da socialnih transferjev ni možno obremeniti

z izterjavo, prav tako FURS, ki izvaja prisilne izterjave, razen posegov na finančna

sredstva kršiteljev, drugih vrst izterjav ne izvaja, predvsem zaradi na eni strani

kompleksnosti takšnih postopkov ter na drugi nizkih terjatev. V mnogih primerih je

zaznati revščino kršiteljev, ko ni realno pričakovati plačila globe in drugih stroškov,

saj ljudje nimajo sredstev, v mnogih primerih so te okoliščine povezano še z boleznijo

in starostjo kršiteljev. FURS v zadnjih letih obvešča, da izvršbe ni možno izvršiti

zaradi insolventnosti dolžnika, kar pomeni, da gre za dalj časa plačilno

nesposobnega dolžnika, kar v praksi zopet pomeni, da globe ni možno izterjati

12


5. Problematika pri opravljanju nadzorov in izvajanju postopkov MI-SPO

Območje nadzora, ki je v pristojnosti MI-SPO, je teritorialno veliko, prav tako je

široko področje nadzora in predpisov, ki sodijo v okvir delovanja MI-SPO, dejstvo pa

je, da je v MI-SPO zaposlenih le pet delavcev, kar je premajhno število glede na vse

usmeritve pri nadzorih. Zato MI-SPO poskuša z različnimi pristopi in aktivnostmi ter v

sodelovanju s Policijo zajeti čim širše področje nadzorov.

Lokalna samouprava ima sicer pristojnost opravljati in izvajati mnoga področja

nadzora. Občinske uprave večjih mest so uspela v zakonodaji določiti redarstvu

pristojnosti na področjih, ki so v preteklosti sodila v izključno pristojnost Policije, na

primer merjenje hitrosti na občinskih cestah, nadzor nakladanja in razkladanja tovora

na občinskih cestah, izločitev vozil iz prometa in podobno. Policija v Posavju z

ustanovitvijo MI-SPO opravlja manj nadzorov na področju mirujočega prometa, tudi

zaradi mnogih novih nalog in pomanjkanja kadra, izvajajo pa intervencije v primeru

prijav oviranja prometa. Hkrati Policija posreduje veliko ugotovitev, ki se nanašajo na

področja delovanja MI-SPO in odstopa predloge za uvedbo postopkov o prekršku v

primeru kršitev, ki so v pristojnosti MI-SPO. Občinski programi varnosti bi morali

upoštevati možnosti nadzora, ki jih lahko zagotavljata dva redarja.

Občinski odloki v mnogih primerih še vedno niso ustrezno usklajeni s

spremembami v državni zakonodaji, ostajajo posamezne pravne praznine pri vodenju

konkretnih postopkov. Tudi pravna praksa sodišč v zadnjem obdobju postavlja

zasebni interes pred družbenim, kar pomeni, da mnogokrat postopkov ni možno

zaključiti brez dodatnih stroškov, čeprav gre občasno za povsem jasne kršitve. Na

primer, pri zasedanju javnih površin, kjer mejniki niso postavljeni, sodišča zahtevajo

postavitev le-teh oziroma zahtevajo dokazilo z izvedencem. Za kvalitativni premik na

področju nadzora oglaševanja bo potrebno zlasti pripraviti ustrezne strokovne

podlage, na podlagi katerih bo možno izvajati odloke.

Posamezne nerešene zadeve MI-SPO so posledica dejstva, da na območju

delovanja MI-SPO ni pooblaščenega izvajalca del za odstranitev in hrambo vozil in

predmetov ter materiala, ki se nahajajo na javnih površinah v lasti občin, zlasti ko v

inšpekcijskih postopkih ni možno izvršiti odstranitev motečih vozil ali predmetov

oziroma materiala zaradi nesodelovanja lastnikov ali so lastniki neznani.

Izpostaviti je potrebno tudi poskuse države in posameznih največjih (mestnih)

občin, da se določene pristojnosti z državnega nivoja prenesejo na lokalni nivo,

določene pristojnosti na področju nadzora gradbenih in nevarnih odpadkov ter

enostavnih gradbenih objektov so že prenesene na občinski nivo. Večje občine pri

prenosu pristojnosti vidijo ekonomski interes, medtem ko za manjše občine z

manjšimi območji urbanega okolja pomeni prenos pristojnosti v veliki meri samo

velike stroške pri izvajanju postopkov in potrebnih zaposlitvah, za kar država ne

zagotavlja sredstev. Komisije za redarstvo in lokalne inšpekcije pri Skupnosti občin

Slovenije redno posredujejo obrazložitve in predloge z argumentacijo za ustrezno

razmejitev državnih in občinskih služb.

13


6. Aktivnosti MI-SPO v letu 2018

Aktivnosti MI-SPO v letu 2018 bodo prioritetno povezane z usmeritvami

občinskih uprav, reševanjem problematike na terenu občanov ter izvajalcev javnih

služb in drugih zainteresiranih organizacij, na ožjem lokalnem območju pa reševanje

problematike, ki se nanaša na krajevne skupnosti, na področju varnosti v cestnem

prometu pa sodelovanje s Policijo in občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu z izvedbo skupnih akcij, vse s ciljem zagotoviti večjo varnost

udeležencem v prometu, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih skupinah:

pešcih, starejših in kolesarjih ter posebej šolski populaciji.

Nadzori MI-SPO so bodo morali nadaljevati na vseh področjih iz pristojnosti

organa, izkušnje so pokazale, da stalni nadzori pomembno vplivajo na izboljšanje

situacije na posameznem področju, seveda ob upoštevanju kadrovskih omejitev. Na

področju redarstva bo potrebno tudi v bodoče težiti k cilju, da se upošteva prometna

signalizacija, zaradi zagotavljanja pogojev za enakopravno uporabo javnih površin in

dostopnosti javnih služb, da se zagotovi preprečevanje zasedanja parkirnih prostorov

za invalide voznikom, ki niso upravičeni do uporabe le-teh in hkrati prepreči oviranje

pešcev s parkiranimi vozili po pločnikih in prehodih za pešce, nadalje, z izvajanjem

meritev hitrosti na varnostno problematičnih območjih zagotavljati umiritev prometa in

posledično izboljšati varnost udeležencev v prometu, z nadzorovanjem prekoračitev

masne obremenitve s pretežkimi tovornimi vozili preprečiti tranzit in pretirano

uničevanje infrastrukture ter obremenjevanje naselij ob cestah s predpisanimi

omejitvami in tudi druge naloge iz pristojnosti redarstva. Na področjih dela

medobčinske inšpekcije bo potrebno v letu 2018 nadaljevati z izvajanjem poostrenih

nadzorov nad nezakonitim odlaganjem odpadkov v naravi ter ustreznim ločevanjem

odpadkov, nadzirati oglaševanje in reklamiranje na javnih površinah, v skladu s

pristojnostmi opravljati nadzor na občinskih cestah za zagotovitev varnosti prometa,

prav tako na področju oskrbe s pitno vodo skrbeti za preprečevanje nezakonitih

posegov in drugih nepravilnosti, zagotavljanje priključitev občanov na javna

kanalizacijska omrežja, kjer so zgrajena in v funkciji ter izvajanje drugih nalog iz

pristojnosti medobčinske inšpekcije. V preventivnem smislu bo potrebno zagotoviti

tudi obveščanja občanov o poostrenih nadzorih.

Pripravil:

Martin Cerjak

Vodja – inšpektor svetnik

VROČENO:

- Občinam – priporočeno (originalni izvod).

- Županom in direktorjem občinskih uprav Občin Bistrica ob Sotli, Brežice,

Krško, Radeče in Sevnica – v vednost - po elektronski pošti.

- Zbirka dokumentarnega gradiva.

14


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

5. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Ocena izvajanja občinskega programa varnosti Občine

Sevnica za leto 2017

Številka: 061-0001/2017

Pripravljavec gradiva:

Martin Cerjak, vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa

Poročevalec:

Martin Cerjak, vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa


Številka: 061-0001/2017

Datum: 25.1.2018

OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

ZADEVA: Ocena izvajanja občinskega programa varnosti

Spoštovani,

na podlagi 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (ZORed, Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17)

je Občinski svet Občine Sevnica na svoji 19. redni seji, dne 18.2.2009, na predlog župana

sprejel občinski program varnosti, ki je temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena

izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev občine.

Skladno z določbo tretjega odstavka 6. člena ZORed občinski organi najmanj enkrat letno

ocenijo izvajanje občinskega programa varnosti. V skladu z navodilom Službe Vlade RS za

lokalno samoupravo in regionalno politiko, štev. 540/09-030-1/2010-8, z dne 8.1.2010 mora

oceno izvajanja občinskega programa varnosti na predlog župana sprejeti na svoji seji občinski

svet.

Za Občino Sevnica je oceno izvajanja občinskega programa varnosti za leto 2017 pripravil

vodja Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa g. Martin Cerjak.

Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da po obravnavi sprejme predlagano oceno

izvajanja občinskega programa varnosti Občine Sevnica.

Predlog sklepa:

Občinski svet Občine Sevnica je sprejel oceno izvajanja občinskega programa varnosti

Občine Sevnica za leto 2017.

Pripravila:

Alenka Mirt, univ.dipl.prav.

vodja splošne službe

Srečko OCVIRK

župan Občine Sevnica

Priloge:

1. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti Občine Sevnica za leto 2017.

Vročiti:

1. Občinski svet Občine Sevnica,

2. v zadevo.


OCENA IZVAJANJA

OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI

OBČINE SEVNICA

za leto 2017

Januar, 2018


1. UVOD

Občinski program varnosti Občine Sevnica, v nadaljevanju OPV, je bil sprejet na

19. redni seji Občinskega sveta Občine Sevnica dne 18.02.2009. OPV je temeljni

strateški dokument trajne narave, v katerem so opredeljena izhodišča za

zagotavljanje varnosti prebivalcev Sevnica na področjih, za katera je pooblaščeno

redarstvo, ki deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata - Skupnega prekrškovnega

organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, v

nadaljevanju MI-SPO. Namen OPV je določiti enotne kriterije za zagotavljanje

varnosti in opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost s področja dela redarstva

na območju občine Sevnica.

Določila 1. odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu – ZORed (Ur. list

RS, štev. 139/2006 s spr. in dop.) opredeljujejo občinski svet kot občinski organ, ki

na predlog župana sprejme občinski program varnosti, s katerim na podlagi ocene

varnostnih razmer v občini podrobneje določi vrsto in obseg nalog občinskega

redarstva.

Minilo je obdobje enega leta od zadnje ocene OPV, zato je potrebno v skladu z

določili 3. odstavka 6. člena ZORed oceniti njegovo izvajanje. Ocena ne pomeni le

uresničevanje zapisanih nalog, naloženih občinskim redarjem, temveč tudi sprejem

novih usmeritev za naslednje enoletno obdobje.

2


2. DELO MEDOBČINSKEGA REDARSTVA V OKVIRU IZVAJANJA

OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI

Naloge občinskega redarstva opravljata v petih občinah ustanoviteljicah. OPV

sicer izvaja redar samostojno, v okviru svojih rednih delovnih nalog in v skladu s

planom dela, ki se oblikuje na podlagi ugotovitev na terenu, izpostavljene

problematike ter usmeritev občinskih uprav. Zakonska osnova delovanja redarstva so

zlasti določbe Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP ter Zakona o cestah –

ZCes-1, Zakona o javnem redu in miru – ZJRM-1 in Zakona o zaščiti živali - ZZZiv. V

občini Sevnica je dogovorjeno sodelovanje redarstva s Policijsko postajo Sevnica, s

katero opravljata redarja občasno skupne nadzore na področju na različnih

področjih, v primeru motenja in oviranja posameznikov pri opravljanju nalog redarja

lahko le-ta zaprosi za asistenco Policije.

3. OCENJEVANJE UPORABE PRISILNIH SREDSTEV

Že v letu 2009 je bila v skladu s 17. členom ZORed ustanovljena Komisija za

oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskih redarjev za območje občin

ustanoviteljic. Komisijo sestavljajo ob predsedniku še predstavniki občin ustanoviteljic

MI-SPO, predstavniki Policije ter predstavniki nevladnih organizacij, zainteresiranih

za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin.

Pri izvajanju nalog v letu 2017 v Občini Sevnica niso bila uporabljena prisilna

sredstva, zato komisija ni ocenjevala uporabe teh sredstev. Prav tako v letu 2017 ni

bilo posredovanih pritožb zoper delo redarstva v smislu pritožbenega postopka po

ZORed na območju Občine Sevnica, se pa v zadnjih letih ponavljajo posamezne

pritožbe kršiteljev, ki so se nanašale na domnevno neenakopravno obravnavo

kršiteljev ali prestrogo obravnavanje prekrškov, pri čemer ni bilo ugotovljeno, da bi

šlo za utemeljene pritožbe. Največkrat je šlo za nestrinjanje s sankcijo ali

nepoznavanje prometnih predpisov oziroma sprememb, ki jih določa veljavna

zakonodaja.

4. VARNOSTNE RAZMERE TER OCENA IZVAJANJA OBČINSKEGA

PROGRAMA VARNOSTI

S pričetkom delovanja redarstva se je oblikovala praksa, da je manj nadzora

Policije na področjih, za katera je pristojno redarstvo, zlasti na področjih mirujočega

prometa. Policija praviloma opravljajo ta nadzor v primeru intervencij in planiranih

akcij znotraj Policije ter v okviru skupnih akcij redarstva in Policije. Po drugi strani

Policija opravlja v večini nadzor na področju zagotavljanja javnega reda in miru, za

kar je bolje usposobljena in izkušena kakor redarstvo.

S Policijsko postajo Sevnica je tudi v letu 2017 potekala stalna komunikacija v

zvezi s konkretnimi primeri in dogovori za posamezne oblike sodelovanja in

konkretne skupne aktivnosti.

3


4.1. Varnost cestnega prometa

Redarja sta v letu 2017 v Občini Sevnici redno opravljala dela nadzora mirujočega

prometa, kamor sodi odkrivanje prekrškov v zvezi z nepravilnim parkiranjem in ostale

naloge s področja varnosti cestnega prometa. Prisotnost v posameznih občinah je

bila zagotovljena v skladu z Odlokom o ustanovitvi MI-SPO, prisotnost se terminsko

določi v tedenskem planu, deloma na podlagi situacije na terenu, deloma na podlagi

prijav občanov ter predstavnikov občinske uprave.

V letu 2017 je bilo s Policijo izvedenih več skupnih akcij nadzora mirujočega

prometa v Sevnici, katerih cilj je zlasti izmenjava izkušenj redarjev in policistov ter

zagotavljanje višje kvalitete dela na področju zagotavljanja varnosti v cestnem

prometu:

- akcija 'Pešec' po priporočilu Javne agencije RS za varnost prometa v

februarju, s katero se je opravljal nadzor nad območji z večjim številom migracij

pešcev, akcija je bila preventivne narave, v sodelovanju s Sveti za preventivo in

vzgojo v cestnem prometu občin Sevnica so redarji in policisti pešcem delili svetlobna

telesa in jih informirali o varni udeležbi pešcev v prometu,

- akcija 'Kolesarji' po priporočilu Javne agencije RS za varnost prometa v

maju, akcija je bila preventivne narave z opozarjanjem kolesarjev, udeležencev v

prometu, na upoštevanje predpisov v smislu varnosti,

- akcija nadzora mirujočega prometa v oktobru in v decembru ob Dnevu

invalidov (3. december) je bil poseben poudarek pri nadzoru parkirnih prostorov za

invalide, poostreni nadzori so se izvajali 14 dni v skladu s smernicami Javne

agencije RS za varnost prometa,

Sodelovanje in stiki s Policijo na območju občine Sevnica je stalno, s Policijo so

tudi sicer vzpostavljeni stalni kontakti pri zaznavanju druge problematike na terenu.

Na področju cestnega prometa je namenjene veliko pozornosti preventivnim

akcijam z obhodi in akcijami, namenjenimi šolski populaciji. Ob začetku šolskega leta

redarja opravljata poostren nadzor v okolici šol in to po začetnem obdobju, ko

preneha s poostrenim nadzorom Policija in se zaključi pomoč šolarjem pri prihodu v

šolo in odhodu domov, kar se že vrsto let izvaja v organizaciji Sveta za preventivo in

vzgojo v cestnem prometu Občine Sevnica v prvem tednu šole. V letu 2017 je

redarstvo preventivne nadzore opravljalo v občini Sevnica pri OŠ Sava Kladnika v

Sevnici, pri OŠ v Krmelju in pri OŠ v Tržišču. Po preteklih izkušnjah že sama

postavitev redarskega avtomobila in pojavljanje uniformiranih redarjev v določeni

meri vplivata na umirjanje prometa in s tem posledično na boljšo varnost učencev.

4


Tabela 1: Pregled prekrškov zaradi nepravilnega parkiranja v Občini Sevnica v

letu 2017 in primerjava s preteklima letoma

Št. Vrsta ukrepa / Leto 2015 2016 2017

1. Število zabeleženih prekrškov 227 321 344

2. Število izrečenih opozoril kršiteljem 132 162 149

3. Število izdanih plačilnih nalogov 12 22 32

4. Število vloženih ugovorov 1 1 1

5. Število predlogov izterjav FURS* 1 3 12

6. Število izvedenih izterjav FURS* 0 1 7

7. Število plačanih glob 98 138 178

8. Število odredb za odstranitev vozil (redar) 4 8 7

FURS* – Finančna uprava Republike Slovenije

Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 2017 povečano število prekrškov, kar je

verjetno posledica ureditve parkirne cone mirujočega prometa na Glavnem trgu v

Sevnici. Število prekrškov v zadnjih letih sicer variira, vendar nihanja niso izrazita.

Še naprej pa predstavlja težavo pri izvedbi prekrškovnih postopkov dejstvo, da so

socialni transferji nedotakljivi za izterjavo. V takih primerih finančnih izterjav ni možno

izvršiti, drugih vrst izterjav pa zaradi nizkih glob FURS ne izvaja. Posledica je, da

ostanejo globe več let neizterjane in izvršbe zastarajo. Število odredb za odstranitev

neregistriranih vozil z javnih površin se v zadnjih letih bistveno ne spreminja in se

nanaša na nekaj vozil, ki se v večini primerov odstranijo.

4.2. Meritve hitrosti

V občini Sevnica v letu 2017 skladno z OPV meritve hitrosti niso bile izvedene,

na območju delovanja redarstva so bile izvedene v letu 2017 meritve hitrosti v

občinah Radeče in Krško in sicer so se izvajale na mestih, kjer je bila izpostavljena

varnostna problematika zaradi prekoračenih hitrosti, zlasti na cestah ob osnovnih

šolah in v strnjenih naseljih. V kolikor bi se v letu 2018 izpostavila problematika

prehitre vožnje in s tem povezana zmanjšana varnost udeležencev v prometu, se

lahko po odločitvi župana izvedejo meritve hitrosti na kritičnih lokacijah.

4.3. Druga področja nadzora

Nadzor sta redarja opravljala s preventivnimi obhodi rekreacijskih in drugih javnih

površin. Nadzor se je opravljal zlasti nad lastniki psov ob nadzorih mirujočega

prometa z opozarjanjem na dolžnost čiščenja iztrebkov psov ter na določbe o

vodenju psov na povodcih in o prepovedi vodenja živali na otroška igrišča in

podobno, nima pa prekrškovni organ pristojnosti ukrepanja na zasebnih zemljišč,

kjer občani opozarjajo na nenadzorovane pse, ki ogrožajo divjad in predstavljajo

nevarnost za ljudi. V takih primerih mora ukrepati Policija.

5


Redarja sta sodelovala tudi v letu 2017 pri nadzorih črnih odlagališč odpadkov in

pri ugotavljanju neustreznega odlaganja odpadkov v Občini Sevnica, pa tudi na

področju plakatiranja in oglaševanja, evidentiranja zapuščenih predmetov na javnih

površinah in podobno.

Ugotovljeno je, da ima stalna prisotnost uniformiranih oseb pozitiven učinek pri

zmanjševanju števila na vseh področjih nadzora, zelo pomembna čimprejšnja

odkrivanja nepravilnosti in neposredna opozorila oziroma po potrebi izrekanje sankcij

občanom v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

4.4. Možnosti nadzora v skladu s spremembami v zakonodaji

Zakonodaja na področju cestnega prometa (predvsem Zakon o cestah – ZCes-1

in Zakon o pravilih cestnega prometa – ZPrCP) daje dodatne pristojnosti redarjem. V

primeru ugotovljenega porasta zaznanih nepravilnosti oziroma kršitev na posameznih

področjih nadzora, se lahko po usmeritvah župana opravlja tudi nadzor v skladu s

spremenjeno zakonodajo, zlasti so v zadnjih letih v celotni Republiki Sloveniji

povečane aktivnosti na področju merjenja hitrosti vozil s strani redarjev.

5. ZAKLJUČEK

Medobčinsko redarstvo izvaja aktivnosti s svojega delovnega področja v skladu z

ugotovitvami na terenu, izpostavljene problematike ter usmeritvami občinske uprave

Občine Sevnica. Osnovna ugotovitev je, da se aktivnosti izvajajo v skladu z

usmeritvami občinske uprave Občine Sevnica in kadrovskimi zmožnostmi redarstva.

Ponovno je potrebno izpostaviti dobro sodelovanje s Policijsko upravo Novo

mesto in Policijsko postajo Sevnica ter njihovo pripravljenost za usklajeno izvajanje

posameznih nalog OPV, občinsko upravo Občine Sevnica in tudi s predstavniki

posameznih krajevnih skupnosti in civilne družbe, kar pomembno vpliva na skupni

cilj, to je zagotovitev varnejših pogojev vsem udeležencem v prometu in zagotavljanje

javnega reda in miru, prav tako je pomembno sodelovanje redarstva v inšpekcijskih

postopkih z zaznavanjem kršitev občinskih prepisov na terenu. Nadgrajevanje

sodelovanj z vsemi navedenimi je zelo pomembna za uspešno delo in zagotavljanje

boljših pogojev za bivanje in varnost občanov tudi v letu 2018.

Pripravil:

Martin Cerjak

Vodja – inšpektor svetnik

6


Vročeno:

- Občina Sevnica - priporočeno

- Župan Srečko Ocvirk – po el.pošti.

- Direktor obč.uprave, Zvone Košmerl – po el.pošti.

- Vodja splošne službe, Alenka Mirt – po el.pošti.

7


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

6. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Pregled aktivnosti javnega podjetja Infra d.o.o. pri

zaključevanju projekta izgradnje verige hidroelektrarn na

spodnji Savi na območju Občine Sevnica

Številka: 360-0001/2018

Pripravljavca gradiva:

Občina Sevnica

Infra d.o.o.

Poročevalec:

Aljoša Preskar, vodja tehničnega sektorja v podjetju Infra d.o.o.


Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

Številka: 360-0001/2018

Datum: 30. 1. 2018

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: Stanje projektov Hidroelektrarne Boštanj in Arto - Blanca

Spoštovani,

v mesecu septembru 2017 je bila otvoritev HE Brežice. To je četrta HE v verigi hidroelektrarn

na Spodnji Savi za HE Boštanj, HE Arto – Blanca in HE Krško. Izgradnja verige HE na Spodnji

Savi izboljšuje energetsko neodvisnost Republike Slovenije, hkrati pa je dober zgled

sinergijskih učinkov, ki se pri gradnji ustvarjajo.

Ob izgradnji hidroelektrarn si lokalne skupnosti vseskozi prizadevamo za ustvarjanje

sinergijskih učinkov. Poleg izgradnje energetskega objekta je potrebno zagotoviti poplavno

varnost, izgradnjo namakalnih sistemov, izgradnjo večnamenskih poti, vzpostavitev prometnih

povezav, vzpostavljanje pogojev za vzpostavitev rekreacijskih območij ob reki Savi, dostope

do reke Save za potrebe zaščite in reševanja in podobno.

Umeščanje in gradnja hidroelektrarn pomeni velik poseg v prostor, infrastrukturo, naravno

okolje, življenje ljudi in živali na vplivnem območju ter zahteva veliko usklajevanja, truda,

naporov in volje, da bi lahko tako velik, lahko bi rekli kar vizionarski projekt zgradnje verige HE

na Spodnji Savi tudi zaživel.

Občina Sevnica je bila ena izmed prvih občin, ki je prepoznala pomen in obseg tako velikega

projekta ter je podpirala sprejem Uredbe za DLN za HE Boštanj in kasneje za HE Arto –

Blanca. Sodelovala je tudi pri potrjevanju Programa izvedbe infrastrukturnih ureditev na

območju HE Boštanj in kasneje HE Arto – Blanca. Bila pa je tudi aktivna partnerice in tudi

podpisnica Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save št.

354-01-61/97 z dne 8.7.2002.

Občina Sevnica ob zaključevanju projekta izgradnje v našem okolju sledi cilju, da se kvalitetno

in v celoti izvedejo ureditve, ki so določene v sprejetih prostorskih projektih in dovoljenjih za

gradnjo. Projekti se zaključujejo v skladu s poslovnim načrtom Javnega podjetja Infra in

resornih ministrstev s sredstvi iz državnega proračuna.

Občina se zavzema tudi za izvedbo programa dodatnih vlaganj v infrastrukturo, ki ni bil

sestavni del projektne dokumentacije za izgradnjo HE Arto – Blanca.

Občina pridobiva soglasje za vzpostavitev večnamenskih poti na delih, kjer v okviru

osnovnega projekta tovrstne ureditve niso bile načrtovane.

Občina Sevnica v okviru svojih pristojnosti izvaja ukrepe za omilitev negativnih vplivov

zalednih vod v Dolenjem Boštanju. Skupina krajanov pa v sodnem postopku proti Javnemu

podjetju Infra d.o.o. dokazuje negativen vpliv podtalnice na njihove objekte.

Zgrajena je bila torej četrta v verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi, medtem ko se še vedno

niso zaključile aktivnosti na drugi HE Arto – Blanca. Razumljivo je, da se gradnja verige

1


nadaljuje, vendar pa je nesprejemljivo, da se ne izvajajo aktivnosti na prej zgrajenih HE, ki so

ključne za lokalno skupnost, prebivalce in okolje.

Občina Sevnica bo še naprej usklajevala in izvajala aktivnosti, ki bodo zagotavljale zaključek

izgradnje elektrarn na našem območju v skladu s sprejetimi dokumenti. Aktivnosti se in se

bodo izvajale v okviru del in nalog posameznih oddelkov občinske uprave in ne več preko

Posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Blanca, saj nedokončane zadeve presegajo

naloge komisije.

V nadaljevanju so predstavljene nedokončane ureditve v sklopu izgradnje HE Arto – Blanca, ki

je pridobila uporabno dovoljenje za obratovanje v mesecu novembru 2010 in gradivo o

aktivnostih Javnega podjetja Infra d.o.o. pri zaključevanju projekta izgradnje verige HE v

Občini Sevnica.

1.Obvoznica Blanca

Skladno z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Uradni list RS,

št. 61/05, 101/05; v nadaljevanju: Uredba o DLN), ni izvedena ureditev, to je t.i. obvoznica

Blanca, ki je bistvenega pomena za Občino Sevnica.

Uredba o DLN v 21. in 23. členu določa, da je potrebno izvesti rekonstrukcijo regionalne

državne ceste R3-679, po visokovodnem nasipu (obvoznica Blanca), zaradi izboljšanja

prometne varnosti pa se izvede nivojski prehod čez železniško progo na Blanci.

Naknadno je v letu 2008 Komisija za železniške prehode, ustanovljena s strani Ministrstva za

promet ugotovila, da predvidene ureditve iz Uredbe za HE Blanca v povezavi z železniškim

prehodom na Blanci niso ustrezne, zato je z odločbo št. 3752-5/2008/2-0061315, z dne

21.03.2008 naložila investitorjem Gospodarski družbi infra d.o.o. in Slovenskim železnicam,

da izvedejo izven nivojsko križanje na Blanci, z rokom dokončanja izvedbe 01.01.2014 (priloga

št. 1).

V skladu s četrtim odstavkom 47. člena Uredbe o DLN je investitor rekonstrukcije regionalne

ceste RIII-679 Republika Slovenija, investitor sanacijskih ukrepov na železnici pa je

Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA d.o.o..

Koncedent, Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije, kot investitor

ureditev vodne infrastrukture ter ureditev državne in lokalne infrastrukture, zagotovi sredstva

za izvedbo teh ureditev iz državnega proračuna.

Za Občino Sevnica je dokončanje t.i. obvoznice Blanca vitalnega pomena. Nedokončana

infrastruktura namreč povzroča razvojni zaostanek in škodo gospodarstvu, prav tako pa se

kvaliteta življenja ob regionalni cesti skozi Blanco, ki se kljub jasnim obveznostim investitorja

HE zaradi nedokončanih ureditev ni izboljšala.

2. Ureditev rekreacijskih površin in dostopov do vode

V skladu s 18. čl. Uredbe o DLN ter 9.6 točko Programa izvedbe infrastrukturnih ureditev za

HE Blanca novelacija št. 1. z dopolnitvami, je potrebno urediti rekreacijske površine na petih

lokacijah, od tega ostaja neizvedena ureditev:

- na Dolnjem Brezovškem polju ob energetskem nasipu in

- Blanci, pod predvidenim visokovodnim nasipom in prestavljeno regionalno cesto RIII-

679

2


Ureditev rekreacijskih površin na območjih ob HE je ena izmed ključnih aktivnosti za razvoj

turizma, prepoznavnosti kraja in izboljšanje kvalitete življenja.

3. Proti poplavna zaščita objekta ob reki Mirni v Dolenjem Boštanju

Skladno s sprejeto Uredbo za HE Blanca (Ur. list RS, št. 61/05, 101/05 - sprem.) ter sprejetim

Programom izvedbe infrastrukturnih ureditev HE Blanca novelacija št. 1. z dopolnitvami in na

osnovi Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, so bile

izvedene infrastrukturne ureditve za potrebe obratovanja HE Arto – Blanca.

V večini so se infrastrukturne ureditve pokazale kot uspešne ter so poskrbele za večjo

poplavno varnost v Občini Sevnica.

Zgrajene infrastrukturne ureditve pa so spremenile nivo gladine reke Save in reke Mirne. Na

območju reke Mirna, pod lesenim mostom, ki je bil zaradi dviga gladine reke Mirne saniran,

stoji stanovanjski objekt, z naslovom Dolenji Boštanj 15, 8294 Boštanj. Objekt je bil od pričetka

poskusnega obratovanja HE Arto - Blanca, ob visokih vodah vedno poplavljen. Po podatkih

službe za zaščito in reševanje občine Sevnica je bil objekt poplavljen decembra 2009 – kletno

stanovanjski prostori, septembra 2010 – kletno stanovanjski prostor, oktobra – 2012 kletni

prostori.

Iz Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save št. 354-01-

61/97 z dne 8.7.2002 izhaja:

Priloga 1 – Pogoji v zvezi s koncesijsko pravico za rabo energetskega potenciala vode

spodnje Save

6.0 Zagotavljanje ukrepov varstva pred poplavami ter škodljivim delovanjem voda.

6.10 V kolikor bi gradnja in obratovanje verige elektrarn na Sp. Savi poslabševala poplavno

varnost in škodljivo vplivala na območja stranskih pritokov, mora koncesionar na teh

vodotokih predvideti ukrepe varstva pred poplavami in jih prilagoditi spremenjenim

razmeram.

Tehnična rešitev zaščite in varovanja objekta je izdelana in medsebojno usklajena.

Menimo, da je izvedba dodatnih ukrepov za zaščito proti poplavam za objekt na naslovu

Dolenji Boštanj 15, 8294 Boštanj, upravičena in nujno potreba.

4. Črpališča in vzdrževanje

Gradnja HE je močno posegla v okolje, infrastrukturo in pri tem močno vplivala na naravno

okolje. Pri tem so se močno spremenili nivoji podtalne vode, vplivi zalednih voda, odvajanje

zalednih voda izza nasipov, vplivi vodotokov itd. Strokovne rešitve, ki so bile potrebne zaradi

izgradnje akumulacijskega bazena posamezne HE je moral načrtovati, izvesti in nato tudi

vzdrževati investitor oziroma upravljalec takšnega objekta, takšna je tudi zaveza iz

Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save št. 354-01-61/97

z dne 8.7.2002, ki pravi:

Točka 9, Priloga 1 – Pogoji v zvezi s koncesijsko pravico za rabo energetskega potenciala

vode spodnje Save

Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju objektov, ki so predmet koncesijske pogodbe mora

koncesionar poleg pogojev, ki jih opredeljuje ZPKEPS-1 in drugi predpisi ter upravni akti izdani

na njegovi podlagi, upoštevati še naslednje pogoje:

3


6.5 Koncesionar mora poskrbeti za neškodljivo odvajanje morebitnih škodljivih

padavinskih, površinskih in talnih voda, voda pod pritiskom in vode, ki se nabira za nasipi. Pri

tem mora preprečiti morebiten padec gladine podzemne vode.

14.3.1 V okviru varovanja in izboljšanja kakovosti bivalnega okolja v vplivnem območju

energetskih objektov in zajeznih stopenj zagotavlja koncesionar ustrezne rešitve za odvodnjo

zalednih vod, predvidi ukrepe za zaščito pred morebitno previsoko ravnijo hrupa in pred

motečo trajno osvetlitvijo hidroelektrarn.

Na podlagi zgoraj navedenih določb ni pravne osnove na podlagi katerih bi morala Občina

prevzeti v upravljanje črpališča, ki so bila izvedena zaradi zgradnje akumulacijskega bazena

posamezne HE.

5. Vzpostavite urejenega stanja po zaključku del – sanacija državnih cest

Investitor mora v skladu s 3.2.5.9. členom Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega

potenciala spodnje Save odpraviti vso škodo, ki je nastala med gradnjo HE Arto - Blanca, na

zemljiščih, objektih in javni infrastrukturi. Zemljišča, objekte in javno infrastrukturo mora vrniti v

stanje, ki ni slabše od prvotnega. Potrebno je pristopiti k sanaciji državne ceste R3-679, odsek

3909 Sevnica – Brestanica v km. 13.300 - Dolnje Brezovo do km. 14.450 - priključek za most

čez HE Blanca.

6. Program dodatnih vlaganj v infrastrukturo

Vlada Republike Slovenije je ob potrditvi Programa izvedbe infrastrukturnih ureditev za

hidroelektrarno Blanca, sprejela tudi Sklep št. 35000-2/2006/17 o potrditvi Programa dodatnih

vlaganj v infrastrukturo (priloga št. 2), ki niso bile predvidene v Uredbi o državnem

lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Uradni list RS, št. 61/05, 101/05) in v Uredbi o

državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Boštanj (Uradni list RS, št. 19/90, 110/02 in

59/03).

Potrebno je pričeti z izvajanjem sprejetega Programa dodatnih vlaganj v infrastrukturo, ki

rešuje širšo problematiko, to je izgradnjo podvoza na G1-5 v Boštanju in izgradnjo mosta Log

ter ostale komunalne infrastrukture, ki bi močno izboljšala gospodarsko kot okoljsko

problematiko.

Pripravila:

Zvone Košmerl,

Direktor Občinske uprave Občine Sevnica

Rado Gobec,

Višji svetovalec za naravne nesreče in infrastrukturo

Srečko OCVIRK

Župan občine Sevnica

Vročiti:

- naslovu,

- v spis št. 360-0001/2018

4


HE Boštanj

HE Krško

HE Arto-Blanca

HE Mokrice

HE Brežice


Izgradnja infrastrukture v sklopu gradnje

HE na spodnji Savi v občini Sevnica

AKUMULACIJSKI BAZEN HE BOŠTANJ :

Gradnja vodne, državne in lokalne infrastrukture na HE Boštanj je zaključena. Izgrajene so

vse ureditve, katere so bile predvidene skladno s dokumentom »Program izvedbe

infrastrukturnih ureditev na akumulacijskem bazenu HE Boštanj«.

Poteka postopek primopredaje izgrajenih ureditev do končnega upravljalca in

vzdrževalca, kjer bo izgrajene vodne ureditve na reki Savi vzdrževal koncesionar

HESS d.o.o.


Izgradnja infrastrukture v sklopu gradnje

HE na spodnji Savi v občini Sevnica

AKUMULACIJSKI BAZEN HE ARTO BLANCA :

Gradnja vodne infrastrukture na HE Arto Blanca je zaključena. Za dokončanje vseh

obveznosti izgradnje na območju, je potrebno izvesti :

a. Obvoznica Blanca : Skladno z obvezami koncedenta MOP je INFRA izgradila prvi del

Obvoznice Blanca z dovozno cesto do SŽ proge, izvedbo proti prašne zaščite in

ureditev ne kategorizirane poti. Nova tehnična rešitev z izvedbo izven nivojskega

križanja SŽ proge in ceste R3-679 je obseg investicije povečala. Iz navedenega

predlagamo, da se spremenjena tehnična rešitev uskladi med pristojnimi ministrstvi.


Izgradnja infrastrukture v sklopu gradnje

HE na spodnji Savi v občini Sevnica

AKUMULACIJSKI BAZEN HE ARTO BLANCA :

b. Izvedba športnih površin na območju Dolnjega Brezovega ali na Blanci. Preliminarno je

potrjena lokacija na Blanci ob obvoznici Blanca. Izvedba športnih površin je planirana

v letu 2018.


Izgradnja infrastrukture v sklopu gradnje

HE na spodnji Savi v občini Sevnica

AKUMULACIJSKI BAZEN HE ARTO BLANCA :

c. Poteka tudi tožba nekaterih vaščanov glede ogroženosti in negativnih

vplivov talnih in drugih zalednih voda na objekte na območju

OC Boštanj. Odvisno od sodnega postopka se načrtuje

izvajanje sanacijskih del na objektih tožečih strank ali delnega

poplačila že izvedenih sanacijskih del.


Izgradnja infrastrukture v sklopu gradnje

HE na spodnji Savi v občini Sevnica

AKUMULACIJSKI BAZEN HE KRŠKO :

Gradnja vodne, državne in lokalne infrastrukture na HE Krško

je zaključena v občini Sevnica.


Vzdrževanje infrastrukture v sklopu

HE na spodnji Savi v občini Sevnica

V sklopu rednih vzdrževalnih del bomo izvajali tudi v 2018 aktivnosti :

- izvajanje tehničnih monitoringov na reki Savi in pritokih,

- košnjo 2x letno v ruralnem področju in 4x letno v urbanem področju na priobalnih

parcelah v lasti RS

- odstranitev tujih rodnih vrst na področju vodne infrastrukture,

- odstranjevanje naplavin na vodni infrastrukturi,

- čiščenje propustov in zaprtih odvodnikov vodotokov II. Reda

- čiščenje prodnih zadrževalnikov

- vzdrževanje dostopnih in drugih poti za potrebe izvajanja vzdrževanja na akumulacijskih

jezerih in pritokih.

- obratovanje, redna vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela na črpališč


Vzdrževanje infrastrukture v sklopu

HE na spodnji Savi v občini Sevnica

V sklopu izrednih vzdrževalnih del bomo izvajali v 2018 aktivnosti (ob pogoju pridobitve

namenskih ustreznih sredstev s strani RS) :

- odprava nepravilnosti na akumulacijskih bazenih in pritokih v območju DPN za

posamezno HE

- odprava poškodb na akumulacijskem bazenu v obsegu odsekov in ureditev, kateri so

poškodovani v času visokih voda v preteklih letih,

- izgradnja prodnega zadrževalnika na Kobiljskem potoku

Prvotna lokacija

Predlog nove lokacije


Hvala za pozornost!


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

7. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Sevnica za

leto 2017

Številka: 032-0002/2018

Pripravljavec gradiva:

Nadzorni odbor Občine Sevnica

Poročevalec:

Miran Grubenšek, predsednik Nadzornega odbora Občine Sevnica


NADZORNI ODBOR

OBČINE SEVNICA

Številka: 032-0002/2018

Datum: 17.1.2018

OBČINSKEMU SVETU

OBČINE SEVNICA

ŽUPANU

ZADEVA: Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Sevnica za leto 2017

Spoštovani!

V skladu s 55. členom Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15-UPB, 17/17) vam

posredujemo Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Sevnica za leto 2017.

Nadzorni odbor je spremljal proračunsko poslovanje Občine Sevnica in sledil vsem

obravnavam, ki so bila vezana na zaključni račun in polletno poročilo o izvrševanju

proračuna.

Nadzorni odbor je imel v letu 2017 sedem (7) rednih sej.

Na podlagi Letnega programa dela Nadzornega odbora za leto 2017 (št. 032-0001/2017 z

dne 22.12.2016) je Nadzorni odbor Občine Sevnica opravil naslednje naloge;

Nadzor zaključene investicije sanacija plazu na lokalni cesti 372341 Dolenji Boštanj –

Grahovica - Brezovec

Nadzor zaključnega računa proračuna Občine Sevnica za leto 2016,




Seznanil se je s polletnim poročilom o izvajanju proračuna,

Pregled razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem v drugem polletju

2016.

Pregled razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem v prvem polletju

2017.

Nadzor poslovanja Javnega zavoda Vrtec Ciciban Sevnica za leto 2016

1.) Nadzora zaključene investicije sanacija plazu na lokalni cesti 372341 Dolenji

Boštanj - Grahovica - Brezovec

Nadzorni odbor ocenjuje, da je investicija primerno vodena in da obstaja potrebna

dokumentacija. Cilj, dobiti osnovni pregled nad investicijo, je bil s tem dosežen. Nadzorni

odbor ugotavlja, da je bil postopek z javnim naročilom voden in izpeljan ustrezno, objava

obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, pregled ponudb in izbira ponudnika. Potek

1


gradnje oziroma sanacija mostu je časovno potekala od 11.8.2015 ter se dejansko zaključila

10.11.2015, tudi financiranje s strani Ministrstva za okolje in prostor je bilo ustrezno. K

pogodbi z izvajalcem ni bilo sklenjenih aneksov.

Nadzor članov nadzornega odbora je obsegal celoten pregled investicije, z namenom

pregledati zaključeno investicijo Sanacija plazu na lokalni cesti 372341 Dolenji – Boštanj –

Grahovica- Brezovec.

Na podlagi opravljenega nadzora nad poslovanjem Občine Sevnica o pravilnosti in

smotrnosti porabe proračunskih sredstev Občine Sevnica pri izvedbi investicije Sanacija

plazu na lokalni cesti 372341 Dolenji – Boštanj – Grahovica- Brezovec in po pregledu

dokumentacije, nadzorni odbor ni ugotovil bistvenih kršitev pravnih predpisov, ki bi povzročile

škodo ali posebno nenamensko porabo proračunskih sredstev.

2.) Nadzor zaključnega računa proračuna Občine Sevnica za leto 2016

Člani nadzornega odbora smo dokumente pregledali na preskok - le posamezne primere. V

nadaljevanju so navedena priporočila;

Počitniške kapacitete – Novigrad:

V zvezi s koriščenjem počitniških kapacitet v Novigradu nadzorni odbor predlaga, da Občina

v prihodnje poviša vrednost najema koriščenja počitniških kapacitet ali kapacitete odda

zunanjim uporabnikom.

Splošna proračunska rezervacija:

Nadzorni odbor predlaga, da se v Odloku o proračunu v prihodnje določijo merila-kriteriji za

uporabo splošne proračunske rezervacije .

Nadzorni odbor priporoča, da se ob prerazporeditvah sredstev navedejo dejanske, konkretne

vsebine in zneski za katere bodo sredstva dejansko uporabljena.

Prerazporeditev proračunskih sredstev:

Nadzorni odbor predlaga, da se v prihodnje uporabi oblika odloka, ki je dostopna na

straneh Ministrstva za finance RS (Proračunski priročnik za pripravo proračunov občin

za leti 2016 in 2017, Ljubljana, oktober 2015 ter Priloga VI -Vzorec odloka o proračunu).

NO predlaga, da se v Odloku o proračunu Občine Sevnica v prihodnje vgradi omejitev

možnosti prerazporejanja pravic porabe. Prerazporejajo se lahko pravice porabe med konti

v okviru proračunske postavke. Pri tem se naj ne bi spreminjale vrednosti posameznih

projektov oziroma programov. Župan lahko spreminja vrednosti posameznih projektov ali

programov iz obstoječega načrta razvojnih programov le do določenega odstotka vrednosti

posameznega projekta.

Prerazporeditev proračunskih sredstev – za namen NOVA ŠOLA TRŽIŠČE:

Nadzorni odbor priporoča, da planiranju postavk-projektov Občina posveča večjo pozornost,

zlasti pri postavkah, ki so višje kot 50.000 Eur, z namenom, da se zmanjša obseg

prerazporeditev.

2


Materialni stroški urada župana - Konto 402006 - Stroški oglaševalskih storitev in stroški

objav.

Nadzorni odbor priporoča, da pristojne službe na Občini Sevnica, z analizo stanja na

področju obveščanja javnosti, določijo z dokumentom primarne cilje in konkretizirajo

programske vsebine za posamezni tiskani medij.

Na podlagi opravljenega nadzora nad poslovanjem zaključnega računa proračuna Občine

Sevnica za leto 2016 - namenska poraba proračunskih sredstev Občine Sevnica in po

pregledu naključno izbrane dokumentacije, nadzorni odbor ni ugotovil kršitev pravnih

predpisov, ki bi povzročile škodo ali posebno nenamensko porabo proračunskih sredstev. Pri

pregledu dokumentacije pa nadzorni odbor meni, da bi v prihodnje Občina upoštevala

priporočila nadzornega odbora.

Nadzorni odbor Občine Sevnica ugotavlja, da Občina Sevnica racionalno, v okviru veljavnih

predpisanih določil, uporablja proračunska sredstva.

3.) Nadzoru nad razpolaganjem s premoženjem Občine Sevnica v drugem polletju

leta 2016

Ob nadzoru je bilo potrebno ugotoviti pravilnost razpolaganja s premoženjem Občine

Sevnica v drugem polletju leta 2016 in izpolnjevanje zakonskih predpisov.

Nadzorni odbor Občine Sevnica ugotavlja, da je dokumentacija, ki se nanaša na del

poslovanja Občine Sevnica – razpolaganje s premoženjem Občine Sevnica v drugem polletju

leta 2016 urejena in arhivirana.

Za boljše in učinkovitejše delo nadzorni odbor priporoča, da spremljajoče tabele in poročila

strokovne službe dopolnijo in poenotijo v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in

samoupravnih lokalnih skupnosti.

V zvezi z neprofitnimi stanovanji pa Nadzorni odbor Občini Sevnica priporoča večji tekoči

nadzor ter sistematičen pristop pri upravljanju in gospodarjenju z nepremičninami v lasti

občine.

Nadzorni odbor Občine Sevnica ugotavlja, da Občina Sevnica razpolaga s svojim

premoženjem v drugem polletju leta 2016 v skladu z veljavno zakonodajo.

4.) Nadzoru nad razpolaganjem s premoženjem Občine Sevnica v prvem polletju

leta 2017

Člani nadzornega odbora ugotavljamo, da je dokumentacija, ki se nanaša na del poslovanja

Občine Sevnica – razpolaganje s premoženjem Občine Sevnica v prvem polletju leta 2017

urejena in arhivirana. V času nadzora je bila dostavljena vsa dokumentacija, za katero je bila

predhodno podana potreba.

Glede na mnenja in priporočila, ki jih je nadzorni odbor podal v Dokončnem poročilu o

nadzoru nad razpolaganjem s premoženjem Občine Sevnica v drugem polletju leta 2016 z

dne 12.4.2017 nadzorni odbor ugotavlja, da so priporočila strokovne službe upoštevale ter jih

vključile v pripravo poročil za prvo polletje leta 2017.

3


Nadzorni odbor Občine Sevnica ugotavlja, da Občina Sevnica razpolaga s svojim

premoženjem v prvem polletju leta 2017 v skladu z veljavno zakonodajo.

5.) Nadzoru poslovanja javnega zavoda Vrtec Ciciban Sevnica za leto 2016

Splošne ugotovitve:

Člani nadzornega odbora smo dokumente pregledali na preskok-posamezne primere.

Ugotavljamo, da je dokumentacija, ki se nanaša na del poslovanja Vrtca Ciciban Sevnica -

poslovanje javnega zavoda za leto 2016 zgledno urejena. Od oseb, s katerima je nadzorni

odbor sodeloval v času nadzora, je nadzorni odbor prejel vso zahtevano dokumentacijo ter

pojasnila in obrazložitve.

Nadzorni odbor Občine Sevnica ugotavlja, da Vrtec Ciciban smotrno in racionalno porablja

sredstva prejeta iz proračuna Občine Sevnica.

6.) Realizacija finančnega načrta

V skladu z 58. členom Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15-UPB, 17/17) in

Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, nagradah zunanjih članov

delovnih teles občinskega sveta, članov svetov krajevnih skupnosti in drugih občinskih

organov Občine Sevnica (Uradni list RS, št 37/15) je odbor za izvedbo programa dela v letu

2017 porabil 4.708,74 eur.

Miran GRUBENŠEK

predsednik Nadzornega odbora

Občine Sevnica

Vročiti;

občinskemu svetu

županu

arhiv

4


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

8. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Letni program dela in finančni načrt Nadzornega odbora

Občine Sevnica za leto 2018

Številka: 032-0003/2018

Pripravljavec gradiva:

Nadzorni odbor Občine Sevnica

Poročevalec:

Miran Grubenšek, predsednik Nadzornega odbora Občine Sevnica


OBČINA SEVNICA

NADZORNI ODBOR

Številka: 032-0003/2018

Datum : 17.1.2018

Na podlagi 48. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17) in v

skladu z 18. in 19. členom Poslovnika Nadzornega odbora Občine Sevnica (Uradni list RS,

št. 15/15) je Nadzorni odbor Občine Sevnica na 25. redni seji dne 16.1.2018 sprejel

LETNI PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT

ZA LETO 2018

1. Poslanstvo nadzornega odbora

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja

občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih

podjetij, občinskih skladov, drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna ter ocenjuje

učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Nadzorni odbor Občine Sevnica bo deloval v okviru svoje pristojnosti, ki je opredeljena v

Statutu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17) in Poslovniku Nadzornega

odbora Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 15/15; v nadaljevanju: Poslovnik).

2. Delo članov in izobraževanje

Nadzorni odbor Občine Sevnica ima pet članov, ki jih je imenoval Občinski svet Občine

Sevnica za obdobje 2014 - 2018. Člani nadzornega odbora si bodo na podlagi programskofunkcionalne

klasifikacije proračuna Občine Sevnica, lastnih strokovnih znanj, izkušenj pri

delu ter zahtevnosti spremljanja posameznih elementov proračuna, razdelili delovna

področja.

Nadzorni odbor načrtuje, da bo v letu 2018 v skladu s Poslovnikom Nadzornega odbora

Občine Sevnica opravil naslednje naloge:

obravnava in sprejem poročila dela Nadzornega odbora za leto 2017,

seznanil se bo s polletnim poročilom za leto 2018 o izvajanju proračuna občine,

izvedel bo polletna nadzora razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim

premoženjem,

opravil bo nadzor zaključnega računa in pregledal izvajanje priporočil NO in odpravo

napak ugotovljenih pri nadzorih v 2016-2017 (Javni zavod),

opravil nadzor zaključnega računa in pregledal izvajanje priporočil NO in odpravo

napak ugotovljenih pri nadzoru v 2014-2017 (ostali subjekti),

obravnaval bo morebitne pisne pobude in pritožbe občanov, naslovljenih na NO.

Nadzorni odbor Občine Sevnica bo v letu 2018 opravil tudi morebitni izredni nadzor, v kolikor

se bo zanj odločil na osnovi utemeljenih, prejetih pobud za izredni nadzor. Poslovnik namreč


v 21. členu določa subjekte, ki lahko podajo pobudo za izredni nadzor. Izredni nadzor bo

določen s sklepom.

Nadzorni odbor ocenjuje, da bo večina nadzorov zahtevnih (ZN), za katere meni, da jih bodo

lahko opravili sami člani odbora. V kolikor bodo člani ocenili, da ne bodo uspeli sami opraviti

nadzora, bo nadzorni odbor na podlagi 25. člena Poslovnika Nadzornega odbora Občine

Sevnica (Uradni list RS, št. 15/15) povabil k sodelovanju zunanje neodvisne strokovnjake

posamezne stroke, katere bo na predlog nadzornega odbora imenoval občinski svet.

Izobraževanje članov nadzornega odbora se bo izvajalo s pomočjo individualnega

izobraževanja ter izobraževanja s pomočjo strokovne literature in veljavne zakonodaje.

3. Poročanje

O ugotovitvah pri nadzorovanih osebah bo nadzorni odbor izdelal poročilo z mnenji,

priporočili in predlogi ukrepov.

Poročilo bo nadzorni odbor po dokončnosti predložil nadzorovani osebi in županu in po

potrebi tudi občinskemu svetu, računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Če bo

obstajal utemeljen sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila kaznivo dejanje ali

prekršek, bo nadzorni odbor o svojih ugotovitvah seznanil pristojni organ pregona.

Po izvedenih nalogah iz Letnega programa dela bo Nadzorni odbor Občine Sevnica izdelal

poročilo o delu za leto 2018, ki ga bo posredoval županu in Občinskemu svetu Občine

Sevnica. Dokončna poročila o nadzorih in letno poročilo bodo objavljena na spletni strani

Občine Sevnica.

4. Finančni načrt delovanja Nadzornega odbora za leto 2018

- Sejnine za udeležbo na sejah nadzornega odbora 4.000,00 EUR

- Nadomestilo članom za opravljene nadzore in poročila 5.290,00 EUR

- Skupaj 9.290,00 EUR

Miran GRUBENŠEK

Predsednik Nadzornega odbora

Občine Sevnica

Vročiti:

- županu

- občinskemu svetu,

- v spis.

2


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

9. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA: Poslovni načrt JP Komunala d.o.o. Sevnica za leto 2018

Številka: 014-0002/2018

Pripravljavec gradiva:

JP Komunala d.o.o. Sevnica

Poročevalec:

Mitja Udovč, direktor JP Komunala d.o.o. Sevnica


POSLOVNI NAČRT 2018

- 1 -


POSLOVNI NAČRT 2018

- 2 -


JANUAR 2018

Mitja Udovč, dipl.inž.grad.,

direktor

POSLOVNI NAČRT 2018

- 3 -


KAZALO:

1. UVODNA PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA D.O.O. SEVNICA ........................................................................ - 5 -

1.1. POVZETEK SPLOŠNIH PODATKOV .................................................................................................................................. - 5 -

1.2. USTANOVITEV PODJETJA IN KRATKA VSEBINA .............................................................................................................. - 5 -

1.3. DEJAVNOSTI PODJETJA .................................................................................................................................................. - 6 -

1.4. ORGANIZACIJA PODJETJA .............................................................................................................................................. - 7 -

1.5. ORGANI UPRAVLJANJA .................................................................................................................................................. - 8 -

2. PRIKAZ NAČRTOVANIH KLJUČNIH PODATKOV ZA LETO 2018 .............................................................................................. - 10 -

3. POSLANSTVO IN TEMELJNE STRATEŠKE USMERITVE PODJETJA .......................................................................................... - 12 -

3.1. POSLANSTVO PODJETJA .............................................................................................................................................. - 12 -

3.2. TEMELJNE STRATEŠKE USMERITVE PODJETJA ............................................................................................................. - 12 -

3.3. CILJI PODJETJA ZA LETO 2018 ...................................................................................................................................... - 12 -

4. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO POSLOVNEGA NAČRTA ................................................................................................................ - 14 -

4.1. MAKROEKONOMSKA IZHODIŠČA ................................................................................................................................ - 14 -

4.2. MIKROEKONOMSKA IZHODIŠČA .................................................................................................................................. - 14 -

5. POSLOVNI NAČRT PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH ............................................................................................................. - 16 -

5.1. GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE .................................................................................................................................... - 16 -

5.1.1. Program dela gospodarskih javnih služb (GJS).................................................................................................... - 16 -

5.1.2. Pojasnila k poslovnemu načrtu GJS .................................................................................................................... - 17 -

5.1.2.1. Oskrba s pitno vodo ................................................................................................................................... - 17 -

5.1.2.2. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ............................................................. - 20 -

5.1.2.3. Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ................................................................................................... - 24 -

5.1.2.4. Pokopališka in pogrebna dejavnost ........................................................................................................... - 28 -

5.1.2.5. Javna snaga, urejanje javnih površin in vzdrževanje občinskih cest .......................................................... - 30 -

5.1.3. Ključni cilji in naloge v letu 2018 za GJS .............................................................................................................. - 31 -

5.2. TRŽNE DEJAVNOSTI ..................................................................................................................................................... - 33 -

5.3. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, RAZVOJ, OSVEŠČANJE IN INFORMIRANJE................................................................ - 36 -

5.4. KADRI ........................................................................................................................................................................... - 39 -

5.4.1. Kadri .................................................................................................................................................................... - 39 -

5.4.2. Izraba delovnega časa 2018 ................................................................................................................................ - 42 -

6. PREDRAČUNI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV............................................................................................................................ - 43 -

6.1. TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE .................................................................................................................... - 43 -

6.2. NAČRTOVANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA LETO 2018.................................................................................................. - 45 -

6.2.1. Bilanca stanja ...................................................................................................................................................... - 45 -

6.2.2. Načrtovani izkaz poslovnega izida za leto 2018 .................................................................................................. - 46 -

6.2.3. Načrtovani izkaz poslovnega izida po dejavnostih za leto 2018 ......................................................................... - 47 -

6.2.4. Ocena izkaza poslovnega izida po dejavnostih za leto 2017 .............................................................................. - 48 -

6.3. POJASNILA K PREDRAČUNSKIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM .................................................................................... - 49 -

6.3.1. Bilanca stanja ...................................................................................................................................................... - 49 -

6.3.2. Izkaz poslovnega izida ......................................................................................................................................... - 51 -

6.3.3. Davek od dohodka pravnih oseb ........................................................................................................................ - 55 -

6.3.4. Izkaz bilančnega dobička .................................................................................................................................... - 56 -

7. NAČRTOVANI PRIKAZ IZRAČUNAVANJA SPLOŠNIH STROŠKOV ZA RAZPOREJANJE NA POSAMEZNE DEJAVNOSTI ZA LETO .......

2018 ................................................................................................................................................................. - 57 -

7.2. SPLOŠNO ............................................................................................................................................................................ - 57 -

7.2. SODILA ZA RAZPOREJANJE PRIHODKOV, NEPOSREDNIH STROŠKOV, POSREDNIH PROIZVAJALNIH ........................................

STROŠKOV TER SPLOŠNIH STROŠKOV ............................................................................................................... - 57 -

7.3. NAČRTOVANA RAZPOREDITEV SPLOŠNIH STROŠKOV PO DEJAVNOSTIH .......................................................................... - 59 -

7.4. NAČRTOVANA RAZPOREDITEV STROŠKOV NA NEPOSREDNE IN POSREDNE PROIZVAJALNE STROŠKE TER .............................

SPLOŠNE STROŠKE ZA LETO 2018 ………………………………………………………………………………………………..…………………………………….- 60 -

8. NAČRTOVANE INVESTICIJE IN NJIHOVI VIRI ZA LETO 2018 .................................................................................................. - 61 -

8.1. DEJAVNOST GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB ............................................................................................................... - 61 -

8.2. DRUGE DEJAVNOSTI KOMUNALNEGA ZNAČAJA ......................................................................................................... - 61 -

8.3. REKAPITULACIJA .......................................................................................................................................................... - 61 -

POSLOVNI NAČRT 2018

- 4 -


1. UVODNA PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA D.O.O. SEVNICA

1.1. POVZETEK SPLOŠNIH PODATKOV

Firma:

Skrajšana firma:

Sedež podjetja:

Direktor podjetja:

Vrsta družbe:

Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica

Komunala d.o.o. Sevnica

Naselje heroja Maroka 17, 8290 Sevnica

Mitja UDOVČ, dipl. inž. grad.

Javno podjetje

Matična številka: 5068088

Davčna številka:

SI90581121

Številka in datum vpisa v sodni register: SRG 95/00102, 11.03.1997, št. vložka 10016500

Osnovni kapital podjetja:

TRR:

Elektronska pošta:

Spletna stran:

222.875,77 EUR

02379-0013698364, odprt pri NLB d.d. Ljubljana

03158-1000507153, odprt pri SKB d.d. Ljubljana

komunala.sevnica@siol.net

www.komunala-sevnica.si

1.2. USTANOVITEV PODJETJA IN KRATKA VSEBINA

Leta 1952 je bil na osnovi Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na okraje, mesta in občine, Sevnici dodeljen

status mestne občine, kar pomeni, da je Sevnica iz dotedanjega trga postala mesto. Ponovna ustanovitev občine je

Sevnici prinesla več pristojnosti v urejanju zadev lokalnega pomena. 30. maja 1952 je takratni ljudski odbor sprejel

predlog o ustanovitvi komunalne uprave Sevnica. Leta 1954 sledi reorganizacija na področju komunalnih dejavnosti.

Ustanovljen je bil samostojni finančni zavod »Komunala« Sevnica. 1. februarja 1958 se je zavod »Komunala« Sevnica

preimenoval v Komunalno podjetje »Komunala« Sevnica, s sedežem na Žagi v Boštanju. Podjetje je izvajalo poleg

komunalnih še druge, nekomunalne dejavnosti in zato je v letu 1960 prišlo do delitve podjetja, ko so se komunalne

dejavnosti prenesle na Stanovanjsko skupnost Sevnica, sprva s sedežem na Kvedrovi cesti (današnji Spar), kasneje v

Gasilskem domu Sevnica. V začetku leta 1961 je začela ustanavljati servise: frizerski salon, obrat družbene prehrane,

pralnico, servis za izposojanje gospodinjskih strojev, kasneje pa je prevzela tudi komunalne dejavnosti. V prvi polovici

leta 1962 je bilo upravljanje sevniškega vodovoda s stanovanjske skupnosti preneseno na Gradbeno podjetje »Marok«.

Podjetje je šlo v likvidacijo leta 1962. V letu 1964 je sevniška stanovanjska skupnost prerasla v Krajevno skupnost

Sevnica. Ponovno je do spremembe podjetja prišlo leta 1965, ko je bil v register gospodarskih organizacij vpisan Obrtni

servis Sevnica, na katerega je prenesla vse servise in delavnice krajevne skupnosti. Januarja 1966 se je Obrtni servis

Sevnica priključil h Komunalnemu stanovanjskemu podjetju Sevnica, ki ga je dne 24.12.1965 ustanovila Skupščina

občine Sevnica. Sedež podjetja je bil na Glavnem trgu 27, Sevnica. Ob prvem vpisu podjetja v register februarja 1966

so bile opredeljene predvsem stanovanjske dejavnosti. S pripojitvijo Obrtnega servisa leta 1966 je Komunalno

stanovanjsko podjetje pričelo opravljati še dejavnosti tega podjetja. Med letoma 1972 in 1974 je bila zgrajena

POSLOVNI NAČRT 2018

- 5 -


poslovno-stanovanjska stavba, v kateri je danes sedež Komunale Sevnica. Ponovno prelomnico v zgodovini Komunale

je v letu 1976 pomenila ustanovitev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica, ki je postopoma pričela

prevzemati dela stanovanjskega gospodarstva od Komunalno stanovanjskega podjetja Sevnica. Sčasoma se je ta

dejavnost izločila iz dejavnosti podjetja, kar je imelo v letu 1980 za posledico preimenovanje podjetja v Komunalo

Sevnica p.o.. V letu 1994 se je Komunala Sevnica preoblikovala v javno podjetje Komunala Sevnica, družba z omejeno

odgovornostjo, ki posluje pod firmo: Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica, skrajšano ime Komunala d.o.o. Sevnica,

katere 100% lastnik je Občina Sevnica. Pod tem imenom posluje še danes.

1952–1954 Komunalna uprava Sevnica

1954–1958 Zavod Komunala Sevnica

1958–1961 Komunalno podjetje Komunala Sevnica

1960–1964 Stanovanjska skupnost Sevnica

1964–1964 Krajevna skupnost Sevnica

1964–1965 Obrtni servis Sevnica

1965–1980 Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica

1980–1994 Komunala Sevnica p.o.

1994– Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica

1.3. DEJAVNOSTI PODJETJA

Z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Ur.l. RS, št. 80/13, 32/17) in Odloka o ustanovitvi Javnega

podjetja Komunala d.o.o. Sevnica (Ur.l. RS, št. 2/17) so dejavnosti Komunale d.o.o. Sevnica naslednje:

a) glavne dejavnosti:

- oskrba s pitno vodo

- zbiranje, prevoz in obdelava komunalnih odpadkov

- odvajanje in čiščenje odpadnih voda

- pogrebne in pokopališke storitve

- javna snaga, urejanje javnih površin, vzdrževanje občinskih cest.

b) druge dejavnosti komunalnega značaja:

- oskrba s toplotno energijo (proizvodnja in distribucija pare in tople vode)

- gradnja in rekonstrukcija vodovodnih, kanalizacijskih objektov in naprav

- napeljava in popravilo vodovodnih, plinskih in sanitarnih instalacij v objektih

- prevozi tovorov in storitve z gradbeno mehanizacijo

- inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje

- gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije

- proizvodnja električne energije

- trgovanje z električno energijo

- športna dejavnost (obratovanje športnih objektov)

- dejavnost skupnih služb

- javna dela.

Podjetje je registrirano za dejavnost zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode – 36.000.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 6 -


1.4. ORGANIZACIJA PODJETJA

Delovanje podjetja je organizirano v 4 enotah:

1. Gospodarske javne službe

2. Druge dejavnosti komunalnega značaja

3. Služba za splošne in kadrovske zadeve

4. Služba za finance in računovodstvo

Shema organiziranosti podjetja je prikazana v nadaljevanju:

POSLOVNI NAČRT 2018

- 7 -


Načrtovano število zaposlenih na dan 31.12.2018 je naslednje:

- število zaposlenih 73

- povprečno število zaposlenih na podlagi stanja 70,75

- povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 69,46

Po povprečnem številu zaposlenih in vrednosti aktive je podjetje skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD -1)

od leta 2010 uvrščeno med majhna podjetja. V letu 2010 je bilo potrebno iz podjetja zaradi Zakona o javno - zasebnem

partnerstvu (ZJZP – Ur.l. RS, št. 127/06) izločiti osnovna sredstva v upravljanju iz svojih poslovnih knjig in jih prenesti v

knjige lokalne skupnosti. Z namenom ustrezne ureditve razmerij je bila z Občino Sevnica sklenjena pogodba o najemu,

uporabi in vzdrževanju javne infrastrukture.

Izločitev osnovnih sredstev je za podjetje pomenilo zmanjšanje osnovnih sredstev v aktivi bilance in posledično

spremembo velikosti podjetja iz srednjega v majhno.

1.5. ORGANI UPRAVLJANJA

Ustanovitelj

Ustanovitelj podjetja je Občina Sevnica. Ustanoviteljske pravice izvršuje Občinski svet Občine Sevnica.

Direktor

Direktor je odgovoren za zakonito delo podjetja. Imenuje in razrešuje ga ustanovitelj. Imenovan je za obdobje štirih

let z možnostjo večkratnega imenovanja.

Direktor: Mitja UDOVČ, dipl. inž. grad.

Nadzorni svet

Skladno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica (Ur.l. RS, št. 2/17) Nadzorni svet podjetja

šteje šest članov, od katerih štiri člane imenuje ustanovitelj, Občina Sevnica, dva člana sta iz vrst delavcev javnega

podjetja, ki ju izvoli svet delavcev v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetja.

S sklepom Občinskega sveta o imenovanju članov Nadzornega sveta javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica, št.

032-0009/2014, z dne 25.11.2014, so bili v Nadzorni svet podjetja Komunala d.o.o. Sevnica za dobo 4 let imenovani

naslednji člani:

POSLOVNI NAČRT 2018

- 8 -


- predstavniki ustanovitelja:

- mag. Aleksander MIRT (predsednik)

- Vladimir KOCJAN (podpredsednik)

- Vojko DVOJMOČ

- Zvonko TUHTAR

- predstavniki podjetja:

- Marinka MIKOLIČ

- Pavel KRALJ

POSLOVNI NAČRT 2018

- 9 -


2. PRIKAZ NAČRTOVANIH KLJUČNIH PODATKOV ZA LETO 2018

v EUR

Načrtovano

2018

Ocena 2017 Leto 2016

Sredstva 1.982.116 1.858.522 1.716.326

Kapital 637.461 589.554 538.749

Dolgoročna sredstva 961.876 849.732 667.711

Kratkoročna sredstva 1.018.540 1.007.124 1.047.343

Dolgoročne obveznosti 117.342 175.041 46.774

Kratkoročne obveznosti 789.390 719.431 746.585

Skupni prihodki 5.838.769 5.572.298 4.749.438

Čisti prihodki od prodaje 5.222.585 4.963.389 4.140.443

Čisti poslovni izid po obdavčitvi 47.907 50.715 42.729

Povprečno število zaposlenih iz ur v breme podjetja 69,46 61,10 57,52

Število zaposlenih-stanje 31.12. 73 64 60

Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja 70,75 63,00 58,75

Čisti prihodki od prodaje na delavca 75.188,38 81.233,86 68.897,73

Dodana vrednost v EUR na delavca 27.337,81 26.945,27 22.869,29

Bruto plače/skupni prihodki v % 20,15 18,09 18,23

V nadaljevanju prikazujemo osnovna razvojna kazalnika poslovanja, in sicer čiste prihodke od prodaje in poslovni izid,

oba prikazana v evrih za obdobje 2012 – 2016, ocenjenim 2017 ter načrtovanim letom 2018.

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 2012- 2018

4.721.417

4.963.389

5.222.585

4.036.309

4.071.543 3.999.162

4.140.443

2012 2013 2014 2015 2016 Ocena 2017 Načrtovano

2018

Graf: Čisti prihodki od prodaje za obdobje 2012-2016, ocena 2017 in načrtovano 2018

POSLOVNI NAČRT 2018

- 10 -


ČISTI POSLOVNI IZID 2012 - 2018

51.374

42.729

50.715

47.907

8.173

16.911

13.571

2012 2013 2014 2015 2016 Ocena

2017

Načrtovano

2018

Graf: Poslovni izid za obdobje 2012-2016, ocena 2017 in načrtovano 2018

POSLOVNI NAČRT 2018

- 11 -


3. POSLANSTVO IN TEMELJNE STRATEŠKE USMERITVE PODJETJA

3.1. POSLANSTVO PODJETJA

Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica je bilo ustanovljeno za izvajanje gospodarskih javnih služb na območju Občine

Sevnica. Primarno poslanstvo podjetja je:

- zagotavljati zadovoljstvo uporabnikov, zaposlenih in ustanovitelja,

- zagotoviti kakovostno izvajanje komunalnih storitev, dostopne vsem pod enakimi pogoji,

- uporabnikom omogočiti življenje v čistem in zdravem okolju in s tem povišati kakovost življenja.

Izvajanje naše temeljne dejavnosti, vključno z varovanjem okolja, je izrednega družbenega pomena, kar je glavni pogoj

za normalno delovanje širše družbe in gospodarstva. Podjetje nenehno skrbi, da je in bo odnos do okolja del naše

osnovne kulture.

3.2. TEMELJNE STRATEŠKE USMERITVE PODJETJA

Poslovna politika podjetja temelji na politiki kakovosti in odgovornega ravnanja z okoljem, ki vključuje zavezanost za

izpolnjevanje zahtev standardov in zavezanost k nenehnemu izboljševanju uspešnosti vodenja podjetja - višanje

učinkovitosti podjetja in doseganje dobrih poslovnih izidov.

Politika podjetja vključuje storitve, ki so plod izkušenj, znanja in tradicije ter temeljijo na stalni skrbi za višanje kakovosti

življenja naših uporabnikov z visoko mero osveščanja in zavedanja o pomenu zdravega, čistega in ohranjenega okolja.

Skupni cilj je ''za skupno dobro''.

Vse dejavnosti našega podjetja so usmerjene v izpolnjevanje zahtev, potreb in pričakovanj uporabnikov. Osredotočeni

smo na povečevanje zadovoljstva uporabnikov komunalnih storitev, ob tem pa na čim bolj družbeno odgovoren način

ustvarjamo vrednost za ustanovitelja, zaposlene in druge interesne skupine podjetja.

Tako nameravamo ostati spoštovan, družbeno odgovoren ter zaupanja vreden in zanesljiv poslovni partner strankam,

pristojnim občinskim in državnim službam.

Celotno podjetje se zaveda pomena odgovornega ravnanja z okoljem in ga uvršča v svojo temeljno vizijo poslovanja.

S sprejeto politiko ravnanja z okoljem se vsi zaposleni zavezujemo, da bo celotno podjetje izpolnjevalo zahteve okoljske

zakonodaje in okoljskih standardov. Kakovost razumemo kot izpolnjevanje zahtev, potreb in pričakovanj kupcev naših

storitev. Pri tem se zavedamo velikega pomena skrbi za zdravo in varno življenjsko okolje. Podjetje bo prav tako strmelo

k stalnemu izboljševanju in preprečevanju onesnaževanja okolja. Politiko kakovosti in varovanja okolja poznajo,

razumejo in izvajajo vsi zaposleni v podjetju Komunala d.o.o. Sevnica, prav tako širša javnost.

3.3. CILJI PODJETJA ZA LETO 2018

Poslovni načrt omogoča pregledno in transparentno delovanje podjetja. Z njim smo določili okvirna izhodišča za

delovanje podjetja v letu 2018, postavili cilje in definirali aktivnosti za njihovo doseganje. Poleg uspešnega izvajalca

gospodarskih javnih služb so priložnosti za nadaljnji razvoj in nadaljnjo širitev v segmentu tržnih dejavnosti. Pri pripravi

poslovnega načrta smo upoštevali smernice na področju razvoja komunalnih dejavnosti in zakonske spremembe na

področju našega delovanja, ki se nanašajo na poslovanje v letu 2018. Preko lokalne skupnosti ali samostojno se bomo

vključevali v razvojne programe in projekte regije kot tudi v okoljske aktivnosti in akcije v povezavi s skrbjo za čisto

okolje. Skupaj z občinami in komunalnimi podjetji v Posavju smo vključeni v projekte LAS POSAVJE, s katerim se izvajajo

aktivnosti za izboljšanje stanja okolja za večjo kakovost življenja in dela, ohranjanje okolja,…

Prav tako bomo vlagali tudi v nabavo osnovnih sredstev podjetja (vozni park, stroji in oprema, izgradnja male

hidroelektrarne Pecelj, obnova kupljenih poslovnih prostorov – inkubatorja v NHM 17, … ).Tako bomo lahko še

izboljšali kakovost storitev, lažje obvladovali stroške in zmanjševali škodljive vplive na okolje v vseh fazah poslovnih

procesov.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 12 -


Ker se zavedamo, da so najpomembnejši kapital podjetja naši zaposleni, bomo tudi v letu 2018 sledili izvajanju

ukrepov, ki smo si jih zadali v postopku pridobivanja certifikata »Družini prijazno podjetje«. Izboljšati želimo

zadovoljstvo zaposlenih, povečati stopnjo motivacije, pripadnost podjetju, zmanjšati stroške, povezane s fluktuacijo

zaposlenih. Osnovna elementa načel vodenja, ki ju bo podjetje upoštevalo v okviru celotne filozofije poslovanja, bosta

naklonjenost družini in enakopravna obravnava žensk in moških. Upoštevali bomo interese zaposlenih in se trudili

usklajevati poklicne in družinske obveznosti.

V naslednjih letih želimo upravičiti tudi v letu 2017 pridobljeno zlato boniteto odličnosti. Ta predstavlja nadpovprečno

bonitetno vrednost med podjetji, ki boniteto odličnosti izkazujejo že tri leta zapored. Temelji na računovodskih izkazih

in drugih dinamičnih kazalnikih podjetij ter napoveduje nadpovprečno varno in uspešno poslovanje podjetja v

naslednjih dvanajstih mesecih.

Podjetje je pridruženo pobudi Zbornice komunalnega gospodarstva »Skupaj za boljšo družbo«, katere cilj je izboljšati

navade državljanov, da bi postali bolj odgovorni do sebe, okolja in navsezadnje tudi do svoje denarnice. Prek pobude

želimo prebivalce seznaniti, kako lahko zmanjšajo količine zavržene hrane, bolj preudarno načrtujejo nakupe, raje

pijejo vodo iz pipe namesto iz plastenk, kupujejo več stvari iz druge roke ali si jih izposojajo. V sklopu pobude sta dve

temi: enkratno je stvari uporabljati večkratno in voda iz pipe. Prva pokriva področje trajnostnega ravnanja z odpadki,

druga promoviranje pitja vode iz pipe, ki prav tako prispeva k zmanjšanju količine odpadkov in varovanje vodnih virov.

V poslovnem načrtu 2018 so opredeljena izhodišča za delovanje podjetja tako na področju gospodarskih javnih služb

kot tržnih dejavnosti. Zastavljeni so tudi merljivi cilji, usklajeni s sprejetim proračunom Občine Sevnica za leto 2018,

pričakovanji lastnika in uporabnikov storitev. Zaposlenim bodo zastavljeni cilji vodilo za delo in merjenje učinkovitosti

poslovanja posameznih delovnih enot oziroma podjetja kot celote.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 13 -


4. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO POSLOVNEGA NAČRTA

Poslovni načrt za leto 2018 je zaradi primerljivosti in preglednosti med leti sestavljen po enotni metodologiji.

Upoštevali smo napovedi gospodarskih gibanj v državi in v podjetju.

4.1. MAKROEKONOMSKA IZHODIŠČA

Po jesenski napovedi Umarja se za leti 2017 in 2018 napoveduje:

- gospodarska rast v letu 2017 se ocenjuje na 4,4 %

- predvidena gospodarska rast za leto 2018 je 3,9 %

- ocenjena inflacija konec leta 2017 je 1,7 %

- v letu 2018 bo inflacija v višini 1,9 %

- splošna davčna stopnja za leto 2017 in 2018 je 19 %.

4.2. MIKROEKONOMSKA IZHODIŠČA

Finančni del poslovnega načrta je sestavljen na osnovi predračunskih kalkulacij posameznih obračunskih enot in temelji

na:

- analizi obstoječega stanja in oceni na dan 31.12.2017, pri čemer nam je bilo izhodišče poslovanje januar –avgust 2017

- oceni možnosti za razvoj podjetja ter

- določanju prihodnjega stanja in ciljev poslovanja.

Poglavitni cilji so uspešno poslovanje, vendar pa je na področju izvajanja gospodarskih javnih služb poslovanje z

dobičkom ali vsaj pozitivno poslovanje podrejeno kvalitetnemu zadovoljevanju javnih potreb.

Pri izdelavi poslovnega načrta za leto 2018 so upoštevane sledeče predpostavke:

- prihodki poslovanja se načrtujejo ločeno po posameznih dejavnostih in v primerjavi s preteklim letom

- med drugimi poslovnimi prihodki je postavka »cenovna subvencija«, ki izvira iz razlike med upravičenimi

stroški in potrjeno ceno storitve

- plan kadrov je sestavljen iz potreb, ki izhajajo iz načrtovanega obsega dejavnosti; priložena je tudi izraba

delovnega časa

- načrtovane investicije v lasti družbe temeljijo na potrebah posameznih dejavnosti

- amortizacija se načrtuje v skladu z veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi in načrtovanim

povečanjem naložb v opredmetena osnovna sredstva ter v neopredmetena sredstva

- obveznosti iz poslovanja se načrtujejo v skladu z gibanjem nabavne vrednosti materiala, blaga in storitev

- obveznosti iz financiranja (dolgoročne) se načrtujejo glede na predvidene potrebe iz naslova investicij in

dosegljivost finančnih virov

- gospodarska infrastruktura je last Občine Sevnica in je vodena v knjigah Občine. Komunala je v letu 2010

postala najemnik infrastrukture, za kar plačujemo Občini najemnino skladno s pogodbo (za vse prej naštete

dejavnosti, razen pogrebne). Višino najemnine določajo predpisi, način oblikovanja višine je opisan v pogodbi

o najemu ter aneksih.

V podjetju se bomo aktivno zavzemali za pridobivanje novih nalog na področju GJS in tržnih dejavnosti, vendar pa mora

biti naša usmeritev pokrivanje stroškov in doseganje vsaj minimalnega dobička.

Zakonodaja, ki jo podjetje upošteva pri pripravi računovodskih izkazov

Pri ugotavljanju končnega obračunskega poslovnega izida za gospodarske javne službe in druge dejavnosti

komunalnega značaja je podjetje dolžno upoštevati naslednjo zakonodajo:

- SRS (2016)

- SRS 32 za področje gospodarskih javnih služb

- Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti

- Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

- Pogodbo o najemu, uporabi in vzdrževanju javne infrastrukture in aneksov k pogodbi

- Letni poslovni načrt.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 14 -


Najem infrastrukture

Občina Sevnica in Komunala Sevnica sta v mesecu marcu 2010 podpisali Pogodbo o najemu, uporabi in vzdrževanju

javne infrastrukture, s katero so določena medsebojna razmerja in se uporablja od leta 2010 dalje, katera je dopolnjena

z aneksi. Osnova za obračun najemnine je obračunana amortizacija predpreteklega leta.

Komunala Sevnica vodi osnovna sredstva gospodarske infrastrukture na izvenbilančnih kontih in potrebuje te podatke

za obračun amortizacije – najemnine, za potrebe izdelovanja kalkulacij za cene, in zavarovanje infrastrukture.

Usklajevanje cen storitev GJS

Prvo uskladitev cen po Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev cen obveznih občinskih gospodarskih javnih

služb varstva okolja smo izvedli aprila 2014, sledila so povišanja junija 2015, novembra 2016 in aprila 2017.

Z uredbo o metodologiji za cene je določen način oblikovanja cen oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne

in padavinske odpadne vode, zbiranje in obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, zbiranje bioloških odpadkov

ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter ukrepi in normativi, povezani z

obračunom cen storitev našim uporabnikom.

Po uredbi je cena storitve posamezne javne službe sestavljena iz treh delov, in sicer:

- dela, ki predstavlja strošek javne infrastrukture (omrežnino), ki je odvisna od stroškov najemnine in

zavarovanja gospodarske infrastrukture

- dela, ki predstavlja strošek izvajanja storitve in

- dela, ki predstavlja okoljsko dajatev, če je predpisana.

Ceno storitve posamezne javne službe predlaga izvajalec storitve z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev

javne službe, potrdi pa jo pristojen občinski organ.

V primeru, da Občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča pokritja upravičenih stroškov izvajalcu storitve, mora za

razliko oblikovati subvencijo iz proračuna.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 15 -


5. POSLOVNI NAČRT PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH

5.1. GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

5.1.1. Program dela gospodarskih javnih služb (GJS)

Na osnovi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Ur.l. RS, št. 80/13, 32/17) Komunala d.o.o. Sevnica

(v nadaljevanju Komunala Sevnica) v okviru gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju GJS) izvaja naslednje lokalne

javne službe:

- oskrba s pitno vodo,

- zbiranje, prevoz in obdelava komunalnih odpadkov,

- odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda,

- pogrebne storitve,

- urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,

- urejanje in čiščenje javnih površin,

- vzdrževanje lokalnih cest.

Na področju GJS so za leto 2018 načrtovani prihodki v višini 4.345.382 EUR, stroški v višini 4.331.437 EUR in s tem

predviden pozitivni poslovni izid v višini 13.945 EUR. Ob tem je že upoštevan prihodek iz naslova cenovne subvencije

v višini 459.721 EUR. Skupna najemnina za uporabo javne infrastrukture v GJS znaša 854.950 EUR. Z obstoječimi

zaračunanimi cenami komunalnih storitev stroška najemnine ne pokrivamo v celoti, zato Občina Sevnica (v

nadaljevanju Občina) za nepokrito najemnino oblikuje subvencijo.

Višina najemnine in subvencije po posameznih dejavnostih za leto 2018 je prikazana v naslednji tabeli:

GJS

najemnina

EUR

subvencija

EUR

subvencija

%

VODOVOD 277.467 112.777 40,65

KANALIZACIJA 314.363 175.179 55,73

ČISTILNE NAPRAVE 251.960 171.765 68,17

ODPADKI 11.160 - -

POGREBNA, POKOPALIŠKA - - -

JAVNE POVRŠINE, CESTE - - -

SKUPAJ 854.950 459.721 53,77

Kot je razvidno iz tabele, je s ceno pokrito 46,23% celotne najemnine, ostala najemnina (53,77%) je pokrita s cenovno

subvencijo Občine.

Najemnina in cenovna subvencija se obračunava skladno s pogodbo o najemu, uporabi in vzdrževanju javne

infrastrukture, št. pogodbe 35280-0004/2009, z dne 01.03.2010 in pripadajočimi aneksi k pogodbi. Osnova za izračun

najemnine za leto 2018 je amortizacija sredstev v upravljanju leta 2016.

Z uveljavitvijo Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva

okolja (Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12) (v nadaljevanju Uredba) mora izvajalec javne službe najmanj enkrat letno pripraviti

elaborate o oblikovanju cen storitev gospodarskih javnih služb. Za leto 2018 se v elaboratih in poslovnih načrtih

predvideva najemnina na ravni amortizacije sredstev v upravljanju 2016, ostali stroški poslovanja posameznih GJS so

opredeljeni z upoštevanjem ocenjene realizacije 2017, realiziranih stroškov preteklih let in predvidenih delih v

poslovnem letu 2018.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 16 -


Poslovni načrt je na področju prihodkov obveznih GJS oblikovan ob predpostavki, da so cene izvajanja komunalnih

storitev po ceniku z veljavnostjo od 01.11.2016 oz. od 01.04.2017 dalje, stroški najemnine pa pokriti s povprečno

subvencijo v višini 53,77%.

Tako kot v preteklih letih, bo tudi za leto 2018 Komunala Sevnica izdelala elaborate o oblikovanju cen komunalnih

storitev in jih posredovala v pregled in nadaljnjo obravnavo Občini.

5.1.2. Pojasnila k poslovnemu načrtu GJS

5.1.2.1. Oskrba s pitno vodo

Planirane količine prodane vode

V tabeli so navedene skupne količine prodane vode za vse javne vodovode (JV) v upravljanju Komunale Sevnica - JV

Sevnica, JV Krmelj, JV Blanca, JV Nova gora, JV Arto, JV Dolnje Brezovo, JV Primož, JV Križe, JV Apnenik pri Boštanju, JV

Vrh pri Boštanju, JV Radež:

Uporabnik Realizirane količine v m 3 Planirane količine v m 3 Indeks

2016 ocena 2018 v % plan 18 /

2017

ocena 17

gospodinjstvo 416 826 422 685 413 650 81 98

javne ustanove 29 923 37 451 31 255 6 83

gospodarstvo 64 148 76 134 65 720 13 86

Skupaj 510 897 536 270 510 625 100 95

Iz gornje tabele je razvidno, da je v gospodinjstvih v letu 2017 višja količina prodane vode v primerjavi z letom 2016 za

1,4%. Ocenjujemo, da povišanje ni posledica priključevanja novih uporabnikov, temveč vremenskih razmer, suše, ki je

vsekakor vplivala na povišan odvzem iz javnih vodovodov.

Za leto 2018 so sicer predvidene večje investicije zlasti na vodovodu Krmelj v smislu omogočitve priključevanja novih

uporabnikov na lokalnih javnih vodovodih Mladetiče-Gabrijele-Pijavice in Primštal-Šentjanž. Ker do dejanskega

priključevanja zaradi obsežnosti potrebnih investicij verjetno še ne bo prišlo, iz tega naslova ne pričakujemo višjih

količin prodane vode. Priključevali se bodo posamezni uporabniki na obstoječe vodovode in pa tisti, katerim bo

omogočena priključitev zaradi novo zgrajenih odsekov javnega vodovoda (Radež, Prešna Loka,…). Potekajo aktivnosti

v vezi prenosa upravljanja zasebnega vodovoda Kladje pri Krmelju, ki ima 53 priključkov in s pitno vodo oskrbuje 39

oseb s stalnim bivališčem. Celostno upravljanje vodovoda je predvideno v prvi polovici leta 2018.

Ker je bilo v letu 2017 res sušno obdobje, za leto 2018 načrtujemo količine, ki ustrezajo normalnim porabam preteklih

let in so tako načrtovane količine v gospodinjstvih na ravni realiziranih 2016.

V gospodarstvu, storitvenih dejavnostih v letu 2018 iz istih razlogov kot v gospodinjstvih načrtujemo količine prodane

vode v višini realiziranih 2016, v javnih ustanovah pa količine, ki so za 4,5% višje od količin 2016 glede na trend porabe.

Bistvenih višanj ni oziroma ne more biti predvidenih, saj se voda vse bolj racionalno rabi, pa tudi ni predvidenih širitev

vodovodov, ki bi prinesle nove uporabnike v gospodarstvu, storitvenih dejavnostih ali javnih ustanovah.

Skupni načrtovan fizični obseg je tako za 4,8% nižji od ocenjenih količin 2017 in na ravni realiziranih 2016.

Planirani prihodki od prodaje

Prihodki od prodane vode za leto 2018 so prikazani v spodnji tabeli na osnovi načrtovanih količin in zaračunanih cen s

sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica, št. 354-0091/2016, z dne 27.10.2016, in veljavnostjo od 01.11.2016 dalje:

POSLOVNI NAČRT 2018

- 17 -


- vodarina

- omrežnina

VRSTA STORITVE ENOTA CENA V EUR CENA V EUR

BREZ DDV Z 9,5% DDV

Vodarina m 3 0,5973 0,6540

Profitna dejavnost (zaračunana cena je enaka potrjeni ceni - brez subvencij):

PREMER VODOMERA FAKTOR ENOTA CENA V EUR

BREZ DDV

CENA V EUR

Z 9,5% DDV

DN ≤ 20 1 mesec 7,4740 8,1840

20 < DN < 40 3 mesec 22,4220 24,5521

40 ≤ DN < 50 10 mesec 74,7400 81,8403

50 ≤ DN < 65 15 mesec 112,1100 122,7605

65 ≤ DN < 80 30 mesec 224,2200 245,5209

80 ≤ DN < 100 50 mesec 373,7000 409,2015

100 ≤ DN < 150 100 mesec 747,4000 818,4030

Gospodinjstva, javne ustanove (zaračunana cena - s subvencijo):

PREMER VODOMERA FAKTOR ENOTA CENA V EUR

BREZ DDV

CENA V EUR

Z 9,5% DDV

DN ≤ 20 1 mesec 5,6597 6,1974

20 < DN < 40 3 mesec 16,9791 18,5921

40 ≤ DN < 50 10 mesec 56,5970 61,9737

50 ≤ DN < 65 15 mesec 84,8955 92,9606

65 ≤ DN < 80 30 mesec 169,7910 185,9211

80 ≤ DN < 100 50 mesec 282,9850 309,8686

100 ≤ DN < 150 100 mesec 565,9700 619,7372

Letni prihodki iz naslova izvajanja storitve (vodarine) znašajo pri planiranem fizičnem obsegu (510. 625 m 3 prodane

vode) 304.996 EUR. Ti prihodki poleg pokritja stroškov izvajanja storitve krijejo tudi stroške vodnega povračila (47.494

EUR).

Prihodki iz naslova omrežnine, pri obstoječem številu vgrajenih vodomerov in obstoječih cenah, znašajo 416.947 EUR.

Letni prihodek za pokrivanje stroška omrežnine (katerega večji del znaša najemnina) je tudi subvencija v višini 112.777

EUR (v gospodinjstvih in neprofitnih dejavnostih). Med prihodke omrežnine sodijo tudi prihodki odškodnin, ki jih

prejmemo od zavarovalnice za nastalo škodo na vodovodnih sistemih (npr. strojelom) in jo za leto 2018 ocenjujemo

na 18.730 EUR.

Med prihodki so tudi izredni prihodki iz naslova izvajanja storitev odgovorne osebe na lokalnih javnih vodovodih, ki so

načrtovani v višini 10.005 EUR. Ti prihodki pri izdelavi elaboratov znižujejo lastno ceno storitve oskrbe s pitno vodo.

Načrtovan je tudi prihodek za obračunano amortizacijo, ki jo za osnovna sredstva plačuje Občina Sevnica, in znaša 518

EUR.

Skupno prihodki iz naslova vodarine, omrežnine ter drugih poslovnih in ostalih prihodkov za leto 2018 znašajo 863.973

EUR. V primerjavi z ocenjenimi 2017 so nižji za 1,9% in na ravni prihodkov 2016.

Planirani stroški

Planirani stroški za leto 2018 na javnih vodovodih znašajo 863.973 EUR. Med glavne stroške upravljanja sodijo:

POSLOVNI NAČRT 2018

- 18 -


- strošek materiala (92.390 EUR): glavnino (86,6%) predstavlja strošek električne energije, manjši del strošek

goriva in ostali stroški materiala; stroški električne energije se ob prevzemih lokalnih javnih vodovodov višajo,

saj so obstoječi vodni viri (vrtine) kot tudi določena prečrpališča bolj obremenjeni, poleg tega še ohranjamo

vodne vire lokalnih vodovodov in s tem nekatere obstoječe priključke za elektriko;

- strošek storitev (604.386 EUR): opravila rednega vzdrževanja vodovodov, odprava okvar na sistemih,

vzdrževanje vodomerov, avtomobilov, programske opreme in storitev za daljinski nadzor sistemov,

zavarovalne premije, analize pitne vode, upravni stroški, izobraževanja, telefonski stroški, najemnina za

uporabo infrastrukture (277.467 EUR),…;

- strošek dela zaposlenih na vodovodu (101.300 EUR): vodovod stroškovno bremeni 3,6 zaposlenih delavcev;

- amortizacija za sredstva podjetja (13.561 EUR);

- prevrednotovalni poslovni odhodki (2.055 EUR);

- drugi finančni odhodki (2.650 EUR): izplačane odškodnine lastnikom zemljišč na vodovarstvenih območjih

zaradi izpada pridelka;

- drugi stroški (47.494 EUR): stroški plačila vodnih povračil za pridobljeno vodno pravico, skladno z zakonodajo;

plačilo glede na količine odvzete vode iz vodnih virov;

- finančni odhodki iz finančnih naložb (137 EUR).

Planirani poslovni izid

Iz navedenih planiranih prihodkov in stroškov izhaja ničelni poslovni izid, ob upoštevani cenovni subvenciji Občine v

višini 112.777 EUR (predstavlja 40,65% vse najemnine) in ob obstoječih veljavnih cenah storitve oskrbe s pitno vodo.

Načrtovani letni prihodki iz naslova cene izvajanja storitve (vodarine) znašajo 315.519 EUR. Prihodki iz naslova

omrežnine pa 548.454 EUR, s čimer bodo pokriti skupni stroški izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki so za leto

2018 predvideni v višini 863.973 EUR.

Ti prvotno planirani stroški se za leto 2018 pri oblikovanju novih elaboratov znižajo za 10.005 EUR, kolikor znašajo

stroški izvajanja storitev odgovorne osebe na lokalnih javnih vodovodih v občini Sevnica in so kriti na osnovi sklenjenih

pogodb z upravljavci lokalnih javnih vodovodov.

Povzetek

V letu 2018 večjih širitev javnih vodovodov in s tem novih priključevanj, ki bi bistveno vplivali na povišanje fizičnega

obsega, ni predvidenih. Nadaljevalo se bo priključevanje v naseljih Radež, Gornje Brezovo, Jeperjek,... Izvedene bodo

še investicije, načrtovane in potrjene z občinskim proračunom 2018 in tudi preko njih bodo na javne vodovode

priključeni posamezniki ali naselja.

Komunala Sevnica v okviru rednega vzdrževanja skrbi za redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav vodovodnega

sistema z namenom zagotavljanja dolgoročne varne vodooskrbe in ohranjanja funkcionalnosti sistemov in objektov

kot dober gospodar. Predvidena je obnova nekaterih najbolj kritičnih odsekov vodovodov, kjer so ugotovljene večje

izgube oziroma so cevi dotrajane (obnova odsekov na vodovodu Studenec – dovodna cev za Ponikve, obnova odseka

vodovoda v Naselju heroja Maroka, Kvedrova ulica, Ob gozdu...). Načrtovano je še vzdrževanje objektov vodovodnega

sistema v smislu nadaljevanja menjave vrat, streh na objektih, dotrajanih črpalk, ureditve podestov, da bodo objekti

postopoma pripravljeni za zunanjo ureditev, obnovo fasad… Predvidena so dela na objektih VH Orle, VH Žigrski Vrh,

VH Glino, VH Studenec. Glede na povišanje ostalih stroškov bo obseg izrednih vzdrževalnih del nekoliko nižji kot v

preteklih letih.

V letu 2018 so predvideni višji stroški vzdrževanja merilnih mest kot v letu 2017. Razlog je v uvajanju novega sistema

popisa vodomerov s postopnim uvajanjem vodomerov z radijskim oddajnikom in s tem višjimi stroški vzdrževanja

vodomerov. Poleg tega je za redno menjavo predvidenih 626 vodomerov, kar je več kot v letu 2017 (okoli 500

vodomerov).

Višji so tudi stroški najemnine, ki znaša 277.467 EUR. Ocenjena v letu 2017 je 258.039 EUR. Osnova je amortizacija

osnovnih sredstev 2016 in je tako na novo v obračun najemnine vključena investicija Rehabilitacija in izgradnja

vodovodnih sistemov, ki bistveno vpliva na višino najemnine.

Zaradi uskladitve stroškov dela so tudi na enoti oskrbe s pitno vodo predvideni višji stroški kot jih ocenjujemo za leto

2017. Ostali stroški so na ravni ocenjenih 2016.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 19 -


V letu 2018 bomo v podjetju, po izdelavi letnega poročila o poslovanju podjetja za leto 2017, izdelali nove elaborate o

oblikovanju cen izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo in iz njih bo razvidno, ali bo potrebno zaradi uskladitve cen

in odstopanja od potrjenih cen za več kot 10% elaborate posredovati Občinskemu svetu v potrditev.

V bodoče bomo v sodelovanju z Občino poskrbeli še za bolj varno oskrbo s pitno vodo tudi z zagotovitvijo dodatnih

vodnih virov, ki bodo služili kot dopolnitev obstoječim ali kot rezervni vodni viri v primerih, kjer je na sistemu trenutno

le en vodni vir. Rezervnega vodnega vira nima vodovod Krmelj, zato je bila že v letu 2017 zgrajena, zvrtana nova vrtina

Krmelj II v neposredni bližini že obstoječe vrtine Krmelj I.

V letu 2018 se bo izvajala investicija izgradnje novih povezovalnih vodov za naselja Spodnje in Zgornje Mladetiče in

Primštal-Šentjanž v skupni dolžini okoli 6 000 m ter vodohrana Mladetiče in Primštal, kar bo omogočilo prevezavo

vodovodov Mladetiče-Gabrijele-Pijavice in Primštal-Šentjanž na vodovod Krmelj. Ta dva lokalna vodovoda skupno

oskrbujeta kar 264 oseb s stalnim bivališčem, vendar se bosta lahko na vodovod Krmelj prevezala le ob aktivaciji novega

vodnega vira vrtine KRM-2.

Cilj tovrstnih investicij je še dodatno povezati vodovode med seboj v velike sisteme, katere bi lažje nadzirali in povečali

ekonomsko učinkovitost.

V sodelovanju z Občino in z Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za vode in investicije se bo v naslednjih

letih pristopilo k intenzivni zaščiti vodnih virov in bo izdelana tudi uredba o zaščiti vodovarstvenih območij vodnih

virov, ki so določeni za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.

Komunala Sevnica izvaja nadzor nad kakovostjo pitne vode na lokalnih javnih vodovodih in ima vpogled v stanje teh

vodovodov, tako s stališča kakovosti vode kot tudi glede načina in organiziranosti vzdrževanja vodovodov. Kjer te

aktivnosti ne potekajo po pričakovanjih oziroma po dogovoru, je predviden postopen prenos v upravljanje Komunale

Sevnica. Dogovori bodo potekali na ravni podjetja, Občine in predstavniki krajevnih skupnosti oziroma vodovodnih

odborov. Tako bo v letu 2018 bo na podlagi skupnih dogovorov v upravljanje prevzet zasebni vodovod Kladje pri

Krmelju.

5.1.2.2. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda

Planirane količine za dejavnost odvajanja

Komunala Sevnica upravlja 7 kanalizacijskih sistemov (Sevnica, Gabrijele, Kompolje, Boštanj, Log, Orehovo in Lisca). V

glavnem je kanalizacijski sistem izgrajen kot mešan sistem, ločen kanalizacijski sistem je v naseljih Kompolje, Log,

Gabrijele in Lisca. Ločen sistem je tudi na območju Drožanjske in Florjanske ulice v Sevnici.

V spodnji tabeli so prikazane načrtovane količine odvedene odpadne vode na kanalizacijskih sistemih v upravljanju

Komunale Sevnica za leto 2018:

Uporabnik Realizirane količine v m 3 Planirane količine v m 3 Indeks

2016 ocena 2018 v % plan 18 /

2017

ocena 17

gospodinjstvo 220 617 224 073 224 570 70 100

gospodarstvo 95 955 102 959 98 100 30 95

Skupaj 316 572 327 032 322 670 100 99

Planirane količine za leto 2018 so določene na osnovi realiziranih količin preteklih let in so med seboj primerljive.

Skupne načrtovane količine so za 1,3% nižje od ocene 2017 in za 1,9% višje od realizacije 2016.

V letu 2018 ni predvidenih bistvenih sprememb števila priključkov in s tem količin odvedenih odpadnih voda.

Sprememba količin bo ob prenosu upravljanja kanalizacije v naselju Dolnje Brezovo.

Na območjih, kjer vodovod upravlja Komunala Sevnica, se količina odpadne vode zaračunava po odčitani porabi na

vodomeru. Kjer vodovod ni v upravljanju Komunale (vodovod Boštanj, Šmarčna-Kompolje, Log), se vrši obračun po

pavšalu porabe vode skladno z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (Ur.l. RS, št. 33/14-UPB) in

znaša 4 m 3 /osebo/mesec.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 20 -


Planirane količine za dejavnost čiščenja

Količine očiščene odpadne vode na čistilnih napravah Sevnica, Bazga, Kompolje, Orehovo in Lisca sovpadajo s

količinami odvedene vode, saj se vsi kanalizacijski sistemi, ki jih upravljamo, zaključujejo s čistilno napravo.

Uporabnik Realizirane količine v m 3 Planirane količine v m 3 Indeks

2016 ocena 2018 v % plan 18 /

2017

ocena 17

gospodinjstvo 220 617 224 073 224 570 70 100

gospodarstvo 95 955 102 959 98 100 30 95

Skupaj 316 572 327 032 322 670 100 99

Predvidene skupne količine očiščene odpadne vode na vseh čistilnih napravah so za leto 2018 primerljive s preteklimi

leti.

Planirani prihodki od prodaje za dejavnost odvajanja komunalnih odpadnih voda

Prihodki iz naslova odvajanja odpadne vode za leto 2018 so v spodnji tabeli prikazani na osnovi količin in usklajenih

cen s sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica, št. 354-0027/2017, z dne 30.03.2017, in veljavnostjo od 01.04.2017

dalje:

- odvajanje komunalne odpadne vode - storitev

V letu 2018 bo oblikovan nov elaborat o oblikovanju cene, kateri bo posredovan Občini v nadaljnje usklajevanje in

potrjevanje.

Glede na obstoječe cene in planiran fizični obseg (322 670 m 3 odvedene vode) letni prihodki iz naslova izvajanja storitve

odvajanja komunalne odpadne vode znašajo 98.834 EUR. Za dosego načrtovanega ničelnega poslovnega izida so

predvideni še drugi poslovni prihodki iz naslova uskladitve cene v višini 6.739 EUR.

- omrežnina

VRSTA STORITVE ENOTA CENA V EUR CENA V EUR

BREZ DDV Z 9,5% DDV

Odvajanje komunalne

odpadne vode

m 3 0,3063 0,3354

Profitna dejavnost (zaračunana cena je enaka potrjeni ceni - brez subvencij):

PREMER VODOMERA FAKTOR ENOTA CENA V EUR

BREZ DDV

CENA V EUR

Z 9,5% DDV

DN ≤ 20 1 mesec 8,2164 8,9970

20 < DN < 40 3 mesec 24,6492 26,9909

40 ≤ DN < 50 10 mesec 82,1640 89,9696

50 ≤ DN < 65 15 mesec 123,2460 134,9544

65 ≤ DN < 80 30 mesec 246,4920 269,9087

80 ≤ DN < 100 50 mesec 410,8200 449,8479

100 ≤ DN < 150 100 mesec 821,6400 899,6958

Gospodinjstva, javne ustanove (zaračunana cena - s subvencijo):

PREMER VODOMERA FAKTOR ENOTA CENA V EUR

BREZ DDV

CENA V EUR

Z 9,5% DDV

DN ≤ 20 1 mesec 2,2427 2,4558

20 < DN < 40 3 mesec 6,7281 7,3673

40 ≤ DN < 50 10 mesec 22,4270 24,5576

POSLOVNI NAČRT 2018

- 21 -


50 ≤ DN < 65 15 mesec 33,6405 36,8363

65 ≤ DN < 80 30 mesec 67,2810 73,6727

80 ≤ DN < 100 50 mesec 112,1350 122,7878

100 ≤ DN < 150 100 mesec 224,2700 245,5757

Načrtovani prihodki na enoti odvajanja odpadnih voda – omrežnina so v višini 319.676 EUR. Vanje so vključeni prihodki

iz naslova omrežnine (137.872 EUR), prihodki iz naslova subvencije Občine za pokrivanje stroška najemnine za uporabo

javne infrastrukture (175.179 EUR), prihodkov iz naslova odškodnin od zavarovanja javne infrastrukture (1.660 EUR)

ter drugih prihodkov v višini 4.964 EUR.

Skupni prihodki odvajanja odpadne vode (storitev in omrežnina) za leto 2018 znašajo 425.249 EUR in so za 3,7% višji

od ocenjenih 2017.

Planirani prihodki iz dejavnosti čiščenja komunalnih odpadnih voda

Prihodki iz naslova čiščenja komunalne odpadne vode za leto 2018 so v spodnji tabeli prikazani na osnovi količin in

usklajenih cen s sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica, št. 354-0027/2017, z dne 30.03.2017, in veljavnostjo od

01.04.2017 dalje:

- čiščenje komunalne odpadne vode - storitev

Za leto 2018 so predvideni prihodki ob upoštevanju obstoječih cen. V letu 2018 bo izdelan nov elaborat o oblikovanju

cene čiščenja odpadne vode in bodo posredovani v usklajevanje in potrjevanje Občinskemu svetu Občine Sevnica, v

kolikor bodo odstopanja od obstoječih cen višja od 10%.

Letni prihodki iz naslova cene izvajanja storitve čiščenja komunalne odpadne vode znašajo pri planiranem fizičnem

obsegu (322 670 m 3 očiščene vode) 174.048 EUR. Med prihodke poleg prihodkov od izvajanja storitve čiščenja

uvrščamo še druge poslovne prihodke iz naslova praznjenja greznic (cca 110 greznic) in nadzora nad malimi

komunalnimi čistilnimi napravami (21.500 EUR), prihodke od obračunane amortizacije brezplačno prejetih sredstev od

Občine (5.189 EUR) ter ostale prihodke iz naslova uskladitve cen v višini 9.658 EUR.

Skupno je torej pri izvajanju storitve načrtovanih 210.395 EUR prihodkov.

- omrežnina

VRSTA STORITVE ENOTA CENA V EUR CENA V EUR

BREZ DDV Z 9,5% DDV

čiščenje komunalne

odpadne vode

m 3 0,5394 0,5906

Profitna dejavnost (zaračunana cena je enaka potrjeni ceni - brez subvencij):

PREMER VODOMERA FAKTOR ENOTA CENA V EUR

BREZ DDV

CENA V EUR

Z 9,5% DDV

DN ≤ 20 1 mesec 6,5879 7,2138

20 < DN < 40 3 mesec 19,7637 21,6413

40 ≤ DN < 50 10 mesec 65,8790 72,1375

50 ≤ DN < 65 15 mesec 98,8185 108,2063

65 ≤ DN < 80 30 mesec 197,6370 216,4125

80 ≤ DN < 100 50 mesec 329,3950 360,6875

100 ≤ DN < 150 100 mesec 658,7900 721,3751

Gospodinjstva, javne ustanove (zaračunana cena - s subvencijo):

POSLOVNI NAČRT 2018

- 22 -


PREMER VODOMERA FAKTOR ENOTA CENA V EUR

BREZ DDV

CENA V EUR

Z 9,5% DDV

DN ≤ 20 1 mesec 0,7168 0,7849

20 < DN < 40 3 mesec 2,1504 2,3547

40 ≤ DN < 50 10 mesec 7,1680 7,8490

50 ≤ DN < 65 15 mesec 10,7520 11,7734

65 ≤ DN < 80 30 mesec 21,5040 23,5469

80 ≤ DN < 100 50 mesec 35,8400 39,2448

100 ≤ DN < 150 100 mesec 71,6800 78,4896

Skupni prihodki na enoti čiščenje odpadne vode – omrežnina za leto 2018 znašajo 254.478 EUR. Od tega so prihodki iz

naslova omrežnine v višini 79.983 EUR, subvencije Občine 171.765 EUR, prihodki iz naslova odškodnin od zavarovanja

javne infrastrukture v višini 1.000 EUR in prihodkov iz naslova uskladitve cen v višini 1.730 EUR.

Skupni prihodki čiščenja odpadne vode (storitev in omrežnina) za leto 2018 znašajo 464.873 EUR in so za 2,4% višji od

ocenjenih 2017.

Planirani stroški za dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda

1. odvajanje odpadnih vod

Skupni planirani stroški upravljanja kanalizacij znašajo 425.249 EUR, med katere sodijo:

- stroški materiala (16.330 EUR): 91% stroškov je strošek električne energije na črpališčih, razbremenilnikih za

odpadno vodo, ki so bili zgrajeni v okviru izgradnje kanalizacijskih sistemov; med materialom so vključene še

morebitne zamenjave kanalizacijskih pokrovov, verig, ostali pomožni material;

- stroški storitev (367.289 EUR): tekoče vzdrževanje objektov, črpalk, agregatov in drugih naprav, odprava okvar

na sistemih, deratizacija kanalizacijskega omrežja, zavarovalne premije, upravni stroški, najemnina za uporabo

infrastrukture v višini 314.363 EUR predstavlja 86% vseh stroškov storitev; strošek najemnine je višji od

ocenjene 2017 za 5.828 EUR, ker je leto 2018 prvo leto, ko bo za celo leto zaračunana najemnina za kanalizacijo

Orehovo, ki je bila dana v uporabo s 1.12.2015;

- strošek dela (39.541 EUR): vključen je strošek dela zaposlenih v dejavnosti odvajanja odpadnih vod (1,3

delavca);

- amortizacija lastnih sredstev podjetja (1.534 EUR);

- prevrednotovalni poslovni odhodki (502 EUR);

- finančni odhodki iz finančnih naložb (53 EUR).

2. čiščenje odpadnih vod

Načrtovani stroški upravljanja čistilnih naprav skupno znašajo 464.873 EUR:

- stroški materiala (48.600 EUR): 44% vseh stroškov materiala predstavlja strošek električne energije na ČN

Sevnica, ČN Kompolje in ČN Orehovo; ostalo so stroški vode, kemikalij, plina, drobnega inventarja, goriva…;

- stroški storitev (362.406 EUR): za redno vzdrževanje ČN in opreme, odpravo okvar, monitoringi odpadne vode

na ČN Sevnica, Orehovo in Bazga, odvoz blata iz ČN, upravni stroški, zavarovalne premije, ostali stroški storitev;

v storitve je vključena najemnina za uporabo infrastrukture (251.960 EUR);

- strošek dela (44.349 EUR): strošek dela zaposlenih na čistilnih napravah (1,6 delavca);

- amortizacija sredstev podjetja (8.934 EUR);

- prevrednotovalni poslovni odhodki (532 EUR);

- finančni odhodki iz finančnih naložb (52 EUR).

Planirani poslovni izid

1. odvajanje odpadnih vod

Na kanalizaciji so planirani stroški in prihodki v višini 425.249 EUR in s tem ničelni poslovni izid ob dejstvu, da Občina s

cenovno subvencijo v višini 175.179 EUR pokriva 55,7% stroška najemnine.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 23 -


2. čiščenje odpadnih voda

Za leto 2018 je načrtovanih 464.873 EUR stroškov in 464.873 EUR prihodkov. Načrtovan je torej ničelni poslovni izid,

ob upoštevanju prihodka Občine Sevnica - subvencije v višini 171.765 EUR, za pokritje celotne najemnine za uporabo

infrastrukture. Subvencija predstavlja 68,2% celotne najemnine.

Povzetek

Komunala Sevnica bo na čistilnih napravah in pripadajočih kanalizacijskih sistemih v letu 2018 izvajala redna

vzdrževalna dela objektov, vgrajenih naprav in opreme (redni in nekateri generalni servisi vgrajenih črpalk, po potrebi

izredni servisi, spiranja najbolj kritičnih odsekov kanalizacijskega sistema za izboljšanje pretočnosti odpadne vode,

čiščenje prečrpališč in razbremenilnih bazenov, servis agregatov,...). Predvidena je redna izvedba deratizacije

kanalizacijskih omrežij in ČN, ki se izvaja 2-krat letno. Skladno z zakonodajo so predvideni monitoringi odpadne vode

na ČN Sevnica, Orehovo in Bazga.

V 2017 je bilo zaključeno poskusno obratovanje skupne čistilne naprave (SČN) Dolnje Brezovo podjetja Inplet.

Pridobljeno je tudi že uporabno dovoljenje za napravo in s tem je zagotovljena možnost priključitve uporabnikov na

kanalizacijo in čistilno napravo v naselju Dolnje Brezovo. Te aktivnosti se bodo izvajale v letu 2018.

Novih večjih priključevanj na kanalizacijske sisteme oziroma čistilne naprave v letu 2018 ni predvidenih, razen

posamičnega priključevanja na ČN. Nadaljevala se bo sanacija RČN Studenec in priključevanje uporabnikov na

kanalizacijo, ki odvaja odpadne vode na RČN Studenec.

Nadaljevali bomo z izdelavo programa in elaborata praznjenja greznic na območju celotne občine Sevnica, skladno z

določili Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/15) ter občinske Novelacija študije

odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Sevnica. Z novelacijo je določena izgradnja novih čistilnih

naprav s pripadajočimi kanalizacijskimi sistemi na področju strnjenih naselij v prihodnjih letih in iz katere je razvidno,

katera območja ne bodo opremljena z javnimi kanalizacijskimi sistemi in čistilnimi napravami oz. koliko bo hišnih

čistilnih naprav in greznic, ki bodo vključene v program praznjenja.

Ko bo izdelan program, se bo število odvozov grezničnih gošč močno povečalo. Ker razpolagamo le z dotrajano

traktorsko cisterno v najemu in ker sedaj storitev opravljamo večinoma z zunanjimi izvajalci, nameravamo v letu 2018

nabaviti traktor z novo cisterno za prevoz fekalij. Ker traktor ne bo zadoščal, bomo pristopili k razpisu za nabavo

specialnega vozila za praznjenje greznic in prevoz grezničnih gošč.

V poslovnem načrtu so upoštevane cene, ki so bile sprejete s sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica, št. 354-

0027/2017, z dne 30.03.2017, in so veljavne od 01.04.2017 dalje. Pri zaračunani ceni omrežnine pri odvajanju odpadnih

voda je v gospodinjstvih in nepridobitni dejavnosti upoštevana subvencija najemnine v višini 74%, pri čiščenju

odpadnih voda pa 90%.

V zvezi s finančnim poslovanjem enot odvajanja in čiščenja odpadnih vod bodo v letu 2018 izdelani novi elaborati o

oblikovanju cen odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Ti bodo posredovani Občini, v primeru odstopanja

med potrjeno in obračunsko ceno 2017 za več kot 10% pa tudi v postopek usklajevanja cen Občinskemu svetu Občine

Sevnica.

5.1.2.3. Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov

Planirane količine

Storitev ravnanja z odpadki izvajamo pri vseh povzročiteljih odpadkov, razen pri občanih, ki so skladno z Odlokom o

ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica (Ur.l. RS, št. 22/14, 33/14 – UPB-2) začasno izključeni iz sistema

ravnanja z odpadki (študentje, dijaki, ki bivajo izven kraja stalnega bivališča, bivanje v domu upokojencev – varovanci

niso zavedeni v statistiko oseb, kjer izvajamo storitev, čeprav domovi upokojencev plačujejo storitve ravnanja z

odpadki za svoje varovance,…).

Predvideno število oseb v gospodinjstvih, vključenih v storitve ravnanja z odpadki za leto 2018, je 191 800 (15 983

oseb):

POSLOVNI NAČRT 2018

- 24 -


Gospodinjstva v Realizirano 2016 Ocena 2017 Plan 2018 Indeks plan 18/

osebah letno

ocena 17

število oseb 191 405 191 733 191 800 100

Ker se storitev ravnanja z odpadki izvaja že na celotnem območju občine Sevnica, ne načrtujemo bistvenih sprememb

v številu uporabnikov in je zato njihovo število na ravni ocene leta 2017. Predvideno je rahlo povišanje obsega storitev

zaradi vključevanja novih uporabnikov – lastnikov vikendov, zidanic, počitniških hišic. Vendar tu ni stalno bivajočih

oseb, zato na samo število uporabnikov, vključenih v sistem ravnanja z odpadki, ni vpliva. Lastnikom teh objektov se

na podlagi Odloka o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica zaračunava količina odpadkov, ki je enaka količini

odpadkov, ki jo na mesec povzroči ena stalno bivajoča oseba.

Količine zbranih preostankov mešanih komunalnih odpadkov (MKO) so prikazane v spodnji tabeli (individualni, skupni

zabojniki za mešane komunalne odpadke):

Uporabnik Realizirane količine v kg Planirane količine v kg Indeks

2016 ocena 2018 v % plan 18/

2017

ocena 17

gospodinjstvo 1.337.949 1.298.361 1.237.500 45 95

gospodarstvo 1.432.131 1.406.558 1.512.500 55 108

Skupaj 2.770.080 2.704.919 2.750.000 100 102

Navedene so količine preostanka MKO pred obdelavo, torej pred dodatnim izločanjem ločenih frakcij iz pripeljanih

mešanih komunalnih odpadkov na sortirno linijo Spodnji Stari Grad Krško oz. na deponijo CeROD Novo mesto. Iz

pripeljanih količin (2.750.000 kg) bo dodatno izločeno 2.613.000 kg uporabnih ločenih frakcij. Za leto 2018 je tako

načrtovano zgolj 137.000 kg odloženih odpadkov, kar je 3% vseh zbranih komunalnih odpadkov.

Posebej se zbirajo ločene frakcije komunalnih odpadkov (ekološki otoki, Zbirni center, biološki odpadki, kosovni,

nevarni...) – načrtovana količina teh ločeno zbranih odpadkov za leto 2018 je 2.558.000 kg.

Skupna predvidena količina vseh zbranih odpadkov (MKO in ločeno zbrani odpadki) je 5.308.000 kg.

Iz gornje tabele je razvidno, da so količine preostanka mešanih komunalnih odpadkov za leto 2018 za 2% višje od

ocenjenih v letu 2017. Porast je posledica predvidenih višjih količin zbranih odpadkov v gospodarstvu, medtem ko se

v gospodinjstvih opaža rahel trend upadanja količin zbranih mešanih komunalnih odpadkov zaradi vse večje stopnje

ločevanja odpadkov na samem kraju nastanka – v gospodinjstvu.

Uporabniki se po teh kazalnikih vse bolj ozaveščeni in želimo si, da bi dojeli bistvo ravnanja z odpadki – to je

zmanjševanje odpadkov na izvoru samem in ločevanje odpadkov po nastanku odpadkov. Zmanjševanje na izvoru

pomeni, da kupimo, kar resnično potrebujemo in kolikor potrebujemo. Predvsem govorimo o prekomernih količinah

zavržene hrane, ki neustrezno predelana pomeni veliko obremenjevanje našega okolja. Znano je, da je bioloških kar

40% vseh odpadkov iz gospodinjstev.

Ločevanje nastalih odpadkov pa ima pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu, kjer se ločeno zbrani odpadki

reciklirajo in kot surovina ponovno uporabijo. Zato na ekoloških otokih in zbirnem centru za ravnanje z odpadki ločeno

zbiramo posamezne frakcije komunalnih odpadkov: embalažo, steklo, papir, kosovne odpadke, nevarne odpadke,

biološke odpadke, tekstil. Na posameznih lokacijah v občini Sevnica imamo nameščene tudi zabojnike za ločeno

zbiranje odpadne električne in elektronske opreme.

Planirani prihodki

Prihodki so načrtovani na osnovi potrjenih cen s sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica, št. 354-0091/2016, z dne

27.10.2016, in veljavnostjo od 01.11.2016 dalje:

POSLOVNI NAČRT 2018

- 25 -


- zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (razen bioloških odpadkov):

VRSTA STORITVE

zbiranje KO – izvajanje

storitve

zbiranje KO – cena javne

infrastrukture

S ceno zbiranja komunalnih odpadkov so pokriti stroški zbiranja vseh vrst komunalnih odpadkov. Glede na predvideno

količino vseh zbranih komunalnih odpadkov: preostanka mešanih komunalnih odpadkov (MKO), ločeno zbrane

odpadne embalaže, ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, brez bioloških odpadkov in

odvoza odpadkov iz industrije, v skupni količini 4.092.779 kg, znašajo prihodki 607.559 EUR. Skupaj s prihodki od

storitve odvoza odpadkov, ki se izvaja kot posebna storitev, so skupni prihodki 655.549 EUR.

Prihodki za pokrivanje stroška javne infrastrukture znašajo na osnovi obstoječe cene in količine odpadkov 16.267 EUR.

Prihodki so namenjeni pokrivanju stroškov najemnine (11.160 EUR), stroškov zavarovanja javne infrastrukture (4.729

EUR) in finančnih odhodkov iz finančnih naložb (378 EUR).

Med prihodki za leto 2018 prvotno ni prihodkov iz naslova cenovne subvencije za pokrivanje najemnine. Bo pa izdelan

elaborat o oblikovanju cene tudi za zbiranje KO – javna infrastruktura, iz katerega bo razvidno, ali bo potrebno v

postopek povišanja cene. Strošek najemnine za javno infrastrukturo se je namreč za leto 2018 povišal iz 8.645 EUR na

11.160 EUR, zaradi vključitve amortizacije ureditve ekoloških otokov v obračun najemnine.

- zbiranje bioloških odpadkov:

ENOTA

Predvidena količina zbranih bioloških odpadkov v letu 2018 je 850 000 kg. Prihodki iz tega naslova, znašajo 8.840 EUR.

S tem so kriti stroški zunanjega izvajalca obdelave zbranih bioloških odpadkov.

Stroškov javne infrastrukture ni.

- obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:

POTRJENA CENA 2016 (od

01.11.2016)

Cena v EUR Cena v EUR

brez DDV z 9,5% DDV

kg 0,1314 0,1439

kg 0,0021 0,0023

VRSTA STORITVE ENOTA

POTRJENA CENA 2016 (od

01.11.2016)

Cena v EUR Cena v EUR

brez DDV z 9,5% DDV

zbiranje bioloških odpadkov

– izvajanje storitve kg 0,0104 0,0114

zbiranje bioloških odpadkov

– cena javne infrastrukture kg 0,0000 0,0000

VRSTA STORITVE ENOTA

POTRJENA CENA 2016 (od

01.11.2016)

Cena v EUR Cena v EUR

brez DDV z 9,5% DDV

obdelava določenih vrst KO –

izvajanje storitve kg 0,1123 0,1230

obdelava določenih vrst KO –

cena javne infrastrukture kg 0,0000 0,0000

Za leto 2018 je načrtovana obdelava 2.750.000 kg določenih vrst komunalnih odpadkov. Glede na predlagano ceno

bodo prihodki iz naslova obdelave odpadkov v višini 305.004 EUR.

Stroškov javne infrastrukture ni.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 26 -


- odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:

Komunala Sevnica ni izvajalec javne službe odlaganja odpadkov, zato ceno za izvajanje te storitve ne oblikujemo v

podjetju, temveč jo oblikuje izvajalec javne službe, CeROD d.o.o. (v nadaljevanju CeROD), ki je upravljavec deponije,

kamor se odlaga preostanek komunalnih odpadkov iz območja občine Sevnica. Predračunska cena podjetja CeROD za

kritje stroškov javne infrastrukture znaša 0,04613 EUR/kg, predračunska cena izvajanja storitve znaša 0,09925 EUR/kg.

Cene veljajo od 1.1.2018 dalje.

Končni znesek za odlaganje odpadkov pri uporabnikih se mesečno usklajuje na osnovi odloženih količin odpadkov na

deponiji CeROD. Sama cena storitve je usklajena s potrjeno ceno CeROD. Storitev se uporabnikom zgolj prefakturira,

zato stroški odlaganja kot tudi prihodki od uporabnikov iz tega naslova niso upoštevani v skupnih stroških in prihodkih

izvajanja storitve ravnanja z odpadki.

Skupno je za leto 2018 na storitvah ravnanja z odpadki načrtovanih 985.660 EUR prihodkov, pri oblikovanju elaboratov

pa bo del prihodkov v višini 47.990 EUR zaradi izvajanja posebne dejavnosti (odvoza odpadkov iz gospodarstva po

pogodbi) namenjenih znižanju lastne cene in bodo zato prihodki iz izvajanja storitev ravnanja z odpadki znašali 937.670

EUR.

Planirani stroški

Iz poslovnega načrta 2018 so razvidni skupni stroški storitve ravnanja z odpadki v višini 985.660 EUR:

- stroški materiala (68.000 EUR): vključeni stroški materiala za redno vzdrževanje vozil, opreme, električne

energije za garaže in Zbirni center, pogonskega goriva, strošek varstva pri delu; prevladujoč je strošek goriva,

ki predstavlja 66,0% vseh stroškov materiala;

- stroški storitev (564.460 EUR): največji strošek je strošek predpriprave odpadkov pred odlaganjem na deponiji

CeROD (308.750 EUR oz. 54,6% vseh stroškov storitev), stroški odvoza in procesiranja bioloških odpadkov,

stroški kosovnega odvoza in akcije zbiranja nevarnih odpadkov, odvoz in procesiranje odpadkov iz zbirnega

centra Sevnica, upravni stroški, stroški vzdrževanja vozil, zavarovalne premije, najemnina za uporabo

infrastrukture, ostali stroški;

- strošek dela (306.715 EUR): strošek dela zaposlenih na enoti odpadki (15,05 delavca); strošek je nekoliko višji

zaradi nove zaposlitve delavca na zbirnem centru za ravnanje z odpadki – od novembra 2017 dalje je

spremenjen delovni čas zbirnega centra in zaposlitev novega delavca je bila potrebna;

- strošek amortizacije osnovnih sredstev v upravljanju podjetja (43.635 EUR): zabojniki, smetarska vozila,

samonakladalno vozilo za prevoz kontejnerjev;

- finančni odhodki iz finančnih naložb (953 EUR): obresti kredita Eko sklada in stroški aktuarskega izračuna;

- prevrednotovalni poslovni odhodki (1.897 EUR).

Predvideni skupni stroški na enoti odpadki za leto 2018 so v primerjavi z oceno 2017 (949.671 EUR) višji za 3,8%. Višji

stroški so posledica večjih količin zbranih odpadkov, višje najemnine za uporabo infrastrukture, višjega stroška dela

zaposlenih ter višjih upravnih stroškov.

Planiran poslovni izid

Za leto 2018 je v dejavnosti ravnanja z odpadki načrtovanih 985.660 EUR prihodkov in ravno toliko stroškov, kar

pomeni ničelni poslovni izid. Subvencija za obračunano najemnino za uporabo javne infrastrukture ni predvidena, je

pa dejstvo, da se je najemnina za leto 2018 povišala in ne bo v celoti pokrita s ceno zbiranja - javna infrastruktura.

Odstopanje bo razvidno po izdelavi elaborata za ravnanje z odpadki 2018, predvidoma v prvi polovici leta. V kolikor

bodo odstopanja obračunskih cen za 10% večja od potrjenih, bomo elaborat posredovali na Občinski svet Občine

Sevnica, ki bo začel postopek potrjevanja cen. Od njihovih odločitev bodo odvisne nove cene in poslovni rezultat.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 27 -


Povzetek

Področje ravnanja z odpadki zajema širok nabor storitev, vključuje veliko podizvajalcev in je podvrženo številnim

spremembam zakonskih predpisov, katerim se moramo nenehno prilagajati in iskati finančno najbolj ugoden in

sprejemljiv tok odpadkov od povzročitelja do snovne predelave, ponovne uporabe ločeno zbranih frakcij komunalnih

odpadkov in v končni fazi do odlaganja čim manjših količin preostanka odpadkov na deponijo CeROD Novo mesto.

Komunala Sevnica je na osnovi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Ur.l. RS, št. 80/13, 32/17)

izvajalec javne službe zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov. Slednjo zagotavljamo s podizvajalcem

Kostak Krško. Odlaganje ostankov predelave in odstranjevanje komunalnih odpadkov izvaja podjetje CeROD.

Cilj podjetja je zmanjševanje količin mešanih komunalnih odpadkov in višanje količin ločeno zbranih odpadkov na

izvoru. Tudi v letu 2018 bomo obstoječi mreži ekoloških otokov dodali nove in jih ustrezno uredili. Še vedno veliko

pozornost namenjamo ozaveščanju uporabnikov o možnostih in pomenu ločenega zbiranja odpadkov in pravilnem

ravnanju z odpadki. Rezultat tega je visoka že stopnja ločevanja odpadkov in zmanjšanje količin preostanka komunalnih

odpadkov v gospodinjstvih. Ocenjujemo, da bo v letu 2018 ločenih že kar 97% vseh zbranih mešanih komunalnih

odpadkov na področju občine Sevnica. Ločene frakcije so količine zbrane odpadne embalaže, bioloških, nevarnih,

kosovnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov na zbirnem centru in odpadki, izločeni z obdelavo pred odlaganjem. Le

3% vseh zbranih odpadkov je predvidenih za končno odlaganje na deponijo.

Poslovanje enote zaradi kompleksnega načina ravnanja z odpadki in ločenimi frakcijami neprestano spremljamo in

vrednotimo realizacijo zastavljenih ciljev ter se sproti prilagajamo spremembam, optimiziramo poslovanje in tok

odpadkov. Za leto 2018 je ob upoštevanju obstoječih cen načrtovan ničelni poslovni izid ob istem številu uporabnikov,

1,7% povišanju zbranih mešanih komunalnih odpadkov, z 9,0% višjimi količinami zbranih ločenih frakcij, kosovnem

odvozu preko celega leta in dodatno optimizacijo ravnanja s kosovnim odpadom (prevozi, stroški obdelave pred

odlaganjem,...). Povišanje količin ločenih frakcij je predvideno tudi zaradi nove Uredbe o obvezni občinski gospodarski

javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Ur.l. RS, št. 33/17), ki določa naloge javne službe zbiranja komunalnih

odpadkov in najmanjši obseg oskrbovalnih standardov in normativov za izvajanje te službe. Novost, ki se obeta v letu

2018 na osnovi te uredbe, je začetek uvajanja ločenega zbiranja odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih

materialov po sistemu od vrat do vrat. Že z novembrom 2017 pa smo na osnovi uredbe spremenili delovni čas zbirnega

centra za ravnanje z odpadki, saj mora prevzemati odpadke najmanj 10 ur na teden po 15. uri in dve soboti na mesec

po štiri ure.

5.1.2.4. Pokopališka in pogrebna dejavnost

Komunala Sevnica v polni meri upravlja s pokopališčem Sevnica. Na osnovi sklenjenih pogodb izvajamo pogrebne in

pokopališke storitve brez upravljanja pokopališč tudi na pokopališčih Boštanj, Log, Loka, Breg, Razbor, Zabukovje,

Podgorje in Rožno.

Planiran fizični obseg

Število pokopov Realizirano 2016 Ocena 2017 Plan 2018 Indeks plan

18/ocena 17

Sevnica 57 74 68 92

izven Sevnice 51 59 62 105

Skupaj 108 133 130 98

POSLOVNI NAČRT 2018

- 28 -


Načrtovano skupno število pokopov (klasičnih, žarnih in pokopov z raztrosom) je 130. Načrtovan fizični obseg je za

2,3% nižji od ocenjene realizacije 2017.

Planirani prihodki

V letu 2018 so planirani prihodki v višini 194.874 EUR in sicer:

- prihodki od prodaje storitev (153.400 EUR);

- prihodki od najemnine in vzdrževanja pokopaliških površin v višini 36.550 EUR;

- prihodki iz naslova uskladitev cen pogrebnih in pokopaliških storitev v višini 758 EUR; gre za redno letno

uskladitev cen z rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2016 – za 0,5% z marcem 2018. Redno letno

usklajevanje cen je bilo potrjeno s poslovnim načrtom podjetja leta 2009 in omogoča kompenzacijo rasti

vhodnih stroškov poslovanja enote;

- drugi prihodki od prodaje storitev (2.166 EUR);

- drugi poslovni prihodki v višini 2.000 EUR - prejete odškodnine za nastalo škodo na opremi, objektih, vozilih,

ki so ustrezno zavarovani.

Planirani stroški

Planirani stroški v višini 194.874 EUR so naslednji:

- stroški materiala (27.810 EUR): glavnino (69%) predstavljajo stroški pogrebnega materiala za ureditev

pokojnega, izvedbo pokopa, stroški pogonskega goriva so v višini 11% vseh stroškov materiala, v manjšini so

stroški električne energije, ogrevanja, vode, drobnega inventarja, materiala za varstvo pri delu,…;

- stroški storitev (83.511 EUR): sem sodijo stroški pogrebnih storitev drugih pravnih oseb (upepelitve, storitve

ostalih komunalnih podjetij, bolnišnic) – 37.650 EUR, storitve urejanja, vzdrževanja okolice pokopališča, odvoz

odpadkov, stroški dela pogrebnega moštva in izvajalca tišine, ki imajo z nami sklenjeno pogodbo, zavarovalne

premije, upravni stroški, stroški vzdrževanja avtomobilov; strošek najemnine na enoti ni obračunan;

- strošek dela (76.043 EUR): enoto stroškovno bremeni 3,05 zaposlenih delavcev;

- amortizacija sredstev podjetja (7.207 EUR): upoštevana amortizacija infrastrukture osnovnih sredstev

podjetja, enote pogrebne in pokopališke dejavnosti (vozila, kosilnice, oprema mrliške vežice, motokultivator);

- prevrednotovalni poslovni prihodki (200 EUR);

- finančni odhodki iz finančnih naložb (103 EUR).

Planirani poslovni izid

Na enoti je v letu 2018 predvideno 194.874 EUR prihodkov ob upoštevani uskladitvi cen pogrebnih in pokopaliških

storitev za 0,5% s 01.03.2018. Namen letnih povišanj je redno usklajevanje cen s cenami storitev zunanjih izvajalcev,

materiala in s tem zagotavljanje stabilnega poslovanja enote. Na enoti se nadzira poslovanje tekom leta, izvajajo se

ukrepi za uspešno poslovanje, edini dejavnik, na katerega pa nimamo vpliva, je fizični obseg.

Pri načrtovanem fizičnem obsegu 130 pokopov in upoštevanju vseh stroškov, prihodkov, bo enota predvidoma

poslovno leto 2018 zaključila z ničelnim poslovnim izidom.

Povzetek

Poslovanje pogrebne in pokopališke enote je odvisno predvsem od obsega dela, števila pokopov. Ker imamo osnovna

sredstva in že zaposlene delavce, je naš cilj postopoma postati nosilec pogrebne in pokopališke dejavnosti za območje

celotne občine. Širitev pokopališke dejavnosti pomeni upravljanje novih pokopališč v občini Sevnica, širitev pogrebne

dejavnosti pa veča fizični obseg del. Posledično se bo izboljšalo poslovanje enote, predvsem pa je pomembno to, da

se bo izboljšala kakovost storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti na celotnem območju občine Sevnica.

V ta namen bodo v letu 2018 potekali pogovori, dogovori in aktivnosti v zvezi z izvajanjem pogrebne in pokopališke

dejavnosti s predstavniki krajevnih skupnosti in z ostalimi izvajalci te dejavnosti na območju občine Sevnica. Delovanje

službe bo potrebno uskladiti z določili novega Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti – ZPPDej (Ur.l. RS, št. 62/16)

– podrobneje določiti izvajalce posameznih storitev, način izvajanja, zagotavljanje 24-urne dežurne službe,… V zvezi s

slednjim je v obravnavi že osnutek nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe. Po sprejetju

POSLOVNI NAČRT 2018

- 29 -


Uredbe bo potrebno oblikovati ceno te službe, ki se izvaja v okviru pogrebne dejavnosti kot obvezna gospodarska javna

služba. V letu 2018 bomo pridobili še dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Slovenija, ko izpolnimo

vse zahteve, določene s Pravilnikom o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (Ur.l. RS,

št. 42/17). Vlogo moramo dopolniti v zvezi z zagotovitvijo ustreznega prostora za oskrbo pokojnikov – namestiti

moramo še ustrezne filtre za čiščenje zraka, ki se odvaja iz tega namenskega prostora.

Od izrednih vzdrževalnih del na pokopališču Sevnica je načrtovana nadaljnja zamenjava posušenih cipres v eni terasi

(cca 200 kom) ter preureditev novega dela pokopališča na območju, ki ločuje parkirni prostor in pokopališče.

Predvidena je odstranitev vrste cipres, namesto katerih se bo poiskala druga sprejemljiva rešitev. Glede na vse večje

zanimanje za pokop z raztrosom pepela bo potrebno zgraditi novo dostopno pot na ta prostor – za sprevod, hkrati bo

primerna tudi za invalide.

Po sprejetju in veljavnosti sprememb OPN Sevnica, bomo skupaj s KS Sevnica pristopili tudi k načrtovanju in v

nadaljevanju realizaciji nadstreška nad mrliško vežico v Sevnici.

5.1.2.5. Javna snaga, urejanje javnih površin in vzdrževanje občinskih cest

• Urejanje javnih površin

Urejanje javnih površin izvajamo na osnovi sklenjene Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanja javnih

površin v občini Sevnica z Občino Sevnica. Po pogodbi se izvajajo vzdrževanja:

- javnih prometnih površin (pločniki, kolesarske steze, parkirne površine, trgi, urejene pešpoti, avtobusna

postajališča …);

- neprometnih površin (parki drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine,

površine, namenjene pešcem ….);

- drugih javnih površin (čiščenje prostorov, vzdrževanje travnih in cvetličnih površin…).

Zaposleni na enoti javne površine izvajajo dela letnega in zimskega vzdrževanja javnih površin v KS Sevnica, Boštanj,

Studenec, Šentjanž, Loka, Tržišče, Krmelj, Zabukovje in Blanca.

Za koordinacijo izvajanja gospodarske javne službe urejanja javnih površin na območju posamezne krajevne skupnosti

je Občina pooblastila predsednike krajevnih skupnosti, ki usklajujejo izvajanje del neposredno s Komunalo Sevnica.

Občina Sevnica zagotavlja sredstva za nakup potrebnih strojev in opreme, kar omogoča lažjo, predvsem pa

kvalitetnejšo opravljanje storitev. Z investicijami v ureditev lokalne komunalne infrastrukture ter drugih objektov v

lasti občine Sevnica se veča tudi obseg del, ki ga je letno potrebno opraviti (pločniki, grajsko pobočje, …).

Po sklenjenih pogodbah opravljamo tudi druge storitve: npr. redne preglede in zagotovitev potrebnih servisov igral na

otroških igriščih (Naselje heroja Maroka, drevored Savska cesta, Drožanjska ulica in Lisca).

• Vzdrževanje občinskih cest

Komunala Sevnica je izvajalec rednega vzdrževanja 247 km občinskih lokalnih cest na celotnem območju občine

Sevnica na osnovi sprejetega Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest

v Občini Sevnica (Ur.l. RS, št. 46/14).

Vzdrževanje lokalnih cest zajema predvsem izvajanje pregledne službe, redno vzdrževanje prometne signalizacije in

opreme, zagotavljanje preglednosti in izvajanje zimske službe. Letno vzdrževanje obsega košnjo brežin, obsekavanje

dreves, pometanje cest, krpanje udarnih jam, čiščenje muld, jaškov, propustov, iztokov, postavljanje prometne

signalizacije, postavljanje zapor cest ob raznih prireditvah ali gradbenih delih.

Za izvajanje storitve vzdrževanja lokalnih cest ima Komunala Sevnica strokovno usposobljene kadre, ustrezno opremo

in stroje. Za še učinkovitejše zagotavljanje potrebnega vzdrževanje cest je predvidena nabava novega stroja –

rovokopača in traktorja s prikolico. Pri objektu CČN Sevnica imamo tudi objekt za skladiščenje soli in peska, katerega

podizvajalci potrebujejo za ustrezno zimsko vzdrževanje lokalnih cest in je velikega pomena v logistiki izvajanja te

službe. V podjetju izdelujemo tudi elaborate za zaporo lokalnih cest, katere na osnovi rednih nalog tudi izvajamo.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 30 -


Zimsko vzdrževanje lokalnih cest je za sezono 2017/2018 in 2018/2019 zagotovljeno z angažiranjem obstoječe lastne

in predvidene novo nabavljene mehanizacije ter podizvajalci storitev zimskega vzdrževanja, zbranimi na javnem

razpisu v letu 2017.

Planirani stroški

a) javne površine :

Planirani stroški v višini 470.760 EUR so naslednji:

- stroški materiala (36.281 EUR): stroški materiala za urejanje površin, pogonskega goriva, gum, drobnega

inventarja, varstva pri delu,…;

- stroški storitev (133.529 EUR): stroški storitev drugih pravnih oseb, stroški vzdrževanja, zavarovalnih premij,

upravnih stroškov, odvoza odpadkov, prevozov; stroška najemnine za javno infrastrukturo na enoti ni

obračunanega;

- strošek dela (269.611 EUR): vključen strošek dela zaposlenih na enoti (15 oseb);

- amortizacija infrastrukture (27.273 EUR): upoštevana amortizacija infrastrukture osnovnih sredstev podjetja,

enote javne površine (kosilnice, avtomobila, traktorja, žaga, pometalni stroj…);

- drugi stroški (4.000 EUR);

- finančni odhodki iz finančnih naložb (66 EUR).

b) vzdrževanje cest:

Planirani stroški v višini 926.048 EUR so naslednji:

- stroški materiala (198.464 EUR): največji so stroški materiala za vzdrževanje cest, vozil, pogonskega goriva,

gum, električne energije, drobnega inventarja, varstva pri delu,…

- stroški storitev (551.524 EUR): stroški storitev drugih pravnih oseb, stroški vzdrževanja, zavarovalnih premij,

upravnih stroškov; stroška najemnine za infrastrukturo na enoti ni obračunanega;

- strošek dela (138.567 EUR): vključen strošek dela zaposlenih na enoti – enoto bremeni 6,3 delavcev;

- amortizacija infrastrukture (36.622 EUR): upoštevana amortizacija osnovnih sredstev podjetja, na enoti

vzdrževanja cest, vključno z načrtovanimi novimi nabavami v letu 2018 (traktor s prikolico, rovokopač);

- drugi stroški (400 EUR);

- finančni odhodki iz finančnih naložb (471 EUR).

Planirani prihodki

Prihodke za pokrivanje stroškov na enoti javne površine po pogodbi zagotavlja Občina, zato enota posluje z ničelnim

poslovnim izidom.

Na enoti vzdrževanja cest so predvideni prihodki v višini 939.993 EUR, kar glede na predvidene stroške zagotavlja

pozitivni poslovni izid v višini 13.945 EUR.

Cilj podjetja v letu 2018 je na obeh enotah povišati učinkovitosti dela, izrabo delovnega časa in širitev dejavnosti na

trgu. Enoti sta se v preteklih letih tehnično ustrezno opremili in sta sedaj sposobni izvajanja kakovostnih storitev, z

usposobljenim kadrom. Z enoto javnih površin lahko konkuriramo izvajalcem storitev tudi na trgu, pri vzdrževanju cest

pa želimo biti strokovni izvajalec dejavnosti in z optimalnimi stroški zagotavljati kakovostne storitve in posledično

ustrezno urejene ceste.

5.1.3. Ključni cilji in naloge v letu 2018 za GJS

- zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje vseh dejavnosti, za katere je podjetje pristojno po obstoječih veljavnih

aktih,

- izdelati elaborate oblikovanja cen komunalnih storitev za leto 2018, z racionalizacijo doseči ustrezne cene za vsako

dejavnost posebej, ki bodo zagotavljale ničelni poslovni rezultat in zmanjševale cenovno subvencijo Občine,

- povečati kakovost izvajanja komunalnih in drugih storitev in s tem boljše zadovoljevanje potreb, želja in

pričakovanj lastnika in uporabnikov storitev,

POSLOVNI NAČRT 2018

- 31 -


- povečati prepoznavnost in ugled podjetja, tudi s sodelovanjem v projektih v in izven občine Sevnica,

- stalno izboljševati komunikacijo in odnose med zaposlenimi v podjetju in njihovo pripadnost podjetju,

- nadaljevati aktivnosti vključevanja v investicije izgradnje komunalne infrastrukture,

- izvajati notranji nadzor oskrbe s pitno vodo po sistemu HACCP,

- izvesti sanacijske ukrepe na sistemih oskrbe s pitno vodo, urediti objekte vodovodnega sistema,

- zagotavljati kakovostno oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom na javnih vodovodih v vsakem trenutku,

- zagotavljati minimalno število neskladnih vzorcev pitne vode z ustreznim vzdrževanjem objektov vodovodnih

sistemov (cilj 0%),

- zagotavljati ustrezno pripravo pitne vode na vseh odsekih vodovodnih sistemov,

- zmanjšati porabo energije na enoto načrpane in prodane vode z aktivnim iskanjem okvar na vodovodnem sistemu,

odpravljanjem le-teh ter z zamenjavo dotrajanih črpalk,

- s stalnimi obnovami dotrajanih odsekov vodovodnega sistema zmanjšati število okvar na vodovodnem omrežju in

s tem vodne izgube (cilj maksimalno 25% vodnih izgub),

- skladno z veljavnimi predpisi in uveljavljenimi aktivnostmi postopno vključevanje vaških in drugih zasebnih

vodovodov v sistem javne vodooskrbe,

- dolgoročno zagotoviti dodatne kapacitete novih vodnih virov ter sanirati in ohranjati obstoječe, s čimer se

zagotavlja širitev mreže javnih vodovodov,

- nemoteno obratovanje čistilnih naprav ter doseči njihovo optimalno delovanje in učinkovitost čiščenja,

- izdelati program odvajanja in čiščenja odpadnih voda in evidenco greznic - uporabnikom bomo na osnovi programa

zagotovili praznjenje greznic skladno z veljavno zakonodajo na 3 leta; v povezavi z realizacijo programa potrebna

nabava specialnega vozila za praznjenje greznic in traktorja s cisterno za prevoz grezničnih gošč,

- v sodelovanju z lastnikom izvajati skupne aktivnosti za dosego ciljev iz sprejete novelacije Študije odvajanja in

čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Sevnica in veljavne Uredbe,

- povečati količino ločeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev na izvoru s povečanjem števila ekoloških otokov,

ozaveščanjem uporabnikov (skupni projekt podjetja Komunala Sevnica in podjetja Kostak),

- po večjih, gosteje naseljenih naseljih v občini postopoma uvesti ločeno zbiranje odpadne plastične, kovinske in

sestavljene embalaže pri individualnih uporabnikih,

- povečati količine zbranih bioloških odpadkov,

- nadaljevanje izvajanja zbiranja kosovnega odpada preko celega leta na poziv uporabnikov,

- zmanjšati količino odloženih ostankov odpadkov na odlagališču z maksimalno obdelavo odpadkov pred odlaganjem,

- izvedba akcije zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v jesenskem času,

- optimizirati pobiralne poti odpadkov,

- uporabnikom omogočiti izvajanje storitev urejanja zasebnih površin,

- pridobiti dovoljenje za izvajanje pogrebne dejavnosti v RS, postopoma razširiti pogrebno in pokopališko dejavnost

in postati nosilec dejavnosti na širšem območju občine Sevnica, z vključitvijo obstoječih izvajalcev te dejavnosti,

- vzpostavitev katastra pokopališča Sevnica in v nadaljevanju tudi ostalih pokopališč v občini Sevnica,

- vzdrževati in izboljševati stanje na zelenih in sivih javnih površinah ter lokalnih in drugih cestah v občini in s tem

prispevati k boljšemu bivanjskemu okolju ter varnosti ljudi in premoženja,

- postopno širiti dejavnost vzdrževanja cest tudi na javnih poteh v upravljanju posamezne KS,

- stalno obnavljati in nabavljati osnovna sredstva za izvajanje posamezne dejavnosti in v poslovni proces vključevati

nove sodelavce (nove zaposlitve),

- na novo oblikovana položnica z bolj preglednim prikazom obračunanih komunalnih storitev.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 32 -


5.2. TRŽNE DEJAVNOSTI

Poleg opisanih merljivih ciljev gospodarskih javnih služb bo podjetje pri poslovanju v letu 2018 še naprej sledilo težnji

pridobivanja in realizaciji večjih razširitvenih ter manjših obnovitvenih investicij s področja vodooskrbe, odvajanja in

čiščenja odpadnih voda, ravnanja z odpadki ter investicijskega vzdrževanja lokalnih cest. Več obnovitvenih in

razširitvenih investicij, financiranih s strani proračuna Občine, podjetje izvaja po sistemu t.i. »in-house« naročil. Inhouse

naročila so naročila, kjer ne gre za pogodbeno razmerje med Občino kot naročnikom in Komunalo Sevnica kot

izvajalcem, ampak je ob izpolnjevanju določenih pogojev ločenosti naročnika in izvajalca kot pravnih oseb, zgolj

formalna.

Skladno z veljavnim predpisom - Zakon o javnem naročanju ZJN-3 - je možnost izvajanja investicij v infrastrukturo GJS

v lasti Občine in upravljanju Komunale Sevnica preko »in-house« naročil mogoča ob kumulativnem izpolnjevanju

pogojev:

a) ta naročnik obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe;

b) odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal ta naročnik, ki

jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta naročnik;

c) v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen in

č) vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

Komunala Sevnica, ki je v 100% lasti Občine Sevnica, izvaja poleg obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb tudi tržne

dejavnosti, katerih prihodki v razmerju s prihodki od izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb znašajo cca 34

odstotkov. V primeru Občine Sevnica in Komunale Sevnica so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni. Prav izvajanje investicij

(obnovitvenih in razširitvenih) je za podjetje pomembno iz vidika ohranjanja obstoječih in zagotavljanja novih delovnih

mest, likvidnosti poslovanja, ustvarjanja dodane vrednosti ter pregleda nad investicijami od faze projektiranja do

prenosa v upravljanje.

Načrt poslovanja za leto 2018 temelji na razpoložljivih virih in potrebah samega podjetja, predvidenega investicijskega

potenciala na področju komunalne (obnovitvene in razširitvene investicije) in cestne infrastrukture, navedenih v

proračunu Občine Sevnica.

VODOOSKRBA

Dejavnost gradnje in vzdrževanja vodovodnih sistemov bo obsegala obnovitvene in razširitvene investicije v sklopu

povezovanja in širjenja vodovodnih sistemov, ki so predvidene in usklajene s proračunom Občine Sevnica za leto 2018.

Pristojnost podjetja za vodenje investicij je opredeljena v pogodbi o najemu, vzdrževanju in uporabi javne

infrastrukture.

Predvideno je nadaljevanje gradnje in rekonstrukcije vodovodnih sistemov (cevovodi, vodni viri, vodohrani.. )

predvsem na tistih območjih občine, kjer so v letu 2018 predvidene obnove, rekonstrukcije oz. novogradnje predvsem

javne komunalne in cestne infrastrukture.

Večja investicijska vlaganja na področju vodooskrbe:

Vrtina Krmelj (KRM 2)

V dolini Glaviškega potoka je bila v letu 2017 izvrtana in zacevljena vrtina globine 130m. Izdatnost vrtine, iz katere se

bo zajemalo vodo iz dolomitskega vodonosnika, znaša do 3 l/sek. Za odvzem/črpanje vode iz vrtine je že pridobljeno

vodno dovoljenje. V letu 2018 je predvideno dokončanje del s priključitvijo na vodovodni sistem Krmelj.

Vodovod Radež

Vodovod Radež je novozgrajeni vodovodni sistem, oskrbovan iz drenažnega zajetja Zavrate, na katerega je že

priključenih 13 uporabnikov. V letu 2018 je predvidena nadaljnja širitev vodovoda in priključevanje uporabnikov v

zaselku Mala Breza.

Vodovod Gabrijele, Zgornje, Spodnje Mladetiče in Pijavice

Vodovodni sistem za naselja Zgornje in Spodnje Mladetiče, Pijavice in del naselja Gabrijele se s pitno vodo oskrbuje iz

vodnega vira, imenovanega »Pasji graben«, ki je v upravljanju vodovodnega odbora. Iz analiz pitne vode izhaja, da je

voda iz navedenega izvira v parametru motnost pogosto neprimerna za vodooskrbo. Zato in zaradi odločbe

zdravstvenega inšpektorata je potrebno naselja priključiti na javni vodovodni sistem Krmelj. Zaradi dotrajanosti

POSLOVNI NAČRT 2018

- 33 -


obstoječega vodovoda je predvidena izgradnja novih primarnih in sekundarnih cevovodov ter hišnih priključkov. Zaradi

dotrajanosti je predvidena tudi izgradnja novega vodohrana (60 m³).

Hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov

Občina Sevnica podaja projektni predlog v sklopu Dogovora za razvoj regije Posavje, ki ga bo Regionalna razvojna

agencija Posavje vključila v regijske projekte, ki bodo omogočili izkoriščanje najpomembnejših razvojnih potencialov

in prednosti regije ter odpravljali ključne razvojne ovire regije in uresničevali regijske razvojne specializacije. Projekt

sodi v obseg sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. V letu 2018 je predvidena izdelava projektne

dokumentacije za nove odsek povezovalnih vodovodnih sistemov, obnovo obstoječih sistemov in zagotavljanje novih

in rezervnih vodnih virov (predvideni odseki vodovodov in vodni viri: Nova gora (odsek Preska - Lukovec), Sevnica -

Nova gora (odsek Log - Orle), Šentjanž - povezava na vodovod Krmelj, Zabukovje - Sevnica (odsek Metni vrh - Drožanje),

vodni vir Podskalica 3, Loka, Vrtina Sevnica, Handija).

Na področju povezovanja in vzdrževanja vodovodnih sistemov je v skladu s potrebami in razpoložljivimi sredstvi

potrebno zasledovati cilj, da se znatno poviša delež prebivalcev, ki bi po Pravilniku o oskrbi s pitno vodo morali biti

priključeni na javni vodovod. Hkrati se bodo z navedenimi obnovami in investicijskem vzdrževanju delu prebivalcev, ki

so že priključeni na javni vodovod, izboljšale hidravlične razmere in varnost zagotavljanja dobave pitne vode.

Zaposleni v enoti tržne dejavnosti zagotavljajo tudi izvajanje operativnih nalog rednega vzdrževanja vodovodnih

priključkov (obnova vodovodnih priključkov, menjave vodomerov,….) ter odpravo okvar in vzdrževanje objektov

vodovodne infrastrukture.

KANALIZACIJA IN ČISTILNE NAPRAVE

Predvideno je nadaljevanje priključevanja uporabnikov na kanalizacijski sistem in čistilno napravo Orehovo.

Predvidene so obnove krajših odsekov dotrajane in poddimenzionirane kanalizacije, predvsem na območju mesta

Sevnica in naselja Boštanj.

Na osnovi novelacije Študije odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Sevnica nadaljujemo s postopki in

aktivnostmi načrtovanja odsekov kanalizacije in čistilnih naprav za naselja, ki morajo biti, glede na velikost aglomeracije

in obremenitev, priključena na javni kanalizacijski sistem s čiščenjem na čistilni napravi (Uredba o odvajanju in čiščenju

komunalne odpadne vode, Ur.l. RS, št. 98/15), najkasneje do konca leta 2021-2023.

Predvidena je dokončna izdelava PGD projektne dokumentacije s pridobitvijo gradbenega dovoljena za projekte:

- Kanalizacija in čistilna naprava Krmelj;

- Kanalizacija in čistilna naprava Blanca;

- Kanalizacija in čistilna naprava Loka.

V sklopu obnov čistilnih naprav v upravljanju podjetja je predvideno dokončanje investicije za nadgradnjo obstoječega

sistema dehidracije blata na CČN Sevnica. Na CČN Sevnica se letno izvajajo monitoringi odpadnih voda na vtoku in

iztoku iz čistilne naprave. Rezultati meritev ustrezajo predpisanim vrednostim za izpust vode v reko Savo. V

sodelovanju z Občino Sevnica in podjetjem HESS d.o.o. je v pripravi rešitev za še bolj učinkovito čiščenje odpadnih voda

z zagotovitvijo terciarnega čiščenja.

Terciarno čiščenje je definirano kot dodatno čiščenje odpadne vode, pri katerem se odstranijo suspendirane in

raztopljene snovi, ki ostanejo v vodi po konvencionalnem sekundarnem čiščenju. Nadgradnja s terciarno stopnjo

čiščenja odpadnih voda pripomore k odstranjevanju hranil, dušika in fosfatov do predpisanih vrednosti.

Prav tako je za zagotovitev učinkovitega čiščenja odpadnih voda za naselje Studenec potrebno zagotoviti mehansko

predčiščenje z razbremenilnikom pred vstopom odpadne vode na rastlinsko čistilno napravo Studenec.

Izdelava projektne dokumentacije za projekt »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici«

Investicija Občine Sevnica »Izgradnja kanalizacijskega sistema v Sevnici« je projekt, ki sodi v obseg sredstev evropske

kohezijske politike v obdobju 2014-2020 .

Osnovni cilj projekta je celovita ureditev kanalizacijskega omrežja Sevnica, da bo slednje ustrezalo vsem zahtevam, ki

jih za tovrstne objekte narekujejo predpisi in standardi in se bo celoten sistem lahko priključil na ČN Sevnica. Z obnovo

kanalizacijskih cevi in izgradnjo manjkajoče kanalizacije bo omogočeno optimalno delovanje čistilne naprave ter

omogočena priključitev novih zazidalnih površin. Prav tako bodo ustrezno zaščiteni odvodniki Drožanjski potok in

Florjanski graben, saj se bo vsa onesnažena voda, ki se sedaj še prosto izliva v vodotoke, preusmerila na čistilno

napravo, kjer se bo pred izpustom v Savo ustrezno prečistila.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 34 -


Predmet investicije je izdelava PGD in PZI projektne dokumentacije za izgradnjo sekundarne kanalizacije od obstoječih

stanovanjskih objektov do že zgrajenega primarnega kanala in dalje do čistilne naprave in priključitev vseh objektov

tangiranega območja s fekalno in meteorno kanalizacijo na CČN Sevnica:

- Kanali za odvajanje odpadne vode – dolžina 4.810 m

- Črpališča – 5 kom

RAVNANJE Z ODPADKI

Skladno z Uredbo o obvezni občinski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Ur.l. RS, št. 33/17) bomo v letu 2018

pričeli z uvajanjem ločenega zbiranja odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov po sistemu od vrat

do vrat. Predviden je nakup posod in pričetek vzpostavitve odvoza embalaže. Zbiranje mešane embalaže je potrebno

zagotoviti v naseljih z več kot 300 prebivalci.

VODNI RAZTEŽILNIK Z MALO HIDROELEKTRARNO (MHE) PECELJ

Gradnja MHE Pecelj zajema postavitev manjšega objekta 4 x 3m na zemljišču v lasti podjetja, v katerem bo nameščena

Peltonova turbina, generator, regulacijska oprema in ostale strojne ter elektro instalacije. Predvidena moč turbine bo

znašala cca 30 kW. Proizvedena električna energija bo oddana v elektro omrežje. Izdelana je projektna dokumentacija

in pridobljeno vodno dovoljenje za izkoriščanje energetskega potenciala pitne vode iz zajetja Dolna. Na javnem pozivu

k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote

in elektrike z visokim izkoristkom za vstop v podporno shemo (Ur.l. RS, št. 17/14 in 81/15) smo pridobili podporo za

proizvodnjo električne energije. Z deli na objektu bomo pričeli v letošnjem letu.

CESTNA INFRASTRUKTURA – investicijsko vzdrževanje

V sklopu investicijskega vzdrževanja lokalnih cest bodo izvedene potrebne aktivnosti za izboljšanje prometne varnosti

ter zagotavljanje normalne prevoznosti občinskih cest. Predvideni odseki na več kot 247 km lokalnih cest, na katerih

nameravamo opraviti inženirska in del gradbenih del, so:

- Sanacija Kladnikove ulice;

- Rekonstrukcija cestišča na LC Radna – Konjsko;

- Sanacija odseka LC Krakovo – Cirje;

- Ureditev križišča Veliki Cirnik;

- Križišče Pijavice;

- Sanacija LC Mrzla Planina – Stranje;

- Sanacija brežine na LC Boštanj – Grahovica;

- Rekonstrukcija odseka Kladje – Krajna Brda.

Tako kot v letu 2017 nameravamo tudi v letošnjem letu za potrebe podjetja in lokalnih skupnosti (Občina Sevnica,

Krajevne skupnosti…) izvesti enovito javno naročilo za izvedbo asfaltacij lokalnih cest in javnih poti za celotno območje

občine Sevnica.

UREDITEV PRITLIČNIH POSLOVNIH PROSTOROV PODJETJA - »PODJETNIŠKI INKUBATOR«

V letu 2017 je podjetje kupilo 210 m2 dodatnih poslovnih prostorov na lokaciji podjetja NHM 17, kjer smo že pričeli z

obnovo in nabavo opreme. V prostorih so predvidene tri pisarne, večnamenski prostor– predavalnica, skladišče,

sanitarije, čajna kuhinja in novo zgrajeni vetrolov za vhod v objekt. Občina Sevnica in podjetje imata interes urediti

večjo predavalnico za do 100 udeležencev z namenom koriščenja prostora za izvajanje predavanj za podjetnike in

gospodarske družbe ter brezposelne v okviru Podjetniškega inkubatorja. Prostore bo možno uporabljati tudi za druge

namene v okviru različnih dejavnosti društev in drugih organizacij. Poleg ureditve notranjih prostorov je namen

celovito urediti in energetsko sanirati tudi zunanji ovoj stavbe in okolico podjetja.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 35 -


5.3. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, RAZVOJ, OSVEŠČANJE IN INFORMIRANJE

Daljinski nadzor objektov javne infrastrukture

Pri upravljanju komunalne infrastrukture je že zagotovljen stalen daljinski nadzor nad glavnimi objekti vodovodnega

sistema in čistilnimi napravami v upravljanju našega podjetja.

Oprema za nadzor objektov je sestavljena iz opreme na objektih (oddajni del) in opreme v prostorih na sedežu podjetja,

kjer se spremlja stanje objektov (sprejemni del). Komunikacija med tema dvema deloma poteka preko interneta ter

GPRS mobilne komunikacije.

Sistem daljinskega nadzora se redno dograjuje, posodablja. V letu 2017 je bila dokončana komunikacijska povezava na

odseku črpališče Podvrh – VH Podvrh. V začetku 2018 bo vzpostavljena povezava na odsekih vrtina Blanca – VH Blanca

– VH Krajna Brda in na odseku vodovoda Sevnica: Stilles – VH Hrasti – VH Sveti Rok, kjer se vzpostavljajo nove

namestitve, ki bodo omogočile prenos podatkov daljinskega nadzora na nov program SCADA.

V letu 2018 bo dokončano opremljanje naslednjih objektov z opremo za daljinski nadzor:

- VH Balantov hrib na vodovodu Primož;

- na vodovodu Krmelj bo vzpostavljena povezava med črpališčem in VH Cerovec ter povezava med VH Krmelj 1 in VH

Krmelj 2 s telemetrijskim opremljanjem VH Krmelj 2; aktivnosti bodo potekale tudi na vključitvi nove vrtine KRM-2 v

sistem daljinskega nadzora;

- VH Čanje na vodovodu Blanca;

- VH Beršnjakov hrib na vodovodu Sevnica.

V program SCADA bo na novo vključena tudi on-line meritev prostega klora na JV Sevnica (analizator v Stilles Sevnica)

in JV Primož (analizator v VH Balantov hrib) ter meritve motnosti pitne vode na vrtini Primož.

Daljinsko odčitavanje stanja vodomerov

V okviru upravljanja vodovodnih sistemov skrbimo za reden nadzor, kontrolo in menjavo vodomerov v skladu z

zakonodajo. Vseh vgrajenih vodomerov na vodovodnih sistemih je 4 209.

Popis vodomerov se izvaja z ročnimi terminali, preko črtnih kod, nameščenih na vodomerih. Stanja iz terminala se

preko programa e-popis vnašajo v poslovni program 3TAV.

147 vodomerov je že opremljenih z radijskimi oddajniki, ki omogočajo daljinsko odčitavanje teh vodomerov. Vodomeri

so nameščeni na odjemnih mestih z večjo porabo vode (hišni sveti, gospodarstvo).

V letu 2018 začnemo s postopkom postopne vzpostavitve sistema daljinskega odčitavanja na vseh vodomerih v

upravljanju. Ob redni menjavi vodomerov se bodo vgrajeni vodomeri nadomeščali z novimi volumetričnimi in

opremljenimi za radijsko oddajanje. V roku 5 let bodo vsi vodomeri opremljeni z oddajniki in bo tako omogočen redni

popis vodomerov pri uporabnikih. Da se bo daljinski popis lahko vzpostavil, je potrebno najprej namestiti nov program

eMR.

Poslovno informacijski sistem

Poslovno informacijski sistem 3TAV omogoča obračun komunalnih storitev, izterjavo dolžnikov, obračun investicij, s

povezavo na e-popis se vrši neposreden obračun brez ročnega vpisa stanja porabe vode pri uporabnikih. S

posodobitvijo sistema se je omogočila tudi povezava na program GIS, ki prikazuje kataster javne infrastrukture v

upravljanju. Od leta 2015 se izvaja obračun proračunskim porabnikom preko e-računa, omogočilo se je tudi sporočanje

stanja vodomera preko spletne strani, zavihek ''Moji računi''. Preko zavihka lahko uporabniki poleg sporočanja stanja

dostopajo tudi do svojih podatkov o zaračunanih komunalnih storitvah in sami kontrolirajo kartico plačilnega prometa.

Ker se te storitve še ne uporabljajo v zadostni meri, želimo to vzpodbuditi v letu 2018.

V letu 2018 se bo izvedla tudi BIS nadgradnja poslovnega programa 3TAV in obstoječemu programu dodal modul

skladiščno poslovanje, ki bo optimiziral izdajo materiala iz skladišča.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 36 -


Digitalizacija katastra komunalnih objektov in naprav

Pregled nad katastrom javne infrastrukture nam omogoča program GIS, katerega redno posodabljamo in

nadgrajujemo (npr. povezava GIS s poslovno informacijskim sistemom 3TAV).

V digitalnem katastru podjetja je skupno vrisanega že preko 265,5 km vodovodnega omrežja ter 42,9 km kanalizacije

(glavni vodi, primarna in sekundarna omrežja ter pripadajoči objekti). Sproti se vrišejo tudi manjša rekonstrukcijska

dela, prestavitve, posodobitve strojnih inštalacij črpališč in vodohranov. Vris vsebuje tudi sheme in slike vgrajene

armature za lažje upravljanje, vzdrževanje in posodobitve omrežja.

Podatke gospodarske javne infrastrukture se posreduje Geodetski upravi RS za izdelavo zbirnega katastra gospodarske

javne infrastrukture.

V letu 2018 bomo v okviru podjetja intenzivno delali na vrisu celotnega katastra javne infrastrukture v GIS in ga tako

še izpopolnili. Vrisali bomo tudi lokacije ekoloških otokov. V dogovoru z Občino Sevnica je predviden pričetek postopne

vzpostavitve katastra in evidence najemnikov grobov za vsa pokopališča v občini Sevnica, skladno z Zakonom o

pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej).

Sodelovanje z javnostjo

Podjetje deluje v okolju, ki ga sestavlja javnost, katera se mora zavedati pomena čistega okolja, saj nam brez njene

pomoči ne bo uspelo realizirati zastavljenih okoljskih, poslovnih ciljev in politike podjetja.

Ni zadosti, da javnosti posredujemo zgolj informacije o pomenu čistega okolja, naša naloga in poslanstvo je, da ljudi

naučimo pravilnega ravnanja in jim svetujemo. O aktivnostih, novostih, nasvetih, koristnih informacijah javnost

obveščamo preko obvestil na zadnji strani položnice, preko spletnih strani našega podjetja, preko člankov v lokalnih

časopisih, dopisih uporabnikom. Posebna vrsta obveščanja uporabnikov o komunalnih storitvah je občasna izdaja knjig

z opisom komunalnih dejavnosti. Konec leta 2017 je vsako gospodinjstvo prejelo koledar, v katerem uporabnike skozi

celo leto 2018 obveščamo in ozaveščamo o aktualnih vsebinah s področja komunalnih dejavnosti.

S področja izvajanja dejavnosti in širše, si bomo prizadevali v čim večjem obsegu, kot družbeno odgovorno podjetje,

sodelovati in povezovati se z:

- osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami (tehnični dnevi, otroški parlament, omogočanje opravljanja

praks dijakom in študentom, vodeni ogledi po objektih za ločeno zbiranje odpadkov, čistilne naprave, zbiralne

akcije papirja…),

- z društvi in drugimi organizacijami na področju občine Sevnica (Univerza za tretje življenjsko obdobje,

KŠTM,…),

- s podjetji na področju urejanja komunalne infrastrukture in optimizacije internih procesov vezanih na GJS.

Vodno bogastvo kot ga imamo v Sloveniji in tudi v občini Sevnica je neprecenljive vrednosti. Ukrepati moramo

pravočasno, da ohranimo trenutno stanje kakovosti in količin voda. O kakovosti vode oziroma rezultatih analiz na vseh

javnih vodovodih v občini vsako leto obveščamo naše uporabnike preko zadnje strani položnice, spletne strani podjetja

ter preko časopisa Grajske novice ali Posavski obzornik, katerega prejme vsako gospodinjstvo v občini. Obveščanje o

samih načinih obveščanja v primerih neskladnosti pitne vode in potencialnega tveganja uporabe pitne vode za zdravje

uporabnikov poteka preko zadnje strani položnice v januarju vsakega koledarskega leta ter spletne strani podjetja. Ko

dejansko pride do neskladnosti, so uporabniki skladno z načrtom obveščanja seznanjeni preko radia, centra za

obveščanje, spletne strani, oglasnih desk ali individualni uporabniki neposredno.

Veliko pozornost posvečamo tudi javnim vodovodom, ki niso v upravljanju Komunale Sevnica, temveč krajevnih

skupnosti in vaških vodovodnih odborov. Zaradi prevezav obstoječih sistemov je vsako leto teh vodovodov manj.

Nudimo jim nasvete za zagotavljanje boljše kakovosti pitne vode in izvajamo storitve odgovorne osebe in posledično

se na teh vodovodih kot tudi na ravni celotne občine skozi leta kakovost vode in varnost oskrbe s pitno vodo izboljšuje.

Nekaj sklenjenih pogodb o sodelovanju pri zagotavljanju varne oskrbe s pitno vodo imamo tudi na zasebnih vodovodih.

Ena izmed glavnih dejavnosti našega podjetja je tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Izrednega pomena

ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda se kot enega izmed ključnih dejavnikov ohranjanja zalog kakovostne

pitne vode vse bolj zavedamo in dajemo temu vse večji poudarek. Zopet so tu ciljna skupina vzgojno - izobraževalne

ustanove, ki jih z veseljem povabimo na ogled čistilnih naprav in jim predstavimo njihovo delovanje, pomen za okolje.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 37 -


Za ogled niso zainteresirane le šole, temveč tudi skupine odraslih, ki želijo razširiti svoja znanje in vedenje o čistilnih

napravah. Ostale uporabnike obveščamo o njihovih obveznostih in nalogah preko člankov v lokalnih časopisih, spletnih

strani podjetja, zloženk.

Posebna skupina uporabnikov so lastniki hišnih čistilnih naprav, ki morajo svoje naprave redno vzdrževati skladno s

poslovnikom proizvajalca naprave. Naše podjetje ima z lastniki sklenjene pogodbe o nadzoru nad čistilnimi napravami,

na osnovi katerih spremljamo delovanje evidentiranih naprav, si nabiramo dragocene izkušnje in na osnovi

pridobljenih znanj svetujemo lastnikom glede vzdrževanja in novim uporabnikom glede nabave ustrezne naprave.

Izvajanje naših dejavnosti je podrejeno varovanju okolja, zato je okoljsko osveščanje in informiranje javnosti zelo

pomembno. Javnost od nas pričakuje informacije, napotke, nasvete za pravilno ravnanje s pitno vodo, odpadno vodo

in odpadki.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 38 -


5.4. KADRI

5.4.1. Kadri

Zaposleni so eden izmed ključnih faktorjev v podjetju za uspešno poslovanje podjetja in za doseganje zaželenih ciljev.

Še naprej bomo strmeli k učinkoviti izrabi kadrovskih ter materialnih virov, še posebej med zaposlenimi v podjetju. Kot

nosilec certifikata Družini prijazno podjetje bomo zagotavljali prijazno delovno okolje za zaposlene v kontekstu

usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, saj družini prijazna organizacijska kultura izboljšuje

izkoristek vlaganja v kadre, zmanjšuje fluktuacijo kadrov, povečuje pripadnost podjetju in produktivnost.

V nenehnem prizadevanju izboljšati strokovnost bomo zagotavljali pogoje za strokovno izpopolnjevanje in

usposabljanje zaposlenih z namenom nadgradnje in utrjevanje veščin, znanj, postopkov in tehnik, ki omogočajo

učinkovitejše delo in boljšo kakovost storitev. Ključno je sodelovanje, prenašanje in izmenjava znanj ter izkušenj med

zaposlenimi.

Podjetje je od leta 2001 vključeno v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za zaposlene. Kot družbeno

odgovorno podjetje bomo za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenim tudi po upokojitvi še naprej zagotavljali

dodatno pokojninsko zavarovanje za vse zaposlene, kar je tudi obveza podjetja po veljavni Kolektivni pogodbi

komunalnih dejavnosti. Zaposleni imajo možnost pristopiti tudi h kolektivnem nezgodnem zavarovanju v podjetju.

PROMOCIJA ZDRAVJA IN ZMANŠEVANJE ABSENTIZMA

V podjetju strmimo k zmanjšanju bolniške odsotnosti. Vlagali bomo v zdravje zaposlenih, stimulirali nekoriščenje

bolniškega staleža, skrbeli za dobre medsebojne odnose in pozitivno klimo v podjetju, preprečevali morebitno

trpinčenje na delovnem mestu in skladno z Izjavo o varnosti, izvajali izobraževanja in usposabljanja na področju

varnosti in zdravja pri delu.

V okviru promocije zdravja bomo skrbeli za zagotavljanje varnega delovnega okolja in preprečevanja oz. omejevanja

poškodb ter okvar zdravja in skrbeli za konstantno izboljševanje organizacije dela in delovnega okolja. Vzpodbujali

bomo telesno in družabno aktivnost zaposlenih. V zimskih mesecih bomo zaposlenim ponudili možnost rekreacije v

najeti športni dvorani, v toplejših mesecih pa udeležbo na rekreativnih in športnih prireditvah. Skrbeli bomo za

osebnostno rast delavcev s ciljem, da se ustvarja spodbudno delovno okolje, kar bo še povečalo motivacijo in

produktivnost zaposlenih.

ZAPOSLOVANJE INVALIDOV

Trenutno zaposlujemo tri invalide, za doseganje kvote pa moramo na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov dodatno še za enega plačevati prispevek v kvotni sistem oz. nadomestno izpolnjevati kvoto, za

kar bomo sklenili pogodbo z invalidskim podjetjem SINET tudi za leto 2018 ( storitve s področij varnosti in zdravja pri

delu, varstva pred požarom, varstva okolja in varovanja ).

ŠTEVILO ZAPOSLENIH v LETU 2018

Gibanje zaposlenih po mesecih s prikazom novih zaposlitev in prenehanj delovnih razmerij:

Mesec Št. zaposlenih Nova zaposlitev

1 2 3

Stanje 31.12.2017 65

Januar 66 + 2 (JP), - 1 (ODP)

Februar 66

Marec 68 + 1 (TRG); + 1 (JP),

April 71 + 2 (JP-ceste), + 1 (TRG)

Maj 71

Junij 71

Julij 72 + 1 (TRG)

Avgust 72

September 73 + 1 (JP)

Oktober 73

November 73

December 73

Povprečno število

zaposlenih v l. 2015

70,75

POSLOVNI NAČRT 2018

- 39 -


Starostna struktura redo zaposlenih: v letu 2018 načrtujemo, da bomo dosegli povprečno starost

42,60 let.

STAROSTNA STRUKTURA

50 - 60 let

15%

nad 60 let

3%

do 20 let

0% 20- 30 let

5%

20- 30 let

30 - 40 let

40 - 50 let

50 - 60 let

nad 60 let

40 - 50 let

36%

30 - 40 let

41%

Izobrazbena in starostna struktura :

Raven izobrazbe

Skupaj 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Plan. št. redno zap. 31.12.2018 73 16 3 8 22 13 6 5

povprečna starostna sestava 42,60

Od 20 – 30 let 4

Od 30 – 40 let 30

od 40 – 50 let 26

Od 50 – 60 let 11

Nad 60 let 2

POSLOVNI NAČRT 2018

- 40 -


Načrtovana izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja:

IZOBRAZBENA STRUKTURA

5. RAVEN

18%

6. RAVEN

8%

7. RAVEN

7%

1. RAVEN

22%

2. RAVEN

4%

1. RAVEN

2. RAVEN

3. RAVEN

4. RAVEN

5. RAVEN

6. RAVEN

7. RAVEN

3. RAVEN

11%

4. RAVEN

30%

Podatek o načrtovanem povprečnem številu zaposlenih na dan 31.12.2018 prikazujemo v tabeli:

Besedilo Leto 2018

Načrtovano število zaposlenih na dan 31.12.2018 73

Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja 70,75

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 69,46

POSLOVNI NAČRT 2018

- 41 -


5.4.2. Izraba delovnega časa 2018

IZRABA DELOVNEGA ČASA 2018

2018 P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T Ure Dni Izpl.dan Prazniki

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

01. in

184 23 09.01.

JANUAR 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

02.01.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28

FEBRUAR 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

MAREC 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

160

176

20

22

07.02.

07.03.

08.02.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

02. in

168 21 09.04.

APRIL 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

27.04.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

01. in

184 23 09.05.

MAJ 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

02.05.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

JUNIJ 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

JULIJ 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

AVGUST 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

SEPTEMBER 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

OKTOBER 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

NOVEMBER 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

168

176

184

160

184

176

21

22

23

20

23

22

07.06.

06.07.

07.08.

07.09.

05.10.

08.11.

25.06.

15.08.

31.10.

01.11.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

25. in

168 21 07.12.

DECEMBER 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

26.12.

∑ 2.088 261 13

Legenda:

Sobota, Nedelja

Dela prost dan-praznik

Izplačilni dan

delovna obveznost - ODVOZ ODPADKOV

Direktor:

Mitja Udovč

POSLOVNI NAČRT 2018

- 42 -


6. PREDRAČUNI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

6.1. TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

Podlaga za izdelavo računovodskih izkazov za leto 2018 je veljavna zakonodaja, in sicer Zakon o gospodarskih družbah,

SRS 2016 s Pravili skrbnega računovodenja ter računovodske rešitve za gospodarske javne službe, opredeljene v SRS

32.

Za leto 2018 ne načrtujemo sprememb računovodskih usmeritev, ki bi pomembno vplivale na poslovni izid družbe.

Načrtovani računovodski izkazi za leto 2018 in ocenjeni za leto 2017 se vsebinsko ne razlikujejo od leta 2016.

BILANCA STANJA SRS 20 (2016) je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje finančni položaj družbe na dan 31.12. in

prikazuje resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti. Najpomembnejše predpostavke pri izdelavi računovodskih

izkazov za leto 2018:

Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavnih vrednostih, katere povečamo

za stroške, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo in se časovno amortizirajo glede na dobo

uporabnosti. Amortizacija se obračunava posamično. Zemljišča se ne amortizirajo, ker njihova doba uporabnosti ni

določljiva.

Preglednica amortizacijskih stopenj:

Skupina opredmetenih in neopredmetenih sredstev

Amortizacijska stopnja

Gradbeni objekti in deli gradbenih objektov 1,5 % do 6 %

Gradbeni objekti – cevovodi, omrežja in drugi objekti 1,5 % do 12,5 %

Oprema 7% do 20 %

Tovorna vozila, gradbena mehanizacija, transportna oprema in

osebni avtomobili

14,0 % do 15,5 %

Računalniška, strojna in programska oprema 25 % do 33,34%

Druga vlaganja 10 %

Zaloge materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti, nabavna cena se zmanjša za dobljene popuste, poraba zalog se

obračunava po metodi FIFO.

Poslovne terjatve so izkazane v zneskih, ki izhajajo iz verodostojnih knjigovodskih listin, ob predpostavki, da bodo

plačani. Upoštevani so tudi popravki vrednosti terjatev. Le-ti se oblikujejo na podlagi ocene izterljivosti posamezne

terjatve.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se oblikujejo iz naslova prejetih dotacij od lokalne skupnosti za

financiranje osnovnih sredstev v lasti podjetja ter za brezplačno pridobljena osnovna sredstva ter rezervacije za vnaprej

vračunane stroške za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenih.

Finančni in poslovni dolgovi se izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin. Dolgovi se

obrestujejo v skladu s pogoji, dogovorjenimi v pogodbah.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SRS 21(2016) je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje poslovni izid družbe in uspešnost

njenega poslovanja za poslovno leto in ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza.

PRIHODKI (SRS 15)

Čisti prihodki se merijo po pošteni vrednosti in se pripoznajo, če je povečanje gospodarske koristi v obračunskem

obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki

od opravljenih storitev se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev

glede na stopnjo njihove dokončanosti, navedenih v računih ali drugih listinah.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 43 -


Drugi poslovni prihodki vključujejo cenovno subvencijo za tisti del upravičenih stroškov najemnine, ki ni pokrit s ceno

storitve. Drugi prihodki se pojavljajo ob odtujitvi osnovnih sredstev, vnovčenju terjatev (odprava oslabitve) ter pri

prejetih odškodninah.

Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ali v povezavi s terjatvami.

Sestavljajo jih dobljene obresti ter se pripoznajo ob obračunu, ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom

glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivost.

Drugi prihodki se pojavljajo v zvezi z neobičajnimi postavkami, ki v obravnavanem obračunskem obdobju povečujejo

poslovni izid rednega poslovanja. Med drugimi prihodki so izterjani odvetniški stroški, manipulativni stroški ter ostali

drugi prihodki.

ODHODKI (SRS14)

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem

sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Odhodke razvrščamo v tri skupine, in sicer na poslovne odhodke, finančne odhodke iz finančnih naložb ter druge

odhodke.

Poslovni odhodki predstavljajo redne odhodke, ki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev

in to v obdobju, na katerega se nanašajo. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno

prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.

Finančni odhodki iz finančnih naložb so sestavljeni iz odhodkov za obresti. Finančni odhodki se pripoznajo ob

obračunu, ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

Drugi odhodki sestavljajo neobičajne postavke, ki v obračunskem obdobju zmanjšujejo poslovni izid. V to skupino

sodijo izplačane odškodnine za škodo povzročeno drugim. Izkazujejo se v dejansko nastalih zneskih.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 44 -


6.2. NAČRTOVANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA LETO 2018

6.2.1. Bilanca stanja

(v EUR) Načrtovano Ocena Realizirano Indeks Indeks

31.12.2018 31.12.2017 2017 2016 pl.18/oc.17 oc.17/16

1 2 3 4 5 6=2:4 7=4:5

SREDSTVA 1.982.116 1.843.508 1.858.522 1.716.326 107 108

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 961.876 914.761 849.732 667.711 113 127

I. Neopredmetena osnovna sredstva 26.541 30.989 33.542 31.289 79 107

II. Opredmetena osnovna sredstva 920.578 872.312 804.213 626.857 114 128

V. Dolgoročne poslovne terjatve 14.757 11.460 11.977 9.565 123 125

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 1.018.540 926.247 1.007.124 1.047.343 101 96

II. Zaloge 77.200 75.200 77.470 74.824 100 104

1. Material 77.200 75.200 77.470 74.824 100 104

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 602.700 571.047 596.733 576.164 101 104

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 548.134 520.899 542.707 518.877 101 105

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 54.566 50.148 54.026 57.287 101 94

V. Denarna sredstva 338.640 280.000 332.921 396.355 102 84

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.700 2.500 1.666 1.272 102 131

ZABILANČNA SREDSTVA 24.168.328 24.584.842 24.778.328 25.358.944 98 98

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.982.116 1.843.508 1.858.522 1.716.326 107 108

A. KAPITAL 637.461 595.914 589.554 538.749 108 109

I. Vpoklicani kapital 291.900 291.900 291.900 291.900 100 100

1. Osnovni kapital 291.900 291.900 291.900 291.900 100 100

II. Kapitalske rezerve 125.090 125.090 125.090 125.090 100 100

III. Rezerve iz dobička 121.149 83.155 121.149 80.557 100 150

1. Zakonske rezerve 29.190 27.022 29.190 24.424 100 120

2. Druge rezerve 91.959 56.133 91.959 56.133 100 164

IV. Presežek/primanjkljaj iz prevrednotenja 700 5.800 700 610 100 0

V. Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let 50.715 45.248 0 0 0 0

VI. Čisti dobiček poslovnega leta 47.907 44.721 50.715 40.592 94 125

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 321.606 295.310 275.790 297.736 117 93

1. Rezervacije 90.956 78.497 89.858 88.325 101 102

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 230.650 216.813 185.932 209.411 124 89

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 117.342 158.183 175.041 46.774 67 374

I. Dolgoročne finančne obveznosti 117.342 158.183 175.041 46.774 67 374

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 789.390 705.921 719.431 746.585 110 96

I. Kratkoročne finančne obveznosti 137.697 55.591 75.198 32.827 183 229

II. Kratkoročne poslovne obveznosti 651.693 650.330 644.233 713.758 101 90

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 451.443 455.558 446.955 504.903 101 89

2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 200.250 194.772 197.278 208.855 102 94

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 116.317 88.180 98.706 86.482 118 114

ZABILANČNE OBVEZNOSTI 24.168.328 24.584.842 24.778.328 25.358.944 98 98

POSLOVNI NAČRT 2018

- 45 -


6.2.2. Načrtovani izkaz poslovnega izida za leto 2018

Načrtovano

Indeks

v EUR 2018 2017 Ocena 2017 2016 pl.18/oc.17 oc.17/16

1 2 3 4 5 6=2:4 7=4:5

POSLOVNI PRIHODKI (1 do 4) 5.829.069 4.947.612 5.562.813 4.743.877 105 117

1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 5.222.585 4.315.393 4.963.389 4.140.443 105 120

a) Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 5.222.585 4.315.393 4.963.389 4.140.443 105 120

- čisti prihodki pridobljeni z opravljanjem GJS 3.772.718 3.350.493 3.570.917 3.077.796 106 116

- čisti prihodki pridobljeni z opravljanjem drugih dejavnosti 1.449.867 964.900 1.392.472 1.062.647 104 131

2. SPREMEMBE VREDNOSTI ZALOG NED.PROIZVODNJE 0 0 0 0 0 0

3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 0 0 0 0 0 0

4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 606.484 632.219 599.424 603.434 101 99

- cenovne subvencije 459.721 498.576 438.626 480.310 105 91

- drugi poslovni prihodki 146.763 133.643 160.798 123.124 91 131

POSLOVNI ODHODKI (5 do 8) 5.766.919 4.889.577 5.498.016 4.686.412 105 117

5. STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 3.869.969 3.291.951 3.848.688 3.188.240 101 121

a) Stroški porabljenega materiala 736.387 628.506 699.841 623.455 105 112

b) Stroški storitev 3.133.582 2.663.445 3.148.847 2.564.785 100 123

- najemnina za uporabo infrastrukture 854.950 824.544 824.544 824.722 104 100

- stroški ostalih storitev 2.278.632 1.838.901 2.324.303 1.740.063 98 134

6. STROŠKI DELA 1.635.544 1.350.923 1.398.387 1.263.502 117 111

a) Stroški plač 1.176.336 982.679 1.008.113 918.922 117 110

b) Stroški socialnih zavarovanj 190.703 159.530 162.682 148.153 117 110

c) Stroški pokojninskih zavarovanj 39.738 34.784 38.958 33.276 102 117

d) Drugi stroški dela 211.342 167.055 171.258 153.309 123 112

e) Rezervacije za pokojnine, JN, odpravnine 17.425 6.875 17.376 9.842 100 0

7. ODPISI VREDNOSTI 194.112 186.487 183.172 169.237 106 108

a) Amortizacija 187.636 175.226 163.746 163.196 115 100

- amortizacija neopredmetenih sredstev 10.000 9.300 9.644 9.616 104 100

- Prevrednotovalni amortizacija opredmetenih odhodki pri osnovnih neopredmetenih sredstevsredstvih in 177.636 165.926 154.102 153.580 115 100

b) opredmetenih osnovnih sredstvih 0 0 13.651 0 0 0

c) Prevrednostovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 6.476 11.261 5.775 6.041 112 96

8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 67.294 60.216 67.769 65.433 99 104

POSLOVNI IZDI IZ POSLOVANJA 62.150 58.035 64.797 57.465 96 113

FINANČNI PRIHODKI (9 do 11) 5.200 2.300 5.015 2.370 104 212

9. FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV 0 0 0 0 0 0

a) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 0 0 0 0 0 0

10. FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL 100 80 42 58 238 72

a) Finančni prihodki iz posojil, danim drugim 100 80 42 58 238 72

11. FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV 5.100 2.220 4.973 2.312 103 215

a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev družb v skupini 0 0 0 0 0

b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 5.100 2.220 4.973 2.312 103 215

FINANČNI ODHODKI (12 do 14) 4.677 2.625 3.676 2.858 127 129

12. FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINAN. NALOŽB 0 0 0 0 0 0

a) Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 0 0 0 0 0 0

13. FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI 4.677 2.625 3.540 2.858 132 124

a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 0 0 0 0 0

b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 3.189 1.067 3.204 1.040 100 308

c) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 1.488 1.558 336 1.818 443 18

14. FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI 0 0 136 0 0 0

a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 0 0 0 0 0

b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menič.obv. 0 0 0 0 0 0

c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 0 0 136 0 0 0

DRUGI PRIHODKI 4.500 3.056 4.470 3.191 101 140

15. DRUGI PRIHODKI 4.500 3.056 4.470 3.191 101 140

DRUGI ODHODKI 7.150 2.650 7.060 6.676 101 106

16. DRUGI ODHODKI 7.150 2.650 7.060 6.676 101 106

CELOTNI DOBIČEK PRED OBDAVČITVIJO 60.023 58.116 63.546 53.492 94 119

17. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB 12.116 11.042 12.831 10.763 94 119

18. ODLOŽENI DAVKI 0 0 0 0 0 0

19. ČISTI DOBIČEK PO OBDAVČITVI 47.907 47.074 50.715 42.729 94 119

20. ŠTEVILO DELAVCEV IZ NASLOVA UR 69,46 61,48 61,1 57,52 114 106

POSLOVNI NAČRT 2018

- 46 -


6.2.3. Načrtovani izkaz poslovnega izida po dejavnostih za leto 2018

GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

DRUGE DEJAVNOSTI KOM. ZNAČAJA

Vodovod Kanalizacija

Čistilna

naprava

Ravnanje z

odpadki

Pogrebna in

pokop.dej.

Javne

površine

Vzdržev.

občinskih

cest

Skupaj GJS

Tržna

dejavnost

Skupne

službe

Skupaj druge

dej.

kom.značaja

Skupaj

1 2 3 4 5 6 7 8 9=2 do 8 10 11 12=10 +11 13=9+12

A. PRIHODKI (I+II+III) 863.973 425.249 464.873 985.660 194.874 470.760 939.993 4.345.382 1.474.187 19.200 1.493.387 5.838.769

I. POSLOVNI PRIHODKI 863.973 425.249 464.873 985.660 194.874 470.760 939.993 4.345.382 1.474.187 9.500 1.483.687 5.829.069

a) čisti prihodki od prodaje 731.950 236.706 275.531 956.286 192.874 443.487 935.884 3.772.718 1.441.367 8.500 1.449.867 5.222.585

b) drugi prihodki 132.023 188.543 189.342 29.374 2.000 27.273 4.109 572.664 32.820 1.000 33.820 606.484

- cenovna subvencija 112.777 175.179 171.765 0 0 0 0 459.721 0 0 459.721

- drugi prihodki 19.246 13.364 17.577 29.374 2.000 27.273 4.109 112.943 32.820 1.000 33.820 146.763

II. FINANČNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.200 5.200 5.200

III. DRUGI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4.500 4.500 4.500

B. STROŠKI IN ODHODKI (I+II+III) 863.973 425.249 464.873 985.660 194.874 470.760 926.048 4.331.437 1.428.109 19.200 1.447.309 5.778.746

I. POSLOVNI ODHODKI 861.186 425.196 464.821 984.707 194.771 470.694 925.577 4.326.952 1.425.655 14.312 1.439.967 5.766.919

1. Stroški materiala in storitev 696.776 383.619 411.006 632.460 111.321 169.810 749.988 3.154.980 1.031.152 -316.163 714.989 3.869.969

a) Stroški materiala 92.390 16.330 48.600 68.000 27.810 36.281 198.464 487.875 232.412 16.100 248.512 736.387

b) Stroški storitev 604.386 367.289 362.406 564.460 83.511 133.529 551.524 2.667.105 798.740 -332.263 466.477 3.133.582

- najemnina za uporabo infrastrukt. 277.467 314.363 251.960 11.160 0 0 0 854.950 0 0 0 854.950

- drugi stroški storitev 326.919 52.926 110.446 553.300 83.511 133.529 551.524 1.812.155 798.740 -332.263 466.477 2.278.632

2. Stroški dela 101.300 39.541 44.349 306.715 76.043 269.611 138.567 976.126 363.246 296.172 659.418 1.635.544

a) Stroški bruto plače 75.932 29.701 32.983 216.569 55.907 191.115 96.766 698.973 251.657 225.706 477.363 1.176.336

b) Prispevki delodajalca od plač… 12.225 4.782 5.310 35.565 9.001 31.385 15.579 113.847 40.517 36.339 76.856 190.703

c) Stroški pokojninskih zavarovanj 2.791 906 1.004 7.277 2.252 6.160 2.405 22.795 8.530 8.413 16.943 39.738

d) Drugi stroški dela 8.952 3.872 4.767 44.804 8.348 40.951 22.502 134.196 53.442 23.704 77.146 211.342

e) Rezervacije za pokojnine, JN,odprav. 1.400 280 285 2.500 535 1.315 6.315 9.100 2.010 11.110 17.425

3. Odpisi vrednosti (a+b) 15.616 2.036 9.466 45.532 7.407 27.273 36.622 143.952 30.857 19.303 50.160 194.112

a) Amortizacija za sredstva podjetja 13.561 1.534 8.934 43.635 7.207 27.273 36.622 138.766 30.357 18.513 48.870 187.636

b) Prevrednotovalni poslovni odhod. 2.055 502 532 1.897 200 0 5.186 500 790 1.290 6.476

4. DRUGI STROŠKI 47.494 0 0 0 0 4.000 400 51.894 400 15.000 15.400 67.294

II. FINANČNI ODHODKI 137 53 52 953 103 66 471 1.835 2.454 388 2.842 4.677

III. DRUGI ODHODKI 2.650 0 0 0 0 0 0 2.650 0 4.500 4.500 7.150

C. ČISTI DOBIČEK PRED OBDAVČIT. (A - B ) 0 0 0 0 0 0 13.945 13.945 46.078 0 46.078 60.023

Č. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB 0 0 0 0 0 0 2.815 2.815 9.301 0 9.301 12.116

D. ČISTI DOBIČEK PO OBDAVČITVI (C-Č) 0 0 0 0 0 0 11.130 11.130 36.777 0 36.777 47.907

E. POKRITJE SPLOŠNIH STROŠKOV 69.211 13.085 25.125 114.996 16.900 34.143 56.721 330.181 127.695 0 127.695 457.876

F. %UPRAVNIH STROŠKOV /SKUPNI US 15,11 2,86 5,49 25,11 3,69 7,46 12,39 72,11 27,89 0,00 27,89 100,00

POSLOVNI NAČRT 2018

- 47 -


6.2.4. Ocena izkaza poslovnega izida po dejavnostih za leto 2017

GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

DRUGE DEJAVNOSTI KOM. ZNAČAJA

Vodovod Kanalizacija

Čistilna

naprava

Ravnanje z

odpadki

Pogrebna in

pokop.dej.

Javne

površine

Vzdržev.

občinskih

cest

Skupaj GJS

Tržna

dejavnost

Skupne

službe

Javna dela

Skupaj druge

dej.

kom.značaja

Skupaj

1 2 3 4 5 6 7 8 9=2 do 8 10 11 12 13=10 do 12 14=9+13

PRIHODKI (I+II+III) 881.009 402.231 438.670 962.406 190.026 410.962 805.801 4.091.105 1.449.369 18.837 12.987 1.481.193 5.572.298

POSLOVNI PRIHODKI 880.999 402.231 438.670 962.406 190.026 410.962 805.801 4.091.095 1.449.369 9.362 12.987 1.471.718 5.562.813

čisti prihodki od prodaje 748.252 234.678 273.647 939.337 189.408 383.903 801.692 3.570.917 1.383.310 9.162 0 1.392.472 4.963.389

drugi prihodki 132.747 167.553 165.023 23.069 618 27.059 4.109 520.178 66.059 200 12.987 79.246 599.424

- cenovna subvencija 112.401 166.514 159.711 0 0 0 0 438.626 0 0 0 0 438.626

- drugi prihodki 20.346 1.039 5.312 23.069 618 27.059 4.109 81.552 66.059 200 12.987 79.246 160.798

FINANČNI PRIHODKI 10 0 0 0 0 0 0 10 0 5.005 0 5.005 5.015

DRUGI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4.470 0 4.470 4.470

STROŠKI IN ODHODKI (I+II+III) 867.534 410.228 453.799 949.671 191.545 410.962 793.412 4.077.151 1.399.777 18.837 12.987 1.431.601 5.508.752

POSLOVNI ODHODKI 864.490 410.178 453.750 948.467 191.447 410.767 793.127 4.072.226 1.398.882 13.921 12.987 1.425.790 5.498.016

Stroški materiala in storitev 703.183 370.431 401.945 610.064 111.669 158.536 685.195 3.041.023 1.106.970 -300.541 1.236 807.665 3.848.688

Stroški materiala 89.339 14.738 48.176 69.774 29.030 31.205 180.818 463.080 221.397 15.021 343 236.761 699.841

Stroški storitev 613.844 355.693 353.769 540.290 82.639 127.331 504.377 2.577.943 885.573 -315.562 893 570.904 3.148.847

- najemnina za uporabo infrastrukt. 258.039 308.535 249.325 8.645 0 0 0 824.544 0 0 0 824.544

- drugi stroški storitev 355.805 47.158 104.444 531.645 82.639 127.331 504.377 1.753.399 885.573 -315.562 893 570.904 2.324.303

Stroški dela 96.635 37.696 42.261 293.556 72.527 221.578 89.442 853.695 251.688 281.253 11.751 544.692 1.398.387

Stroški bruto plače 72.316 28.286 31.412 200.181 53.245 153.875 62.746 602.061 182.907 214.958 8.187 406.052 1.008.113

Prispevki delodajalca od plač… 11.643 4.554 5.058 32.235 8.573 24.809 10.123 96.995 29.482 34.608 1.597 65.687 162.682

Stroški pokojninskih zavarovanj 2.736 888 984 7.134 2.208 6.039 2.358 22.347 8.362 8.249 0 16.611 38.958

Drugi stroški dela 8.539 3.693 4.525 44.923 7.970 36.855 12.900 119.405 28.458 21.428 1.967 51.853 171.258

Rezervacije za pokojnine, JN,odprav. 1.401 275 282 9.083 531 0 1.315 12.887 2.479 2.010 0 4.489 17.376

Odpisi vrednosti (a+b) 15.616 2.036 9.466 44.699 7.207 27.273 18.390 124.687 39.983 18.502 0 58.485 183.172

Amortizacija za sredstva podjetja 13.561 1.534 8.934 42.802 7.207 27.273 18.390 119.701 26.332 17.713 0 44.045 163.746

Prevrednotovalni poslovni odhod. 2.055 502 532 1.897 0 0 0 4.986 13.651 789 0 14.440 19.426

DRUGI STROŠKI 49.056 15 78 148 44 3.380 100 52.821 241 14.707 0 14.948 67.769

FINANČNI ODHODKI 394 50 49 1.204 98 195 285 2.275 895 506 0 1.401 3.676

DRUGI ODHODKI 2.650 0 0 0 0 0 0 2.650 4.410 0 4.410 7.060

ČISTI DOBIČEK PRED OBDAVČIT. (A - B ) 13.475 -7.997 -15.129 12.735 -1.519 0 12.389 13.954 49.592 0 0 49.592 63.546

DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB 0 0 0 12.831 12.831 12.831

ČISTI DOBIČEK PO OBDAVČITVI (C-Č) 13.475 -7.997 -15.129 12.735 -1.519 0 12.389 13.954 36.761 0 0 36.761 50.715

POKRITJE SPLOŠNIH STROŠKOV 68.963 11.506 23.136 106.475 17.290 33.240 52.770 313.380 122.576 0 0 122.576 435.956

%UPRAVNIH STROŠKOV /SKUPNI US 15,82 2,64 5,31 24,42 3,97 7,62 12,10 71,88 28,12 0,00 0,00 28,12 100,00

POSLOVNI NAČRT 2018

- 48 -


6.3. POJASNILA K PREDRAČUNSKIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

6.3.1. Bilanca stanja

SREDSTVA

Načrtujemo, da bo na dan 31.12.2018 znašalo premoženje naše družbe 1.982.116 EUR, in sicer:

v EUR Načrtovano 2018 Ocena 2017 Leto 2016

Dolgoročna sredstva 961.876 849.732 667.711

Kratkoročna sredstva 1.018.540 1.007.124 1.047.343

Aktivne časovne razmejitve 1.700 1.666 1.272

Skupaj sredstva 1.982.116 1.858.522 1.716.326

DOLGOROČNA SREDSTVA

v EUR Načrtovano 2018 Ocena 2017 Leto 2016

Neopredmetena osnovna sredstva 26.541 33.542 31.289

Opredmetena osnovna sredstva 920.578 804.213 626.857

Dolgoročne poslovne terjatve 14.757 11.977 9.565

Skupaj dolgoročna sredstva 961.876 849.732 667.711

Neopredmetena sredstva (26.541)

Ocenjujemo, da bo na dan 31.12.2018 znašalo stanje neopredmetenih osnovnih sredstev 26.541 EUR, kar izhaja iz

ocenjenega stanja leta 2017, nabave programske opreme za 3.000 EUR na upravi ter zmanjšanju za predpisano

amortizacijo 10.000 EUR.

Opredmetena osnovna sredstva (920.578)

Načrtovana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2018 v višini 920.578 EUR izhaja iz ocenjenega stanja

leta 2017 in vključuje predvideno nabavo opreme, delovnih strojev in vozil v gospodarskih javnih službah in drugih

dejavnostih komunalnega značaja v višini 294.000 EUR ter zmanjšanje v višini obračunane amortizacije 177.636 EUR.

Dolgoročne poslovne terjatve (14.757)

Načrtovane dolgoročne terjatve na dan 31.12.2018 so v višini 14.757 EUR. V tej skupini so izkazana obvezna zakonska

vplačila v rezervni sklad za enote v lasti družbi in poraba sredstev za vzdrževalna dela na objektu Komunale.

KRATKOROČNA SREDSTVA

v EUR Načrtovano 2018 Ocena 2017 Leto 2016

Zaloge materiala 77.200 77.470 74.824

Kratkoročne poslovne terjatve 602.700 596.733 576.164

Denarna sredstva 338.640 332.921 396.355

Skupaj kratkoročna sredstva 1.018.540 1.0007.124 1.047.343

Zaloge materiala (77.200)

Zaloge surovin in materiala, ki so potrebne za opravljanje gospodarskih javnih služb in za potrebe drugih dejavnosti

komunalnega značaja, načrtujemo v višini 77.200 EUR in predstavljajo optimalne zaloge, ki zagotavljajo nemoteno

opravljanje naših dejavnosti.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 49 -


Kratkoročne poslovne terjatve (602.700)

Načrtovane kratkoročne poslovne terjatve na dan 31.12.2018 znašajo 602.700 EUR in so sestavljene iz kratkoročnih

terjatev do kupcev v višini 548.134 EUR in kratkoročnih terjatev do drugih (do države za davke in sodne takse) v znesku

54.566 EUR.

Denarna sredstva (338.640)

Plačilni promet bomo v letu 2018 opravljali preko transakcijskega računa pri Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana in SKB

d.d. Ljubljana. Predvidevamo, da bodo denarna sredstva na dan 31.12.2018 v višini 338.640 EUR.

KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (1.700)

Aktivne časovne razmejitve konec leta 2017 načrtujemo v višini 1.700 EUR in sicer kot kratkoročne odložene stroške,

ki predstavljajo izdatke povezane s poslovnimi učinki v naslednjem obračunskem obdobju.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Načrtujemo, da bodo obveznosti do virov na dan 31.12.2018 v višini 1.982.116 EUR, in sicer:

v EUR Načrtovano 2018 Ocena 2017 Leto 2016

Kapital 637.461 589.554 538.749

Rezervacije in DČPR 321.606 275.790 297.736

Dolgoročne obveznosti 117.342 175.041 46.774

Kratkoročne obveznosti 789.390 719.431 746.585

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 116.317 98.706 86.482

Skupaj obveznosti do virov sredstev 1.982.116 1.858.522 1.716.326

KAPITAL (637.461)

Kapital sestavljajo vpoklicni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek ali primanjkljaj iz prevrednotenja,

nerazporejeni čisti dobiček iz prejšnjih let ter čisti dobiček poslovnega leta.

Na dan 31.12.2018 načrtujemo sledečo sestavo kapitala:

v EUR Načrtovano 2018 Ocena 2017 Leto 2016

Vpoklicani kapital 291.900 291.900 291.900

Kapitalske rezerve 125.090 125.090 125.090

Rezerve iz dobička 121.149 121.149 80.557

Presežek/primanjkljaj iz prevrednot. 700 700 610

Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let 50.715 0 0

Čisti poslovni izid poslovnega leta 47.907 50.715 40.592

Skupaj kapital 637.461 589.554 538.749

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (321.606)

Načrtujemo, da bo na dan 31.12.2018 stanje dolgoročnih rezervacij v višini 90.956 EUR, in sicer iz naslova odpravnin

in jubilejnih nagrad v znesku 84.400 EUR, razmejenih stroškov 1.872 EUR in rezervacij iz naslova vnaprej vračunanih

stroškov 4.586 EUR. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so v višini 230.650 EUR. V skupini pasivnih časovnih

razmejitev so vključene državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev in so namenjene

pokrivanju stroškov amortizacije teh sredstev. Porabljajo se s prenašanjem med poslovne prihodke v višini obračunane

amortizacije.

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (117.342)

Načrtovana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti na dan 31.12.2018 je 117.342 in vključuje obveznosti za

odplačilo kreditov, ki zapadejo v plačilo do leta 2020 (posojilo za vozilo za ravnanje z odpadki in poslovne prostore).

POSLOVNI NAČRT 2018

- 50 -


KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (789.390)

Načrtovane kratkoročne obveznosti so sestavljene iz finančnih obveznosti v višini 137.697 EUR in poslovnih obveznosti

v znesku 651.693 EUR.

Med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi je tisti del dolgoročnih posojil, ki bo odplačan v letu 2018 v višini 57.697

EUR (posojilo za vozilo za ravnanje z odpadki in poslovne prostore) in načrtovan znesek 80.000 EUR za financiranje

osnovnih sredstev.

Kratkoročne poslovne obveznosti so načrtovane obveznosti do dobaviteljev v višini 451.443 EUR in druge kratkoročne

poslovne obveznosti (obveznosti za davke, okoljske dajatve in do zaposlenih) v znesku 200.250 EUR.

Načrtujemo, da bomo v letu 2018 poravnavali obveznosti v pogodbenih rokih, plačila obveznosti do dobaviteljev, ki

bodo nastala iz podizvajalskih pogodb, bomo vezali na plačila investitorjev oziroma naročnika.

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (116.317)

Pasivne časovne razmejitve načrtujemo konec leta 2018 v višini 116.317 EUR kot kratkoročne odložene prihodke.

ZABILANČNA SREDSTVA

Na tej postavki so vodena sredstva gospodarske infrastrukture – zemljišča, gradbeni objekti, oprema in investicije v

teku, ki so v lasti Občine Sevnica, Komunala pa ima ta sredstva v najemu.

Načrtovana vrednost gospodarske infrastrukture na dan 31.12.2018 znaša 24.168.328 EUR. Načrtovano stanje izhaja

iz ocenjenega stanja za leto 2017, povečanju za predvidene investicije v gospodarsko infrastrukturo v višini 300.000

EUR ter zmanjšanju za obračunano amortizacijo 910.000 EUR.

6.3.2. Izkaz poslovnega izida

PRIHODKI

Predračun prihodkov iz poslovanja je sestavljen na osnovi predračunov posameznih dejavnosti in temelji na

načrtovanem obsegu dejavnosti za leto 2018 ter veljavni zakonodaji.

Razčlenitev prihodkov je sledeča:

v EUR

Poslovni prihodki

- prihodki v gospodarskih javnih službah

- prihodki v drugih dejavnostih komun. značaja

Finančni prihodki

- prihodki v gospodarskih javnih službah

- prihodki v drugih dejavnostih komun. značaja

Drugi prihodki – izredni prihodki

- prihodki v gospodarskih javnih službah

- prihodki v drugih dejavnostih komun. značaja

Skupaj prihodki

- prihodki v gospodarskih javnih službah

- prihodki v drugih dejavnostih komun. značaja

Načrtovano

2018

5.829.069

4.345.382

1.483.687

5.200

0

5.200

4.500

0

4.500

5.838.769

4.345.382

1.493.387

Ocena 2017 Leto 2016

5.562.813

4.091.095

1.471.718

5.015

10

5.005

4.470

0

4.470

5.572.298

4.091.105

1.481.193

4.743.877

3.642.118

1.101.759

2.370

0

2.370

3.191

2

3.189

4.749.438

3.642.120

1.107.318

Poslovni prihodki (5.829.069)

Načrtovani poslovni prihodki za leto 2018 so v višini 5.829.069 EUR, in sicer čisti prihodki 5.222.585 EUR (90%) in drugi

poslovni prihodki 606.484 EUR (10%).

POSLOVNI NAČRT 2018

- 51 -


Poslovni prihodki v EUR

Načrtovano

2018

Ocena 2017 Leto 2016

Čisti prihodki od prodaje

- od opravljanja gospodarskih javnih služb

- od opravljanja drugih dejavnosti kom. značaja

5.222.585

3.772.718

1.449.867

4.963.389

3.570.917

1.392.472

4.140.443

3.077.796

1.062.647

Drugi poslovni prihodki

- cenovna subvencija

- drugi poslovni prihodki

606.484

459.721

146.763

599.424

438.626

160.798

603.434

480.310

123.124

Skupaj poslovni prihodki 5.829.069 5.572.298 4.743.877

Načrtovani čisti prihodki od prodaje na gospodarskih javnih službah znašajo v letu 2018 3.772.718 EUR, čisti prihodki

od opravljanja drugih dejavnosti komunalnega značaja so v višini 1.449.867 EUR.

Drugi prihodki so načrtovani v višini 606.484 EUR, med katerimi je subvencija v višini 459.721 EUR, na vodovodu v višini

112.777 EUR, kanalizaciji 175.179 EUR in čistilni napravi 171.765 EUR.

Prihodki od subvencije so tisti prihodki, ki jih bo namesto uporabnikov komunalnih storitev plačala Občina in

predstavlja tisti del stroškov najemnine, ki niso vključeni v obračunsko ceno storitve. Cene komunalnih storitev se

oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb

varstva okolja.

Drugi poslovni prihodki so v višini 146.763 EUR in so oblikovani iz naslova odškodnin od zavarovalnice, podpore pri

prodaji električne energije, od odprave dolgoročnih rezervacij za porabljeno amortizacijo, poplačila terjatev, za katere

so bili v preteklih letih oblikovani popravki vrednosti in subvencije, pridobljene na osnovi objavljenih razpisov.

Finančni prihodki (5.200)

Finančni prihodki so za leto 2018 načrtovani v višini 5.200 EUR (prihodki od obresti od danih posojil ter od zamudnih

obresti pri terjatvah).

Drugi prihodki – izredni prihodki (4.500)

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v načrtovanem obdobju povečujejo poslovni izid rednega

poslovanja. Med drugimi finančnimi prihodki so evidentirani prihodki za izterjane sodne stroške (sodne takse, stroške

izvršitelja in manipulativne stroške).

ODHODKI IZ POSLOVANJA

v EUR Načrtovano 2018 Ocena 2017 Leto 2016

Poslovni odhodki 5.766.919 5.498.016 4.686.412

Finančni odhodki 4.677 3.676 2.858

Drugi odhodki - izredni 7.150 7.060 6.676

Skupaj odhodki 5.778.746 5.508.752 4.695.946

Poslovni odhodki (5.766.919)

Načrtovani poslovni odhodki v letu 2018 so 5.766.919 EUR, v gospodarskih javnih službah znašajo 4.326.952 EUR (75%),

v drugih dejavnostih komunalnega značaja 1.439.967 EUR (25%).

Sestava poslovnih odhodkov:

Vrste poslovnih Načrtovano Struktura

Struktura

Struktura

Ocena 2017

Leto 2016

odhodkov v EUR 2018 v %

v %

v %

Stroški blaga, materiala

in storitev 3.869.969 67,11 3.848.688 70,00 3.188.240 68,03

Stroški dela 1.635.544 28,36 1.398.387 25,44 1.263.502 26,96

POSLOVNI NAČRT 2018

- 52 -


Odpisi vrednosti 194.112 3,37 183.172 3,33 169.237 3,61

Drugi stroški 67.294 1,16 67.769 1,23 65.433 1,40

Skupaj poslovni odhodki 5.766.919 100,00 5.498.016 100,00 4.686.412 100,00

Med načrtovanimi poslovnimi odhodki v višini 5.766.919 EUR predstavljajo največji delež stroški materiala in storitev

67,1%, stroški dela so 28,3 %, stroški odpisa vrednosti 3,4 % ter drugi poslovni odhodki 1,2 %.

Stroški blaga, materiala in storitev so za leto 2018 načrtovani v višini 3.869.969 EUR.

v EUR

Stroški materiala:

- stroški materiala v gospodarskih javnih službah

- stroški materiala v drugih dejavnostih komun.

značaja

Stroški storitev:

- stroški storitev v gospodarskih javnih službah

- stroški storitev v drugih dejavnostih komun.

značaja

Načrtovano

2018

736.387

487.875

248.512

3.133.582

2.667.105

466.477

Ocena 2017 Leto 2016

699.841

463.080

236.761

3.148.847

2.577.943

570.904

623.455

381.564

241.891

2.564.785

2.259.316

305.469

Skupaj stroški materiala in storitev 3.869.969 3.848.688 3.188.240

Najemnina za uporabo infrastrukture na gospodarskih javnih službah je za leto 2018 načrtovana v višini 854.950

EUR. Osnova za najemnino leta 2018 je obračunana amortizacija leta 2016.

Pregled pomembnejših podatkov:

Leto Stanje GI 31.12.

Am GI 31.12.(brez

pogrebne)

Najemnina 31.12. Subvencija 31.12.

2009 10.388.769 233.822 0 146.662*

2010 23.705.478 457.927 233.822 143.376

2011 23.829.043 759.792 457.925 365.855

2012 25.639.655 753.087 759.792 647.500

2013 27.366.565 767.902 753.087 637.405

2014 26.901.548 824.722 767.902 498.314

2015 26.140.981 824.544 824.722 475.953

2016 25.358.944 854.951 824.722 480.310

Ocena 2017 24.778.328 883.343 824.544 438.626

Načrt. 2018 24.168.328 903.468 854.950 459.721

*do leta 2010 smo skladno s SRS odpisovali amortizacijo

POSLOVNI NAČRT 2018

- 53 -


759.792 753.087 767.902

824.722 824.722 824.544 854.950

647.500 637.405

457.925

365.855

498.314

475.953 480.310

438.626 459.721

233.822

143.376

61,32 79,89 85,22 84,64 64,89 57,71 58,24 53,20 53,77

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 ocena

2017

plan

2018

Graf: Najemnina za infrastrukturo in cenovna subvencija za leto 2010-2016, ocenjeno 2017 in načrtovano leto 2018

Načrtovani stroški dela za leto 2018 znašajo 1.635.544 EUR in so višji glede na ocenjene leta 2017 za 17 %. Bruto plače

v višini 1.176.336 EUR so glede na ocenjene 2017 višje za 17 % zaradi predvidenih novih zaposlitev. Načrtovana

povprečna bruto plača na delavca za leto 2018 je 1.411,29 EUR (ocenjena za leto 2017 je 1.374,88 EUR), načrtovan

regres je v višini 1.030 EUR na delavca. Med drugimi stroški dela je po priporočilu Zbornice komunalnega gospodarstva

in podpisani Tarifni prilogi h KPKD, objavljeni v UL 80/2017, z dne 29.12.2017, upoštevano povračilo za prehrano med

delom v višini kot določa kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti.

Odpisi vrednosti so načrtovani v višini 194.112 EUR. Amortizacija sredstev podjetja je v višini 187.636 EUR in

prevrednotovalni poslovni odhodki v višini 6.476 EUR.

Drugi poslovni odhodki so za leto 2018 predvideni v znesku 67.294 EUR in vključujejo vodno povračilo, prispevke za

vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in prispevek za stavbno zemljišče.

PREDRAČUN STOPENJSKEGA PRIKAZA IZKAZA POSLOVNEGA USPEHA

a) Ugotovitev rezultata iz poslovanja

Najemnina Subvencija % subvencije

v EUR

Načrtovano

2018

Ocena 2017 Leto 2016

Poslovni prihodki 5.829.069 5.562.813 4.743.877

- čisti prihodki od prodaje 5.222.585 4.963.389 4.140.443

- drugi poslovni prihodki

606.484 599.424 603.434

od tega cenovna subvencija

459.721 438.626 480.310

Poslovni odhodki 5.766.919 5.498.016 4.686.412

- stroški materiala in storitev

3.869.969 3.848.688 3.188.240

od tega najemnina za infrastrukturo

854.950 824.544 824.722

- stroški dela 1.635.544 1.398.387 1.263.502

- odpisi vrednosti 194.112 183.172 169.237

- drugi poslovni odhodki 67.294 67.769 65.443

DOBIČEK / IZGUBA IZ POSLOVANJA 62.150 64.797 57.465

POSLOVNI NAČRT 2018

- 54 -


) Ugotovitev rezultata iz financiranja

v EUR

Načrtovano

2018

Ocena 2017 Leto 2016

Finančni prihodki 5.200 5.015 2.370

- finančni prihodki iz danih posojil 100 42 58

- finančni prihodki iz poslovnih terjatev 5.100 4.973 2.312

Finančni odhodki 4.677 3.676 2.858

- finančni odhodki iz finančnih obveznosti

- finančni odhodki iz drugih finančnih obvezn.

- finančni odhodki iz poslovnih obveznosti

4.677

0

0

3.204

336

136

1.040

1.818

0

DOBIČEK IZ FINANCIRANJA 523 1.339 -488

c) Ugotovitev rezultata iz naslova drugih prihodkov odhodkov (zunaj rednega delovanja)

v EUR

Načrtovano

2018

Ocena 2017 Leto 2016

Drugi prihodki 4.500 4.470 3.191

Drugi odhodki 7.150 7.060 6.676

POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA -2.650 -2.590 -3.485

č) Zbirni prikaz stopenjskega izkaza poslovnega izida

v EUR

Načrtovano

2018

Ocena 2017 Leto 2016

Dobiček / Izguba iz poslovanja 62.150 64.797 57.465

Dobiček iz financiranja 523 1.339 -488

Poslovni izid zunaj rednega delovanja -2.650 -2.590 -3.485

Davek od dohodka pravnih oseb -12.116 -12.831 -10.763

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 47.907 50.715 42.729

62.150

47.907

PI iz

poslovanja

523

PI iz

financiranja

-2.650 -12.116

PI zunaj DDPO

rednega delov.

Čisti dobiček

6.3.3. Davek od dohodka pravnih oseb

Načrtovani davek od dohodka pravnih oseb za leto 2018 v višini 12.116 EUR je obračunan po stopnji 19 % z

upoštevanimi olajšavami.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 55 -


6.3.4. Izkaz bilančnega dobička

Bilančni dobiček v EUR

Načrtovano

31.12.2018

Ocena

31.12.2017

Leto 2016 po

sklepu

Občinskega

sveta

3.4.2017

Leto 2016

Čisti poslovni izid poslovnega leta 47.907 50.715 0

a)

42.729

/ čista izguba poslovnega leta

b) Preneseni čisti dobiček 50.715 0 0 0

Povečanje rezerv iz dobička po

0 0 0

c)

2.137

sklepu uprave (zakonskih)

č) BILANČNI DOBIČEK (a+b-c) 98.622 50.715 0 40.592

Pojasnilo k izkazu bilančnega dobička

Bilančni dobiček na dan 31.12.2016 v znesku 40.592 EUR je sestavljen iz:

- čistega dobička iz leta 2016 v znesku 40.592 EUR.

S sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica št. 014-0005/2017, z dne 03.04.2017, se je bilančni dobiček v višini 40.592

EUR razporedil v:

- povečanje zakonskih rezerv 4.766 EUR

- druge rezerve v znesku 35.826 EUR

Bilančni dobiček leta 2016 po tej razporeditvi na dan 3.4.2017 znaša 0 EUR.

V izkazu bilančnega dobička za leto 2018 je prikazan bilančni dobiček v višini 98.622 EUR. Sestavljen je iz dobička leta

2018 v znesku 47.907 EUR in dobička leta 2017 v višini 50.715 EUR, katerega bo s sklepom razporedil Občinski svet

Občine Sevnica.

POSLOVNI NAČRT 2018

- 56 -


7. NAČRTOVANI PRIKAZ IZRAČUNAVANJA SPLOŠNIH STROŠKOV ZA RAZPOREJANJE NA

POSAMEZNE DEJAVNOSTI ZA LETO 2018

7.2. SPLOŠNO

Dejavnosti podjetja so razdeljene v dve skupini, in sicer:

a) Glavne dejavnosti so glede na vire financiranja razdeljene v dve skupini:

1. Dejavnosti individualne rabe, ki se financirajo s strani uporabnikov storitev:

- oskrba s pitno vodo

- odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda

- ravnanje z odpadki

- urejanje in vzdrževanje pokopališč ter pogrebne storitve.

2. Dejavnosti kolektivne rabe, ki se financirajo iz proračuna Občine:

- vzdrževanje občinskih javnih cest

- urejanje in čiščenje javnih površin.

b) Druge dejavnosti komunalnega značaja

- tržna dejavnost (tržna dejavnost, energetika, investicije in razvoj, inženiring, vodenje projektov),

- skupne službe, katero sestavljajo dejavnosti vodenje podjetja, splošnih in kadrovskih zadev

ter finance in računovodstvo.

Skladno z določili Slovenskega računovodskega standarda 32(2016) vodimo ločene računovodske evidence za

posamezne dejavnosti oz. poslovnoizidna mesta. Znotraj posameznih dejavnosti so oblikovana stroškovna mesta, na

katerih se zbirajo prihodki, stroški in odhodki ter se ugotavlja poslovni izid.

7.2. SODILA ZA RAZPOREJANJE PRIHODKOV, NEPOSREDNIH STROŠKOV, POSREDNIH PROIZVAJALNIH

STROŠKOV TER SPLOŠNIH STROŠKOV

Sodila za razporejanje prihodkov in stroškov po dejavnostih so opisana v Metodologiji za razporejanje prihodkov in

odhodkov ter stroškov po dejavnostih.

Razporejanje prihodkov

Neposredne prihodke od prodaje, ki predstavljajo pretežni del prihodkov, razporejamo na ustrezna stroškovna mesta

neposredno. Prav tako pa neposredno razporejamo tudi druge poslovne prihodke, kamor sodijo odškodnine, prejete

iz naslova zavarovanja sredstev. Bonuse zavarovalnice vežemo na obračunano premijo po zavarovalnih policah.

Prihodke od financiranja in izredne prihodke (izterjane stroške po tožbah) evidentiramo na stroškovno mesto skupne

službe.

Razporejanje neposrednih proizvajalnih stroškov

Neposredne stroške, ki se nanašajo na posamezno dejavnost, evidentiramo na stroškovna mesta direktno iz

knjigovodskih listin (likvidiranih računov) in obračunov (materialni obračun, obračun plače in obračun amortizacije).

Med neposredne oziroma direktne stroške uvrščamo stroške:

- materiala, drobnega inventarja

- stroške energije (električna energija je evidentirana po odjemnih mestih, ki se nahajajo na stroškovnem mestu)

- goriva (na stroškovna mesta, na katerih so evidentirana vozila)

- prevoznih in ostalih eksternih in internih storitev

- neposredne stroške dela (bruto plače in prispevke delodajalca, regres za prehrano in prevoz na delo)

razporejamo direktno na stroškovna mesta na osnovi opravljenih ur dela na posameznem stroškovnem mestu

- amortizacije (na stroškovna mesta, kjer so evidentirana osnovna sredstva).

POSLOVNI NAČRT 2018

- 57 -


Razporejanje posrednih proizvajalnih stroškov

V tej skupini stroškov so stroški dela vodij dejavnosti in ostali stroški, ki se nanje nanašajo (kilometrina, izobraževanje,

telefonski stroški). Stroške dela delavcev, ki stalno opravljajo delo za več enot, razporedimo na osnovi porabljenih ur

oz. izkušenj in izrazimo v %.

Razporejanje splošnih stroškov

Del prihodkov in stroškov poslovanja, za katere je značilno, da niso neposredno odvisni od izvajanja dejavnosti in jih ni

mogoče neposredno razporediti na temeljne dejavnosti, evidentiramo na skupnem splošnem stroškovnem mestu -

skupne službe. Na tem stroškovnem mestu se zbirajo:

a) stroški dela:

- vodenja podjetja (direktor)

- kadrovske službe in tajništva (vodja službe za splošne in kadrovske zadeve)

- finančno-računovodske službe (vodja službe za finance in računovodstvo, vodja knjigovodstva, finančni

referent I, finančni referent II., obračun komunalnih in ostalih storitev, saldakonti kupcev in izterjava)

- 20 % stroškov dela vodje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter

- 20 % stroškov dela vodje gospodarskih javnih služb.

b) stroški materiala: stroški električne energije poslovnega objekta, stroški goriva za vozila, pisarniški material,

strokovni časopisi in literatura

c) stroški storitev: stroški vzdrževanja računalniške in programske opreme, avtomobilov, povračila stroškov zaposlenih

v zvezi z delom, storitve plačilnega prometa, zavarovalne premije, stroški odvetniških storitev, stroški revidiranja,

stroški reklame in reprezentance, sejnine, stroški telefonskih stroškov za delavce, ki so bremenjeni na skupnih

službah, poštni stroški, čiščenje poslovnih prostorov uprave, komunalne storitve in ogrevanje

č) amortizacija za osnovna sredstva, ki se uporabljajo v skupnih službah

d) drugi stroški in odhodki.

V skladu z Uredbo MEDO stroške reprezentance, sponzorstva, donacije, vzdrževanja poslovnega objekta skupnih služb

razporejamo v breme tržnih dejavnost, saj niso upravičeni kalkulativni element cene storitev GJS.

Bistveno načelo pri določanju višine splošnih stroškov je, da je posamezno stroškovno mesto obremenjeno s stroški v

skladu z opravljenimi aktivnostmi, potrebnimi za njihovo izvajanje na osnovi vzročno posledične zveze med splošnimi

stroški in temeljnimi dejavnostmi.

1. Razporejanje splošnih stroškov na dejavnosti drugih občinskih gospodarskih javnih službah varstva okolja

(javne površine, ceste in pogrebna ter pokopališka dejavnost)

Urejanje javnih površin – sodilo za pripis splošnih stroškov je opredeljeno v pogodbi za urejanje javnih površin

z Občino Sevnica in je izračunano iz razmerja med splošnimi stroški podjetja in celotnimi prihodki podjetja za

preteklo leto.

Vzdrževanje lokalnih javnih cest – sodilo za pripis splošnih stroškov je izračunano iz razmerja med splošnimi

stroški podjetja in celotnimi prihodki podjetja za preteklo leto. Iz osnove za obračun splošnih stroškov je izločen

načrtovan znesek stroška asfaltacije.

Pogrebna služba – sodilo je določeno v znesku na pokop.

2. Razporeditev splošnih stroškov na dejavnost GJS in druge dejavnosti komunalnega značaja (TRG in

energetika)

Na stroškovnem mestu skupne službe ugotovimo razliko med prihodki in stroški ter odhodki, kar predstavlja

upravne stroške podjetja. Od teh odštejemo upravne stroške, ki so dogovorjeni (za pogrebno službo, urejanje

javnih površin ter ceste) in dobimo nerazporejeni del upravnih stroškov, ki ga razporedimo na GJS in druge

dejavnosti komunalnega značaja na osnovi deleža proizvajalnih stroškov posamezne dejavnosti v skupnih

stroških s prilagoditvijo (v GJS je izločena najemnina, v drugih dejavnostih komunalnega značaja pa asfaltacija).

POSLOVNI NAČRT 2018

- 58 -


a) Razporejanje splošnih stroškov v dejavnostih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva

okolja

Sodilo za razporejanje splošnih stroškov javnih gospodarskih služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in

odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, je delež proizvajalnih stroškov

posamezne javne službe v celotnih proizvajalnih stroških gospodarskih javnih služb s prilagoditvijo (iz

proizvajalnih stroškov je izvzeta najemnina gospodarske infrastrukture).

b) Razporejanje splošnih stroškov na druge dejavnosti komunalnega značaja

Splošne stroške na TRG in energetiko razporedimo na osnovi deleža proizvajalnih stroškov .

7.3. NAČRTOVANA RAZPOREDITEV SPLOŠNIH STROŠKOV PO DEJAVNOSTIH

Naziv SM 2018

Načrtovano Ocena Realizirano

%

%

splošnih 2017 splošnih 2016

stroškov

stroškov

%

splošnih

stroškov

Vodovod 69.211 15,11 68.963 15,82 77.446 17,75

Kanalizacija 13.085 2,86 11.506 2,64 12.318 2,82

Čistilna naprava 25.125 5,49 23.137 5,31 25.266 5,79

Ravnanje z odpadki 114.996 25,11 106.475 24,42 100.807 23,11

Skupaj osnovne GJS 222.417 48,57 210.081 48,19 215.837 49,47

Pogrebna služba 16.900 3,69 17.290 3,97 14.040 3,22

Javne površine 34.143 7,46 33.240 8,62 32.971 7,56

Vzdrževanje občinskih cest 56.721 12,39 52.770 12,10 49.029 9,86

Skupaj druge GJS 107.764 23,54 103.300 24,69 90.040 20,64

Tržna dejavnost 127.695 27,89 122.575 28,12 130.407 29,89

Skupaj druge dejavnosti

komunalnega značaja

127.695 27,89 122.575 28,12 130.407 29,89

SKUPAJ SPLOŠNI STROŠKI 457.876 100,00 435.956 100,00 432.439 100,00

Načrtovani splošni stroški za leto 2018 v višini 457.876 EUR predstavljajo v primerjavi s skupnimi prihodki 5.838.769

EUR 7,84 % (ocena za leto 2017 je 7,82 %, leto 2016 – 9,19%).

5.838.769

5.572.298

4.749.437

457.876 435.956 436.284

7,84 7,82 9,19

Načrtovano 2018 Ocena 2017 2016

Skupni prihodki v GJS in drugih dejavnostih komunal. značaja Splošni stroški Delež v %

POSLOVNI NAČRT 2018

- 59 -


7.4. NAČRTOVANA RAZPOREDITEV STROŠKOV NA NEPOSREDNE IN POSREDNE PROIZVAJALNE STROŠKE TER SPLOŠNE STROŠKE ZA LETO 2018

Vodovod

Kanalizacija

GJS OBVEZNE GJS DRUGE Uprava

Čistilna

naprava

Ravnanje

z

odpadki

Skupaj

GJS

Tržna

dejavnost

Pogrebna in

pokop.dej.

Javne

površine

Vzdrževanje

cest

SKUPAJ

druge GJS

Uprava

SKUPAJ

PODJETJE

1 2 3 4 5 6=2do5 7 8 9 10 11=8+9+10 12 13=6+7+11

a) Neposredni

proizvajalni stroški 772.600 396.066 427.341 837.887 2.433.894 1.252.762 176.129 406.185 848.905 1.431.219 477.076 5.594.951

Stroški materiala 92.390 16.330 48.600 68.000 225.320 232.412 27.810 36.281 198.464 262.555 16.100 736.387

Stroški storitev 535.158 354.204 337.281 449.264 1.675.907 671.045 66.611 99.308 494.803 660.722 125.613 3.133.287

Od tega najemnina

infrasturukture GJS 277.467 314.363 251.960 11.160 854.950 0 0 0 0 0 0 854.950

Od tega ZP

infrasturukture GJS 16.627 5.027 1.793 493 23.940 0 248 248 0 24.188

Stroški amortizacije 13.561 1.534 8.934 43.635 67.664 30.357 7.207 27.273 36.622 71.102 18.513 187.636

Stroški dela 79.155 23.443 31.942 274.138 408.678 315.594 74.198 239.257 118.145 431.600 296.172 1.452.044

Drugi poslovni stroški 47.494 0 0 0 47.494 400 0 4.000 400 4.400 15.000 67.294

Prevrednotovalni

poslovni odhodki 2.055 502 532 1.897 4.986 500 200 0 0 200 790 6.476

Finančni odhodki 137 53 52 953 1.195 2.454 103 66 471 640 388 4.677

Drugi finančni odhodki -

izredni 2.650 0 2.650 0 0 0 0 4.500 7.150

b) Posredni proizvajalni

stroški 22.162 16.098 12.407 32.777 83.444 47.652 1.845 30.432 20.422 52.699 0 183.795

Amortizacija 0 0 0

Stroški dela 22.145 16.098 12.407 32.577 83.227 47.652 1.845 30.354 20.422 52.621 183.500

Stroški storitev 17 0 0 200 217 0 78 0 78 295

c) Splošni stroški 69.211 13.085 25.125 114.996 222.417 127.695 16.900 34.143 56.721 107.764

-

457.876 0

SKUPAJ PROIZVAJALNI

STROŠKI 863.973 425.249 464.873 985.660 2.739.755 1.428.109 194.874 470.760 926.048 1.591.682 19.200 5.778.746

POSLOVNI NAČRT 2018

- 60 -


8. NAČRTOVANE INVESTICIJE IN NJIHOVI VIRI ZA LETO 2018

8.1. DEJAVNOST GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

Naziv investicije

8.2. DRUGE DEJAVNOSTI KOMUNALNEGA ZNAČAJA

8.3. REKAPITULACIJA

Investirani

znesek

Amortizacij

a osnovnih

sredstev

Drugi viri

Presežek -

primanjkljaj

Opombe

1 2 3 4 5=3+4-2 6

1. RAVNANJE Z ODPADKI 20.592 21.166 0 574

Zabojniki 5.000

Odplačilo obrokov za smetarsko vozilo, nabavljeno v letu 2015 15.592

2. POGREBNA SLUŽBA 2.000 7.207 0 0

Oprema 2.000

3. CESTE 164.000 32.513 119.188 -12.299

Traktor s prikolico oziroma dvoosni kamion 80.000

Rovokopač 84.000

4. KANALIZAIJA IN ČISTILNA NAPRAVA 6.000 5.279 -721

Cisterna za greznične mulje 6.000

5. JAVNE POVRŠINE 5.000 0 5.000 0

Oprema 5.000 5.000

6. VODOVOD 0 12.446 0 12.446

SKUPAJ INVESTICIJE V GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH (1 do 5) 197.592 78.611 124.188 0

Naziv investicije

Investirani

znesek

Amortizacija

osnovnih

sredstev

VIRI

Drugi viri

Presežek -

primanjkljaj

1 2 3 4 5=3+4-2 6

1. TRŽNA DEJAVNOST 190.107 29.537 149.057 -11.513

Nadomestitev Odplačilo dolgoročnega in nove nabave kredita orodja za nabavo in opreme poslovnih prostorov 4.000

Claudia in Krašna 42.107

Opombe

Vlaganja v opremo poslovnega prostora Claudia 40.000

Raztežilnik z MHE Pecelj 95.000

dobiček preteklih

let/kapital

Nabava tovornega vozila 9.000

2. SKUPNE SLUŽBE 7.000 18.513 11.513

Nadomestitev računalniške in pisarniške opreme 4.000

Nadgradnja informacijskega sistema - BIS 3.000

SKUPAJ INVESTICIJE V DRUGE DEJAVNOSTI KOMUNALNEGA ZNAČAJA (1 + 2) 197.107 48.050 149.057 0

Naziv investicije

Investirani

znesek

Amortizacija

osnovnih

sredstev

VIRI

Drugi viri

Presežek -

primanjkljaj

1 2 3 4 5=3+4-2 6

1. INVESTICIJE V GJS 197.592 78.611 124.188 0

2. INVESTICIJE V DRUGE DEJAVNOSTI KOMUNALNEGA ZNAČAJA 197.107 48.050 149.057 0

SKUPAJ INVESTICIJE (1 + 2) 394.699 126.661 273.245 0

VIRI

Opombe

Načrtovana vrednost investicij v lastna osnovna sredstva za let 2018 je 394.699 EUR in je sestavljena iz vlaganj v :

a) opremo in vozila v višini 242.000 EUR, kar bo pokrito z amortizacijo 68.961 EUR in drugimi viri v višini 173.039 EUR (delno iz dobička 2016, dotacija Občine

Sevnica in kratkoročni kredit)

b) raztezilnik Pecelj 95.000 EUR, katerega bomo pokrili z dobičkom iz preteklih let, ki je bil s sklepom Občinskega sveta št. 014-0009/2016 z dne 25.03.2016

namenjen povečanju osnovnega kapitala ter drugih rezerv

c) odplačilo kreditnih obveznosti v višini 57.699 EUR bo financiran iz sredstev amortizacije

POSLOVNI NAČRT 2018

- 61 -


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

10. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Nadaljnji razvoj destinacije Lisca Sevnica

Številka: 354-0020/2013

Pripravljavec gradiva:

Oddelek za gospodarske dejavnosti

Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo

Poročevalca:

Vlasta Kuzmički, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti

Božidar Beci, predsednik Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo


ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

Številka: 354-0020/2013

Datum: 1. 2. 2018

OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

Zadeva: NADALJNJI RAZVOJ DESTINACIJE LISCA SEVNICA

Spoštovani,

V prilogi Nadaljnjega razvoja destinacije Lisca Sevnica so opisane naslednje vsebine:

Kratka uvodna predstavitev območja in njenega turističnega potenciala

Pregled dosedanjih prizadevanj Občine Sevnica za ureditev območja Lisce

Projekt Trajnostni razvoj Lisce za zdravo Posavje

Pogled iz sedanjosti v prihodnost s strani aktivnega lastnika Občine Sevnica ter

Pričakovanja Občine Sevnica s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter

Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Gradivo je pripravljeno z namenom, da se skupaj začrta nadaljnji razvoj območja destinacije

Lisca Sevnica in prouči možnost umestitve Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na območje

destinacije Lisca, kot enega izmed domov v verigi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Z odprtjem takšnega centra na Lisci bi zapolnili sivo liso, saj na območju Posavja Center

šolskih in obšolskih dejavnosti v verigi svojih domov, nima vzpostavljenega doma.

Z lepimi pozdravi,

Vlasta Kuzmički, dipl. ekon., spec.

vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti

Srečko Ocvirk

župan Občine Sevnica

Priloge:

- Gradivo Nadaljnji razvoj destinacije Lisca Sevnica,

- Stališče Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo.


Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

Številka: 354-0020/2013

Datum: 1. 2. 2018

OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

NADALJNI RAZVOJ DESTINACIJE

LISCA SEVNICA

Območje Lisce s Tončkovim domom


DESTINACIJA LISCA

Kratka uvodna predstavitev območja in njenega turističnega potenciala

Lisca je eden najvišjih vrhov Posavja z dolgoletno planinsko, turistično in športno

tradicijo, saj je bila prva planinska koča na Lisci postavljena že leta 1902. 948 metrov

visoka Lisca je priljubljena planinska, kolesarska, izletniška, padalska in turistična

točka. Ima izjemen potencial za razvoj turizma, malega gospodarstva, dopolnilnih

dejavnosti na kmetijah in podeželju ter zaposlitvenih možnosti v ožji in širši regiji.

Tončkov dom, priljubljena planinska, pohodniška in izletniška postojanka, stoji na razgledni

ploščadi na južni strani tik pod vrhom Lisce in je dobil ime po Tončku Čebularju iz Leskovca pri

Krškem, ki je bil po drugi svetovni vojni predsednik Planinskega društva Lisca in je vodil

izgradnjo doma na Lisci, ki so ga odprli leta 1952. Dom je odprt skoraj vse dni v tednu. V treh

gostinskih prostorih je cca. 90 sedežev in točilnica, pred domom pa dodatnih 50 sedišč. Dom

ima 24 sob (po večini dvo- in več posteljne) s skupno 47 ležišči. Nekatere sobe imajo lastno

kopalnico, za druge pa je na voljo skupna kopalnica (WC, prha) s toplo in mrzlo vodo.

Tončkov dom na Lisci

Lisco odlikujejo raznolike naravne danosti, primerne za izobraževalne namene. Lisca se

ponaša z raznovrstno botaniko, pestro favno (ogrožene vrste nevretenčarjev, posebni metulji,

jelenjad, druge gozdne živali) ter daje zanimive in privlačne možnosti za raziskovanje na

področju astronomije, zvezdoslovja in radioamaterstva. Z vrha je ob lepem vremenu najlepši

pogled nad širši del Slovenije, od široke doline Save pa do Snežnika, Slemena, Triglava,

Pohorja, Pece, Kamniško-Savinjskih Alp.

Možnosti raziskovanja na področju astronomije oziroma zvezdoslovja

ter radioamaterstvo na Lisci.

2


Območje severno od Sevnice, kjer se Posavsko hribovje na območju Lisce vzpne 948 m

visoko, v pretežni meri gradita triasni apnenec in dolomit. Kot posledica mehaničnega

preperevanja kamnine se je ob vznožju južnega strmega pobočja, razbrazdano s skalnimi

pečinami in osamelci, izoblikoval obsežen pas s pobočnim gruščem. Geografska lega pogorja

Lisce, ki se razteza v smeri V–Z, pogojuje specifične abiotske dejavnike, različne na južnih in

severnih pobočjih. Uravnan večinoma travniški greben Lisce razmejuje južna prisojna pobočja

z izrazito termofilno vegetacijo in severna pobočja z ilirskimi bukovimi gozdovi. Na južnih

pobočjih Lisce prevladujejo termofilni gozdovi mešanih listavcev s črnim gabrom, razmeroma

pogosta sta ruj in mokovec. Raznolikost gozdnih združb pogojuje pestro favno ogroženih vrst

nevretenčarjev: rogača (Lucanus cervus), ki tukaj dosega velike gostote, ter bukovega

(Morimus funereus) in alpskega kozlička (Rosalia alpina), od metuljev pa gozdnega

postavneža (Euphydryas maturna), petelinčka (Zerynthia polyxena) in sviščevega

mravljiščarja (Maculinea alcon). Slednja se pojavljata tudi na gozdnih jasah. V gozdovih Lisce

so pomembna rastišča gozdnih kukavic, kot je ozkoustna močvirnica (Epipactis leptochila).

Posebnost zahodnega pobočja so majhne zaplate povirnih kotanj, ki gostijo več vlagoljubnih

rastlinskih vrst: navadna mastnica (Pinguicula vulgaris), ozkolistni munec (Eriophorum

angustifolium), gostocvetni kukovičnik (Gymnadenia conopsea ssp. densiflora) in druge vrste

kukavic. Travniki na ovršnem delu so suhi travniki v ekstenzivni rabi, kar pogojuje pestrost

rastlinskih vrst. Med travniškimi habitatnimi tipi izpostavljamo evrosibirska suha in polsuha

sekundarna travišča, ki so rastišča kukavičevk, med vrstami pa endemično opojno zlatico

(Ranunculus thora f. pseudoscutatus). Na travnikih je pogosta kranjska lilija (Lilium

carniolicum), v gozdovih severnih pobočij pa turška lilija (Lilium martagon). (Vir: ZRSVN)

Nekaj primerov pestrosti rastlinskih zavarovanih vrst:

Rdeča naglavka (Cephalanthera rubra),

orhideja, zavarovana toploljubna vrsta

presvetljenega gozda, gozdnega roba

Turška lilija (Lilium martagon),

zavarovana vrsta senčnega bukovega

gozda, severna pobočja Lisce

3


Damasonijeva naglavka (Cephalanthera damasonii),

orhideja, zavarovana toploljubna vrsta presvetljenega

gozda, gozdnega roba

Gostocvetni kukovičnik,

(Gymnadenia conopsea densiflora),

orhideja, zavarovana vrsta

gozdnega roba, prve slovenske

najdbe iz Lisce in Bohorja, Jošt.

Hermelika (Sedum maximum), zavarovana

vrsta dolomitskih skalnih razpok, v preteklosti

priljubljena zdravilna rastlina, Jošt, Lisca.

Temnordeča in Muellerjeva močvirnica

(Epipactis atrorubens, E. muelleri),

orhideji, zavarovani poletni vrsti

presvetljenega gozda, gozdnega roba, Jošt

Alpska mastnica (Pinguicula alpina), mesojeda

zavarovana vrsta, tudi na vlažnih skalah

Povirna mokrišča, velika nekaj kvadratnih

metrov – izolirani habitati redkih in

zavarovanih rastlin mokrotnih tal.

4


Nekaj primerov ogroženih vrst živali na Lisci:

Colostygia olivata

Halyzia sedecimguttata

Epilecta linogrisea

Zerinthya polyxena

Le nekaj od opaženih vrst

Rogač (Lucanus cervus), zavarovana

vrsta, ogroža ga pomanjkanje suhega

hrastovega lesa

Bukov kozliček (Morimus funereus)

Alpski kozliček (Rosalia alpina)

Na Lisco (948 m) vodijo številne pohodne, plezalne in sprehajalne poti.

PLANINSKE POTI PLANINSKEGA DRUŠTVA LISCA SEVNICA







Na Lisco od Pipana - del Zasavske planinske poti

Na Lisco iz Jurkloštra

Na Lisco iz Brega čez Razbor–Jurkova pot

Na Lisco iz Sevnice preko Krakovega in Cerja

Na Lisco iz Sevnice preko Zajčje gore in mimo Jošta

Planina–Lisca in Lovrenc–Lisca

5


Dostop do zavarovane plezalne poti je možen po asfaltirani cesti iz Sevnice do kraja Cerje

(640 m), kjer parkiramo in se po gozdu, po označeni planinski poti podamo do stene.

Zavarovana plezalna pot je razdeljena na pet raztežajev in meri približno 130 metrov, je

izjemno zahtevna označena pot, višinska razlika je 308 metrov, priporočena oprema je čelada,

komplet za samovarovanje in pozimi še cepin in dereze. Njena povprečna zahtevnost je B/C,

zadnji raztežaj pa D/E. Posebnost te poti je, da je z vsakega težjega dela/raztežaja možno

sestopiti in ga obhoditi po lažji poti.

Del plezalne poti na Lisco

Lisca je tudi zelo priljubljena točka za kolesarje in jadralne padalce. Razne športne aktivnosti

se lahko izvajajo na novo asfaltiranem športnem igrišču. Lisca je zanimiva za gorske

kolesarje, za zmajarje in jadralne padalce.

Zmajarji in padalci na Lisci

Tradicionalna kolesarska dirka Skok na Lisco in igrišče na Lisci

6


Osrčje in turistični utrip Lisce predstavlja Tončkov dom, ki je po prenosu lastništva s strani

Planinskega društva Lisca Sevnica in Planinske zveze Slovenije od leta 2014 v lasti Občine

Sevnica. Podnajemnik doma s pestro gostinsko ponudbo, organiziranimi prenočišči in pestrimi

spremljevalnimi vsebinami skuša vsakodnevno, predvsem pa ob koncih tedna, privabiti čim

večje število obiskovalcev. Le-te pa privabljajo tudi številne tradicionalne prireditve in dogodki.

Zaradi svoje dostopnosti, urejenosti in bogate vsebine je zelo priljubljena tako med okoliškimi

prebivalci kot tudi med turističnimi gosti iz bližnje in širše okolice.

Zanimiva je tudi širša okolica Lisce. Območje Lisce je ekološko pomembno območje in

Lisca je opredeljena kot naravna vrednota državnega pomena. V Občini Sevnica trenutno

obstaja le eno zavarovano območje – rastišče Cluzijevega svišča na Lovrencu, ki ima status

naravnega spomenika in se nahaja v neposredni bližini Lisce. Skrajni severni rob občine sega

v območje predlaganega Kozjanskega regijskega parka – območje nacionalne prepoznavnosti

krajine z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine. Pomemben del prepoznavnosti

naravnih kvalitet prostora je tudi ohranjena biotska raznovrstnost, ki je opredeljena kot

ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).

V bližnji okolici so kmetije, na katerih si je moč ogledati prikaze starih obrti (sodarstvo) ali se

seznaniti s pridelavo hrane oziroma živinorejo. Bližnji Jurklošter omogoča ogled kartuzije.

Sevnica, mestno središče istoimenske občine z vsemi institucijami, prav tako ni daleč stran od

Lisce. Za mlade so v mestu zanimive vsebine predvsem sevniški grad, zunanje letno

kopališče, kulturni in športni objekti ter Mladinski center.

Lovrenc, botanični raj, naravno rastišče Cluzijevega svišča

Nikakor pa ne smemo pozabiti na reko Savo, ki je poznana po športnem ribolovu na najlepši v

Evropi ribiški trasi ob Savi in ribjo stezo, ki je bila prva zgrajena po evropskih standardih.

Športni ribolov na ribiški trasi na reki Savi

Ribolov je za naše okolje pomembna športno-rekreativna panoga, pa tudi pomembna

gospodarsko-turistična dejavnost, zlasti na reki Savi, ki teče po sredi občine Sevnica in je

poleg Gradu Sevnica najbolj prepoznavna podoba Sevnice. Številni izviri, manjši potoki in

rečice vanjo prinašajo svežo planinsko vodo, zato je poleg teh pritokov tudi reka Sava dom

številnim vrstam rib. Že nekoč so ob izlivu Mirne v Savo Boštanjčanke lovile podusti, zdaj pa

so brežine Save urejene za športni ribolov.

7


Vsem, ki se zavedamo pomena varovanja reke in krogotoka narave, je ribištvo na visokem

mestu. Ponosni smo, da smo skupaj z občino Radeče nudili podporo ribiškima družinama

Sevnica in Radeče pri organizaciji velikih svetovnih ribiških tekmovanj. Reka Sava z okolico je

na tekmovalce naredila močan vtis. Po besedah vodstva svetovne ribiške zveze so naše

ribiške trase ob Savi ene najlepših v Evropi in na svetu, kar je za lokalno skupnost izjemna

pohvala in spodbuda.

Tekmovalni poligon je urejen in lepo umeščen v akumulacijo hidroelektrarne (HE) Boštanj. Do

trase in lovnih mest je mogoč dostop z vsakim vozilom, dovolj je prostora za parkiranje, prav

tako je omogočen dostop tudi za invalide. Urejenost lovnih mest je odlična: urejeni so

betonsko-kamniti podesti, zarast in obrežno rastlinje se redno neguje in kosi. Reka Sava je na

tem delu zelo bogata z najrazličnejšimi vrstami rib, ribe člani Tekmovalne sekcije Ribiške

družine Sevnica še dodatno privabljajo z rednim hranjenjem, zaradi ohranjanja staleža rib pa

je na tem delu vode vpeljan obvezen način lova »ujemi&spusti«. Lovna mesta so po vseh

zgoraj naštetih lastnostih maksimalno izenačena.

Ob izgradnji hidroelektrane Arto-Blanca na reki Savi je bila izgrajena tudi ribja steza, ki ima

možnosti postati šolski učni objekt.

Ribja steza na Hidroelektrarni Arto-Blanca

Prikaz ribje steze na HE Arto-Blanca

V spodnjem toku reke Save na HE Arto - Blanca je izgrajen prehod za vodne organizme. S

pomočjo tega prehoda ribe in ostali vodni organizmi premagajo ovire na reki, ki so nastale z

izgradnjo hidroelektrarne. To je prva zgrajena ribja steza v verigi spodnjesavskih

hidroelektrarn, ribam, ki živijo v tem delu Save, pa je omogočen širši življenjski prostor, kot bi

ga imele brez tega prehoda.

Gradnja hidroelektrarn je velik poseg v vodni in obvodni prostor, pri čemer je ena hujših

posledic ravno prekinitev selitvenih poti rib. Ribje steze so umetno zgrajene poti, po katerih

lahko ribe nemoteno potujejo v obe smeri po reki in s pomočjo katerih se lahko izognejo

preprekam, ki jim omejujejo življenjski prostor. Ribje steze potekajo vzporedno s strugo reke,

njihova oblika in dolžina pa sta odvisni od vrste rib, ki živijo v reki in omenjene steze

potrebujejo.

Ribja steza na pregradi HE Arto-Blanca je zgrajena na podlagi študije avstrijskega

strokovnjaka prof. dr. Stefana Schmutza in je prilagojena predvsem krapovskim vrstam rib, ki

so v tem delu Save najštevilčnejše.

8


9


UREJANJE ŠIRŠEGA OBMOČJA LISCE IN TONČKOVEGA DOMA

Pregled dosedanjih prizadevanj Občine Sevnica za ureditev območja Lisce

Občina Sevnica želi v nadaljevanju urediti širše območje Lisce s povezovanjem s širšo

regijo, vključitev območij posebnega pomena in (za)varovanih območij ter oblikovanje

razvojnega območja na osnovi načel trajnostne ekonomije in trajnostnega razvoja

okolja, kot prepoznavnega in reprezentativnega območja sonaravnega razvoja v

Sloveniji in v tujini.

V letih 2012 in 2013

je Občina Sevnica na Lisci izvajala tri pomembnejše projekte: izgradnjo rastlinske čistilne

naprave, vodovodnega omrežja in priklopa na optično omrežje. Z vsemi navedenimi projekti

želi Občina Sevnica revitalizirati širše območje Lisce ter pospešiti vpliv na razvoj dodatnih

dejavnosti na podeželju v širši okolici Lisce, imeti pozitiven vpliv na obstoječe podjetniške in

gospodarske dejavnosti ter omogočiti širšo biotsko raznovrstnost.

Izgradnja optike in vodovoda na Lisci

Rastlinska čistilna naprava na Lisci (948 m) je namenjena čiščenju komunalne vode iz

Tončkovega doma in Jurkove koče. Grede se raztezajo na površini 125 m 2 neposredno za

Tončkovim domom, vodo pa čistijo močvirske rastline, kot so navadni trs, rogoz in šaš.

Kapaciteta čiščenja rastlinske čistilne naprave na Lisci je 49 populacijskih enot. Rastlinske

čistilne naprave uporabljajo samoobnovitvene sposobnosti narave pri čiščenju odpadnih voda.

Delujejo na podlagi filtracije vode skozi koreninski sistem močvirskih rastlin. So učinkovita

rešitev zlasti za območja z razpršeno poselitvijo, kjer gradnja klasičnih čistilnih naprav ni

okoljsko ali stroškovno sprejemljiva oziroma kjer naselja ne morejo biti priključena na javno

kanalizacijo.

Rastlinska čistilna naprava na Lisci

10


Tudi vodovodno omrežje je bilo izgrajeno do najvišje točke v občini na 948 metrih

nadmorske višine. V sklopu projekta »Rehabilitacija in izgradnja vodovodnih sistemov«, ki se

je zaključilo na širšem območju levega brega reke Save, je to eden od šestih odsekov, ki je

poleg izboljšanja same vodooskrbe na tem območju velikega pomena za nadaljnji razvoj Lisce

kot ene osrednjih rekreacijskih in turističnih točk v občini. S to pridobitvijo je bistveno

izboljšana tudi požarna varnost. Gre za izgradnjo novega javnega vodovodnega sistema, ki je

nadomestil dosedanji samooskrbni vodovodni sistem na Lisci, zgrajen pred petimi desetletji.

Odsek vodovodnega sistema se prične pri vodohranu Dolna pod Lisco v velikosti 20 kubičnih

metrov, na 377 metrih nadmorske višine. Od tam voda potuje po 2000 metrih vodovodnih cevi

do 5-kubičnega zajetja Lisca na višini 948 metrov nadmorske višine. V prvem delu omrežja je

potisk vode proti Lisci okrog 30 barov, v zadnjem delu pa okrog 10 barov. Gradnja

vodovodnega sistema na Lisco je bila zaradi skalnatega terena in same nadmorske višine ena

najzahtevnejših gradenj vodovodov doslej.

V letu 2014

je bila podpisana pogodba o prenosu lastništva s strani Planinskega društva Lisca Sevnica in

Planinske zveze Slovenije na Občino Sevnica.

Seznam parcel na vrhu Lisce v lasti Občine Sevnica:

Ime KO Parcela Površina m2 Namenska raba

PODGORJE 4/3 256 Gozdna zemljišča (100)

PODGORJE 4/4 373 Površine za oddih, rekreacijo in šport (100)

PODGORJE 5/2 2273 Gozdna zemljišča (62), Površine za oddih, rekreacijo in šport (24), Površine za turizem (14)

PODGORJE 5/7 6679 Površine za oddih, rekreacijo in šport (100)

PODGORJE 5/17 1596 Površine za oddih, rekreacijo in šport (76), Druga območja centralnih dejavnosti (19), Površine za turizem (5)

PODGORJE 5/18 264 Površine za turizem (54), Druga območja centralnih dejavnosti (46)

PODGORJE 5/21 3768 Športni centri (73), Površine za oddih, rekreacijo in šport (27)

PODGORJE 5/22 899 Površine za oddih, rekreacijo in šport (100)

PODGORJE 5/23 2838 Površine za oddih, rekreacijo in šport (75), Športni centri (25)

PODGORJE 5/25 39 Površine za turizem (100)

PODGORJE 5/28 114 Športni centri (100)

PODGORJE 5/29 47 Športni centri (98), Površine za oddih, rekreacijo in šport (2)

PODGORJE 5/31 1386 Športni centri (94), Površine za oddih, rekreacijo in šport (6)

PODGORJE 5/32 246 Športni centri (100)

PODGORJE 5/33 470 Površine za turizem (82), Druga območja centralnih dejavnosti (18)

PODGORJE 5/34 38 Površine za turizem (100)

PODGORJE 1350 107 Površine za turizem (81), Druga območja centralnih dejavnosti (17), Površine cest (2)

PODGORJE 1351 12407 Površine cest (90), Ostale prometne površine (10)

Parcele na vrhu Lisce v lasti Občine Sevnica (obarvano rumeno)

11


Istega leta je bilo pri Tončkovem domu postavljeno novo otroško igrišče.

Prenovljeno otroško igrišče na Lisci

V letu 2015

so bila iz proračuna Občine Sevnica zagotovljena sredstva za osnovno investicijsko

vzdrževanje Tončkovega doma na Lisci. V objektu so se na novo uredile sanitarije v kleti ter

zamenjala stara dotrajana okna v pritličju in kleti.

Občina Sevnica je v tem času za Tončkov dom pridobila certifikata družinam prijazna

planinska koča in certifikat okolju prijazna planinska koča.

V letu 2016

je Občina Sevnica nadaljevala z investicijskim vzdrževanjem Tončkovega doma. S sredstvi, ki

jih je občina pridobila iz naslova najemnine Tončkovega doma, ter z dodatnimi proračunskimi

sredstvi, so bila v objektu opravljena naslednja dela: sanacija sanitarij, potrebna gradbena

dela v zgornji etaži Tončkovega doma ter montaža toplotne črpalke z izmenjevalcem,

električnim grelcem in vodenim zrakom.

12


V letu 2017 je bilo posodobljeno igrišče na Lisci, kar vključuje zamenjavo ograje ter novo

asfaltno prevleko in zaris celotnega igrišča. Odstranjena je bila dotrajana cisterna za kurilno

olje, ki je pomenila veliko potencialno grožnjo za okolje na Lisci. Občina Sevnica je pristopila k

celoviti rešitvi ureditve Tončkovega doma. Izdelana je idejna arhitekturna zasnova

rekonstrukcije objekta s posnetkom obstoječega stanja in geodetski načrt za pripravo

projektne dokumentacije.

V izdelavi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bo omogočila

rekonstrukcijo celotnega objekta v naslednjih letih.

V letu 2018 je načrtovano pridobiti gradbeno dovoljenje za rušenje depandans, občina bo

posodobila razvojni dokument TRO (turistično-rekreacijsko območje) Lisca in pridobila

gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo Tončkovega doma.

Statično neprimerne depandanse, ki se jih poruši

Občina je aktiven lastnik in vsako leto vlaga sredstva v obnovo objekta in okoljske ureditve,

dejstvo pa je, da so nastanitve v tem objektu potrebne celovite prenove. Nadaljevala se bodo

vzdrževalna in investicijska dela osrednjih prostorov Tončkovega doma.

Na Lisci se nahaja urejeno makadamsko parkirišče, ki je v delu namenjeno za uporabo do 15

avtodomov. Po sprejetju sprememb v OPN je načrtovano pridobiti projektno dokumentacijo in

v nadaljevanju urediti postajališče za avtodome z vso potrebno infrastrukturo.

Postajališče za avtodome na Lisci

13


PROJEKT »TRAJNOSTNI RAZVOJ LISCE ZA ZDRAVO POSAVJE«

Operacija za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS

Posavje v letu 2018 Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

Za pridobitev evropskih sredstev je Občina Sevnica kot vodilni partner prijavila na razpis

Lokalne akcijske skupine Posavje posavski projekt Trajnostni razvoj Lisce za zdravo Posavje v

okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vključenega v mehanizem CLLD.

Projekt je bil potrjen na Upravnem odboru LAS Posavje, sedaj je v obravnavi na Agenciji za

kmetijske trge. Celotna vrednost projekta, kjer poleg Občine Sevnica sodelujejo tudi posavski

partnerji, je 122 tisoč EUR z DDV, od tega bo Občina Sevnica v projektu prijavila aktivnosti v

letih 2018 in 2019 za 57 tisoč EUR z DDV. Občina Sevnica bo kot nosilni partner zagotovila

tudi vodenje projekta in pomoč partnerjem pri izvajanju projekta, pripravi zahtevkov, pripravi in

izvedbi aktivnosti.

V okviru projekta je glavni namen, da se privabi posavske šole, da Lisco obiščejo v okviru dni

dejavnosti. Glavne aktivnosti so ureditev 2 kilometra krožne Jurkove travniške in gozdne učne

poti na vrhu Lisce, nabava potrebne učne opreme, ureditev zunanjega prostora za učne

dejavnosti, priprava vsebine na Jurkovi učni poti za voden ogled, izdelava brošure ter izvedba

še preostale potrebne ureditve. S posodobitvijo obstoječe ponudbe na Lisci in z dodatnimi

inovativnimi vsebinami, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju Lisce, se bo širil dober vpliv v

Posavje. V sodelovanju s posavskimi osnovnimi šolami se z ozaveščanjem in z različnimi

dejavnostmi krepi zdrav odnos do hrane, narave in okolja. Projekt s povezovanjem naravne in

kulturne dediščine območja Lisce in s sodelovanjem lokalnih ponudnikov razvija osnove za

turističen produkt, namenjen lokalnemu prebivalstvu, obiskovalcem v regiji in turistom iz tujine.

Projekt na inovativen način gradi prepoznavno destinacijo, krepi socialni kapital okolja,

izobražuje o priložnostih sonaravnega razvoja in s tem zmanjševanje socialnih razlik in

ohranitev življenja na podeželju. Ter najpomembneje, ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj na

sodobnih razvojnih predpostavkah integralnega, vključujočega razvoja na osnovi lokalnih

potencialov.

Bistveni poudarki projekta so naslednji:

- ohranjanje narave in krajine ter vključevanje naravne in kulturne dediščine v razvoj

trajnostnega turizma,

- razvoj in implementacija inovativnih turističnih produktov in ponudbe v povezavi z

drugimi sektorji gospodarstva ter s poudarkom na promociji in trženju,

- krepitev ozaveščenosti prebivalcev o podnebnih spremembah in možnih omilitvenih

ukrepih,

- izboljšanje dostopnosti storitev za vse prebivalce in povečanje privlačnosti prostora,

- krepitev vseživljenjskega učenja,

- krepitev zdravega življenjskega sloga prebivalcev.

14


Glavne aktivnosti pri operaciji so:

- označitev v naravi obstoječih poti v učno Jurkovo pešpot,

- ureditev zunanjih površin na Lisci,

- nakup opreme za učne namene,

- naravoslovni dan na Lisci za osnovne šole,

- postavitev čebelnjaka pod gradom v Sevnici in hotelov za žuželke pri osnovnih šolah

ter izvedba pilotnega razpisa izbora medu

- aktivnosti za zdrav življenjski prostor,

- promocija in obveščanje javnosti.

Projekt bo potekal v več fazah, predviden zaključek projekta je poleti 2019.

Cilji operacije so:

- izboljšati ozaveščenost o pomenu zdravega odnosa do narave in krepitve zdravja,

- izboljšati uporabnost in dostopnost površin in prostorov ter dostopnost izobraževalnih

vsebin v povezavi z naravo za učence, ki bodo koristne tudi v rekreativne in turistične

namene za širši krog prebivalcev, od predšolskih otrok do starejših prebivalcev, z

namenom krepitve vseživljenjskega učenja z označitvijo, v naravi obstoječih poti, v

učno Jurkovo pešpot in zunanjih površin ter z nakupom tehnične opreme za učne

namene na Lisci,

- omogočiti boljše pogoje čebelam s postavitvijo čebelnjaka in s tem poskrbeti za večjo

ravnovesje v naravnem okolju,

- omogočiti primerljivost med proizvajalci medu,

- z ozaveščevalnimi in izobraževalnimi aktivnostmi, bodo ljudem predstavili praktične

koristi, ki so posledica odgovornega ravnanja s hrano v celotnem njenem življenjskem

ciklu.

Sodelujoči partnerji pri projektu so:

- Občina Sevnica

- Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM Sevnica)

- Osnovna šola Krmelj

- Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica

- Javni zavod Osnovna šola Marjana Nemca Radeče

- Osnovna šola Tržišče

- Čebelarsko društvo Sevnica

- Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica

- Občina Bistrica ob Sotli

- Osnovna šola Bistrica ob Sotli

Projekt je namenjen učencem osnovnih šol, zaposlenim v osnovnih šolah, posavskim

prebivalcem, čebelarskem društvu, ki so tudi njegovi končni uporabniki.

15


UREJANJE ŠIRŠEGA OBMOČJA LISCE IN TONČKOVEGA DOMA

Pogled iz sedanjosti v prihodnost s strani aktivnega lastnika Občine Sevnica

Občina je aktiven lastnik in vsako leto vlaga sredstva v obnovo objekta in okoljske ureditve,

dejstvo pa je, da so nastanitve v tem objektu potrebne celovite prenove. Občina bo poskušala

v naslednjih letih prednostno pridobiti sredstva za ureditev primernih nastanitvenih kapacitet.

Na Lisci pa se bo še nadaljnje razvijal pohodniški turizem, ki potrebuje obnovljene nočitvene

kapacitete. Najprej pa je potrebno porušiti statično neprimerne depandanse.

Lisca lahko služi tudi kot center za izvajanje raznih strokovno-izobraževalnih obarvanih

dejavnosti, med drugim se ponaša z raznovrstno botaniko, pestro fauno ter daje zanimive in

privlačne možnosti za raziskovanje na področju astronomije, zvezdoslovja in radioamaterstva.

Na Lisci se bo na podlagi vseh teh možnosti v poletnem času izvedel raziskovalni tabor v

smislu spodbude sodelovanja s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). K

sodelovanju bodo povabljeni študenti različnih strok in njihovi strokovne mentorje, tudi z

namenom projektno usmerjene priprave nadaljnjega razvoja Lisce.

V letošnjem letu bo Občina Sevnica skupaj s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti izvedla

Raziskovalni tabor LISCA 2018 na prijetni in zelo priljubljeni lokaciji Lisce, ki ponuja tudi

možnosti naravoslovnega raziskovanja. Na temeljih ustvarjalnega razmisleka je moč oblikovati

dobre idejne osnove, usmerjeno načrtovati in vzpostaviti novo učno okolje v naravi. Vse

naravne danosti je možno način strniti na inovativen način in oblikovati poti realizacije v

prihodnosti.

Lokacija bo projektno raziskana v različnih raziskovalnih skupinah in pripravljeni bodo idejni

načrti: naravovarstva, krajinskega načrtovanja, meteorologije, geodezije, astronomije,

biologije, kemije, okoljevarstva, naravne in kulturne dediščine, sociologije, športa, pridobivanja

energije iz naravnih virov, inovativnega pristopa učenja na temeljih trajnostnega razvoja in

sonaravnega bivanja. Idejni predlogi za novo učno okolje bodo kot inovativni prostor učenja

učencev različnih starostnih skupin, prostor za igro, šport in rekreacijo, druženje, spoznavanje

sebe in sovrstnikov ter sprostitev.

Delo udeležencev raziskovalnega tabora bo obsegalo aktivno sodelovanje ob spremljanju

strokovnih predavanj, v raziskovanju okolja in sodelovanju v eni izmed oblikovanih skupin, v

oblikovanju strokovnega članka, zaključnega poročila in predstavitev dela raziskovalne

skupine z ogledom idejnega projekta. Interdisciplinaren pristop projektnega dela je enkratna

možnost za sodelovanje, učenje in pridobivanje izkušenj udeležencev in udeleženk srednjih

šol, višjih šol, fakultet in univerz (področja arhitekture, naravoslovja, družboslovja, športa in

drugo) z interesom aktivnega raziskovanja v občini Sevnica.

V šestih dneh bodo udeleženci na ustvarjalen, timsko interdisciplinaren način dela, pridobivali

znanje, preko ustvarjalnega projektnega dela bodo sestavljene ideje in sooblikovani drugačen

oz. trajnostno inovativni projekt ob priznanih profesorjih slovenskih univerz z njihovimi

mentorji. Vsak aktivni udeleženec bo imel stroške bivanja in prehrane poravnane s strani

Občine Sevnica.

16


NADALJNJI RAZVOJ LISCE IN TONČKOVEGA DOMA

Pričakovanja Občine Sevnica s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in

šport ter Centra šolskih in obšolskih dejavnosti

Občina Sevnica aktivno pristopa k urejanju in revitalizaciji širšega območja Lisce. Z obnovo in

izgradnjo dodatne infrastrukture bo ta tradicionalna izletniško, planinska točka, postala še

prijaznejša in privlačnejša za vse obiskovalce. Izvedba različnih novih projektov in vsebin bi

spodbudila razvoj krajev, podjetništva in podeželja v širši okolici Lisce. Poudarek naj bi bil na

trajnostnem turizmu, specializaciji v športno rekreativne aktivnosti, izobraževalnih vsebin s

poudarkom na okoljevarstvu in zelenih tehnologijah, inovativnih poslovnih pristopih in

povezovanju narave in okolja, kulturne in snovne (tehniške) dediščine.

Da bi območje zaživelo ne zgolj zaradi planinstva, zaradi katerega je Lisca s širšim območjem

skozi vse leto zelo dobro obiskana, kot dober lastnik želi občina vzpostaviti atraktivno točko ne

samo za domače goste, temveč želi Lisco z vsemi njenimi danostmi predstaviti Sloveniji in tudi

izven.

Ena od idej je, da bi Lisca sprva zaživela kot center za izvajanje raznih učno in rekreativno

obarvanih dejavnosti, ki jih lahko gostom ponudimo ob enkratnem obisku oziroma enodnevno,

kasneje pa tudi kot dom, namenjen izvajanju dejavnosti centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Glede na potrebe bi se poleg Tončkovega doma koristila Jurkova koča, v prihodnosti pa bi se

na mestu sedanjih depandans uredila plezalna stena za otroke ter umestil nov objekt, ki bi

nudil nove in prepotrebne nočitvene kapacitete.

Z odprtjem takšnega centra na Lisci bi zapolnili sivo liso, saj na območju Posavja podobnega

še ni. S tem bi spodbudili uporabo javnega prevoza – vlaka do Brega, katera zahtevnost poti

do Lisce je zagotovo dosegljiva za vsakega šolarja. Tako bi šolarji iz drugih koncev Slovenije

spoznavali tudi posavske lepote, s socialno vključenostjo in ekološko okoljsko usmerjenostjo.

Zapisano strnjujemo z mnenjem, da bi Lisca zaradi edinstvenih naravnih danosti in lege ter že

zdaj izjemno pestre vsebine šolskim in obšolskim otrokom lahko ponudila marsikaj

zanimivega. Predlagana točka je poleg možnosti razvoja centra šolskih in obšolskih dejavnosti

primerna tako za dnevne in večdnevne izlete, kot tudi za izvajanje raznih programov (programi

za nadarjene, razni tečaji ipd.).

Lepo vas pozdravljamo z željo o skupni odločitvi nadaljnega razvoja destinacije Lisca

Sevnica.

Lep pozdrav.

Srečko Ocvirk

župan Občine Sevnica

17


POVZETEK PREDSTAVLJENIH AKTIVNOSTI ZA OSNOVNE ŠOLE NA LISCI

Lisca, biser Posavskega hribovja (948 m. n. m.)

LISCA – OBSTOJEČI OBJEKTI

1. Tončkov dom (gostinski objekt z 24 sobami in 47 ležišči)

2. Jurkova koča (manjša planinska koča s 27 ležišči)

3. Meteorološki radarski center Lisca

4. Športna igrišča, zunanja športna oprema in otroška igrala (asfaltirano nogometno

igrišče…)

LISCA – OBSTOJEČA INFRASTRUKTURA

1. Asfaltirana cesta

2. Vodovod in elektrika

3. Širokopasovni dostop do spleta (optični kabel)

4. Rastlinska čistilna naprava

LISCA – VSEBINE, PONUDBA, MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI NA LISCI

1. Botanične posebnosti (endemične rastline, stičišče in preplet specifičnih abiotskih

dejavnikov)

2. Pestra fauna (raznolikost gozdnih združb pogojuje pestro favno ogroženih vrst

nevretenčarjev), opazovanje nočnih metuljev

3. Zvezdoslovje in astronomija

4. Radioamaterstvo

5. Rastlinska čistilna naprava

6. Meteorološko radarski center (eden od dveh v Sloveniji) z vključitvijo Agencije RS za

okolje

7. Pohodništvo in planinstvo (številne planinske in sprehajalne poti)

8. Plezalna pot in plezanje v naravni steni

9. Kolesarstvo in gorsko kolesarstvo

10. Jadralno padalstvo in jadralno zmajarstvo

11. Športne aktivnosti (asfaltirano igrišče za mali nogomet, košarko, odbojko; naravni

poligon za frizbi golf; balinišče …)

12. Možnosti zimskih aktivnosti (tek na smučeh, sankanje …)

13. Geologija

14. Hidrologija s potokoma Sevnično in Gračnico

18


VSEBINE V NEPOSREDNI BLIŽINI LISCE

1. Gojenje jelenjadi (Lovrenc, Okroglice, Radež)

2. Kmetije – govedoreja, prašičereja, ovčereja, konjereja, pridelava jajc

3. Čebelarstvo (Razbor, Križ, Breg)

4. Sodarstvo in izdelava lesenih sodov (Podgorica)

KRAJI IN VSEBINE V BLIŽINI LISCE

1. Lovrenc; največje naravno rastišče Clusijevega svišča v Sloveniji (1h hoje ali 5 km po

cesti) s cerkvijo sv. Lovrenca iz 16. stoletja in legendo o pastirčku Lovrencu.

2. Razbor pod Lisco; najlepša hribovska vas v Sloveniji leta 2008, ter komuna Šola

življenj za zdravljenje nekdanjih odvisnikov drog (1 h hoje ali 6 km po cesti).

3. Jurklošter z ostanki nekdanje kartuzije, z grobom in legendo o Veroniki Deseniški in

Grofih Celjskih ter z zgodbo o predkrščanskih naselbinah v dolini potoka Gračnica (1,5

h hoje ali 10 km po cesti).

4. Šmarčna in Kompolje; v vasi Šmarčna ob reki Savi muzej starih orodij na Dolinškovem

kozolcu; Kompolje s cerkvijo sv. Mihaela iz 10. stoletja (10 km).

5. Loka pri Zidanem Mostu; podeželsko naselje s trgom ob cerkvi sv. Barbare iz leta

1208, kjer je v 16. stoletju služboval Primož Trubar; možnost ogleda Gozdne učne poti

Loka (13,5 km).

6. Sevnica; staro mestno jedro z veličastnim Gradom Sevnica iz 13. stoletja ter številnimi

vsebinami in bogato ponudbo programov za otroke in mlade (13,5 km).

7. Boštanj; naravoslovna učna pot Azaleja (15 km).

8. Hidroelektrarne na Savi – HE Vrhovo, HE Boštanj in HE Arto-Blanca; ogled

energetskega objekta ter ribiške steze za nemoten prehod rib mimo energetskega

objekta (Blanca, 20 km).

9. Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici: urejeno arheološko najdišče in eno najbolje

raziskanih najdišč iz obdobja preseljevanja ljudstev (5. in 6. stoletje; 20 km).

19


Viri:

- Spletna stran Občine Sevnica www.obcina-sevnica.si in arhiv Občine Sevnica;

- spletna stran KŠTM Sevnica www.visit-sevnica.com;

- spletna stran Tončkovega doma na Lisci http://lisca-dom.com;

- spletna stran Planinskega društva Lisca Sevnica: www.pd-lisca.si;

- dokumentacija in fotografije Dušana Klenovška.

20


Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO

Številka: 011-0030/2014

Datum: 31.1.2018

OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

Zadeva: Stališče odbora k predstavitvi Nadaljnjega razvoja destinacije Lisca Sevnica

Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo je na svoji 19. redni seji dne, 31.1.2018, obravnaval

nadaljnji razvoj destinacije Lisca ter sprejel naslednje stališče:

Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo je obravnaval temo Nadaljnjega razvoja

destinacije Lisca Sevnica in se strinja s predstavljenim razvojem Lisce. Občinskemu

svetu Občine Sevnica predlaga, da potrdi pobudo za umestitev Centra šolskih in

obšolskih dejavnosti na območje destinacije Lisca, kot enega izmed domov v verigi

Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Božidar Beci

Predsednik odbora za gospodarstvo in kmetijstvo

Dostaviti:

- naslovu

Vložiti:

- v zadevo, tu.


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

11. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Predlog II. točke Letnega programa športa v Občini

Sevnica za leto 2018

Številka: 671-0012/2017

Pripravljavca gradiva:

Oddelek za družbene dejavnosti

Odbor za družbene dejavnosti

Poročevalca:

Roman Strlekar, v.d. vodje Oddelka za družbene dejavnosti

Rado Kostrevc, predsednik Odbora za družbene dejavnosti


ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

Številka: 671-0012/2017

Datum: 31.1.2018

OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

ZADEVA: Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018 (točka II.

Športni programi, financirani preko javnega razpisa)

Spoštovani,

v prilogi vam posredujemo predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018

(točka II. Športni programi, financirani preko javnega razpisa).

Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018 je Občinski svet Občine

Sevnica sprejel na 27. redni seji dne 28.11.2017, razen II. točke programa: Športni programi,

financirani preko javnega razpisa. Skladno s sklepom občinskega sveta se je spremenila

vsebina 4. alineje četrtega odstavka, tako da se glasi:

» - v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po tem odloku

morajo biti v netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,

športna rekreacija, šport starejših, šport invalidov) vključeni samo občani občine, v

tekmovalne programe (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in

vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov) pa vsaj 70% občanov

občine, v nasprotnem primeru se program ne sofinancira,«.

Zakon o športu (ZŠpo-1) v 2. členu opredeljuje pomen izrazov »vrhunski šport« in »vrhunski

športnik«:

- vrhunski šport so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v

doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni;

- vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki

je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni

kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski

športnik.

V Občini Sevnica je po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije kategoriziranih 7 športnikov

državnega razreda in 5 športnikov mladinskega razreda, kar pa ne spada v kategorijo

vrhunskega športa. Zaradi navedenega v LPŠ za leto 2018 ni predvidenega programa

»vrhunski šport«. Društvom, ki prijavljajo programe, v katere so vključeni kategorizirani

športniki, se status športnikov upošteva pri vrednotenju oziroma točkovanju programa društva

(merilo uspešnosti športne panoge) v sklopu programov tekmovalnega športa.

Predlog LPŠ za leto 2018 je Občina Sevnica ponovno posredovala vsem športnim društvom v

občini in Športni zvezi Sevnica ter v zvezi s tem sklicala srečanje s športnimi društvi, ki je bilo

dne, 9.1.2018, v Športnem domu Sevnica.

Na predlog športnih društev se za programe tekmovalnega oziroma netekmovalnega športa

določijo skupna sredstva (in ne več za vsak program posebej) ter se vrednost točke določi

glede na višino sredstev in skupno število vseh točk, ki jih bodo prijavitelji zbrali znotraj

tekmovalnega oziroma netekmovalnega športa.


Glede sredstev iz javnega razpisa za sofinanciranje programov LPŠ v letu 2017 v višini

15.971,02 EUR, ki niso bila porabljena v letu 2017, je bil podan predlog, da se v enakih delih

namenijo za sofinanciranje programov tekmovalnega oziroma netekmovalnega športa.

V skladu z zaključki sestanka s športnimi društvi, je bila Športna zveza Sevnica pozvana, da

najkasneje do 23.1.2018 poda mnenje k predlogu LPŠ za leto 2018. Športna zveza Sevnica

mnenja ni podala. Na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št.

29/17) lahko občinski svet sprejme LPŠ na lokalni ravni brez predhodnega mnenja občinske

športne zveze, če ga ta ne poda v roku enega meseca.

Skladno z zgoraj navedenim Občina Sevnica predlaga naslednje dopolnitve LPŠ za leto 2018:



določijo se skupna sredstva za sofinanciranje netekmovalnega športa (prostočasna

športna vzgoja otrok in mladine, športna rekreacija, šport starejših in šport invalidov)

ter tekmovalnega športa (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in

vrhunski šport, kakovostni šport, šport invalidov);

sredstva iz javnega razpisa za sofinanciranje programov LPŠ v letu 2017 v višini

15.971,02 EUR se razdelijo za sofinanciranje programov LPŠ za leto 2018, in sicer

7.985,51 EUR se doda k netekmovalnemu športu ter 7.985,51 EUR k tekmovalnemu

športu; skupna vrednost razpisa za leto 2018 se tako poviša in znaša 115.971,02 EUR.

Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da točko II. Športni programi, financirani

preko javnega razpisa predloga Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018

obravnava in sprejme.

Z lepimi pozdravi,

Pripravila:

Maja Grabrijan, dipl.upr.org.

Višja svetovalka za družbene dejavnosti

Srečko Ocvirk,

Župan Občine Sevnica

Roman Strlekar, univ.dipl.prav.

V.d. vodje oddelka za družbene dejavnosti

Priloga:

Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018 (točka II. Športni

programi, financirani preko javnega razpisa) – 2. obravnava,

Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018 (točka II. Športni

programi, financirani preko javnega razpisa) – 1. obravnava,

Zapisnik srečanja s športnimi društvi,

Stališče Odbora za družbene dejavnosti.

Vročiti:


Vložiti:


naslovu.

v zadevo, tu.


PREDLOG – 2. OBRAVNAVA

Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17-ZŠPO-1), Resolucije

Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 - 2023 (Uradni list RS,

št. 26/14), Izvedbenega načrta Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za

obdobje 2014 -2023 in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15-UPB,

17/17) je Občinski svet Občine Sevnica na ____. redni seji dne _________ sprejel

LETNI PROGRAM ŠPORTA

V OBČINI SEVNICA ZA LETO 2018

II. ŠPORTNI PROGRAMI, FINANCIRANI PREKO JAVNEGA RAZPISA

Skupni obseg sredstev:

115.971,02 EUR

Izvajalce LPŠ v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti, na podlagi javnega

razpisa. Na javni razpis, ki ga objavi Občinska uprava Občine Sevnica v Uradnem listu RS,

se lahko prijavijo vsi zainteresirani izvajalci programov športa. Podlaga za izbor programov

športa je odlok, ki ureja sofinanciranje programov športa v občini Sevnica, katerega sestavni

del so tudi merila za vrednotenje programov športa. Po zaključku ocenjevanja vlog in

določitve predloga sofinanciranja programov, bo z vsakim izbranim izvajalcem športnih

programov sklenjena pogodba o sofinanciranju v občini Sevnica za leto 2018.

Z javnim razpisom za zbiranje predlogov programov, ki se bodo sofinancirali s proračunskimi

sredstvi, bo zagotovljena možnost prijave vsem zainteresiranim izvajalcem in enakopravnost

obravnave.

Izvajalci, ki lahko kandidirajo s programom:

Športna društva in klubi, zveze športnih društev, pravne osebe, ki so registrirane za

opravljanje dejavnosti v športu in opravljajo nepridobitno dejavnost, zasebni športni delavci,

ki so vpisani v razvid zasebnih športnih delavcev po Zakonu o športu in samostojno

opravljajo delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost, društva invalidov in

društva upokojencev.

Izvajalci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih

športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje:







imajo sedež v občini Sevnica,

se pravočasno prijavijo na razpis,

imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali

usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu,

v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po tem odloku morajo

biti v netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna

rekreacija, šport starejših, šport invalidov) vključeni samo občani občine, v

tekmovalne programe (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in

vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov) pa vsaj 70% občanov

občine, v nasprotnem primeru se program ne sofinancira,

prijavljene programe izvajajo na območju Občine Sevnica,

izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v

obsegu vsaj 60 ur,

1


imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva,

klubi in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programov,

občini redno posredujejo letna vsebinska in finančna poročila z vsemi potrebnimi

prilogami na predpisanih obrazcih ter druge podatke, ki se nanašajo na izvajanje

dejavnosti športa, in sicer najkasneje do 31.1. za preteklo leto.

Sredstva iz javnega razpisa za sofinanciranje programov LPŠ v letu 2017 v višini 15.971,02

EUR, ki niso bila porabljena v letu 2017, se na podlagi izvedenega javnega razpisa z

rebalansom proračuna za leto 2018 razdelijo za sofinanciranje programov LPŠ, in sicer

7.985,51 EUR se doda k netekmovalnemu športu (prostočasna športna vzgoja predšolskih

otrok, prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok, prostočasna športna vzgoja mladine,

športna rekreacija, šport starejših, šport invalidov) ter 7.985,51 EUR k tekmovalnemu športu

(športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni

šport), kar je upoštevano v spodnjem razrezu.

Sofinancirali se bodo naslednji programi, in sicer v znesku od skupne vrednosti sredstev

(115.971,02 EUR):

1. NETEKMOVALNI ŠPORT ………………………………………………………27.485,51 EUR

1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (prostočasna športna vzgoja predšolskih

otrok, prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok, prostočasna športna vzgoja mladine)

1.2. Športna rekreacija

1.3. Šport starejših

1.4. Šport invalidov

2. TEKMOVALNI ŠPORT…………………………………………………………. 57.985,51 EUR

2.1. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

2.2. Kakovostni šport

2.3. Šport invalidov

3. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V ŠPORTU

…………………………………………………………………………….………….11.000,00 EUR

4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU ……………………………………………...10.500,00 EUR

4.1. Delovanje športnih zvez ………………………………………………………. 4.500,00 EUR

4.2. Delovanje društev …….. ………………………………………………………. 6.000,00 EUR

5. ŠPORTNE PRIREDITVE ………………………………………………………….9.000,00 EUR

5.1. Rekreativne prireditve ………………………………..…………………………4.000,00 EUR

5.2. Rekreativne občinske lige……………………………..………………………..5.000,00 EUR

2


Predlagani programi bodo ovrednoteni na podlagi meril iz Odloka o sofinanciranju letnega

programa športa v Občini Sevnica in Letnega programa športa.

Posamezno področje športa je ovrednoteno kot vsota točk, ki so jih na podlagi meril in na

javnem razpisu oddanih prijav prejeli izbrani izvajalci LPŠ.

Aktualna vrednost točke za posamezno področje športa se določi tako, da se finančna

sredstva za posamezno področje športa delijo z vsoto vseh točk, ki so jih za posamezno

področje športa prejeli izbrani izvajalci LPŠ.

Z vsakim izvajalcem letnega programa športa, ki mu bo priznano sofinanciranje programov,

bo sklenjena pogodba. V pogodbi se določi: vsebina in obseg programa, čas realizacije

programa, pričakovani dosežki, obseg sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

II. točka Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018 (Športni programi,

financirani preko javnega razpisa) začne veljati z dnem uveljavitve Odloka o rebalansu A

proračuna Občine Sevnica za leto 2018 v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 671-0012/2017

Sevnica, ___________________

Srečko OCVIRK,

župan

Občine Sevnica

3


PREDLOG – 1. OBRAVNAVA

Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17-ZŠPO-1), Resolucije

Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 - 2023 (Uradni list RS,

št. 26/14), Izvedbenega načrta Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za

obdobje 2014 -2023 in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15-UPB,

17/17) je Občinski svet Občine Sevnica na ____. redni seji dne _________ sprejel

LETNI PROGRAM ŠPORTA

V OBČINI SEVNICA ZA LETO 2018

II. ŠPORTNI PROGRAMI, FINANCIRANI PREKO JAVNEGA RAZPISA

Skupni obseg sredstev:

100.000,00 EUR

Izvajalce LPŠ v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti, na podlagi javnega

razpisa. Na javni razpis, ki ga objavi Občinska uprava Občine Sevnica v Uradnem listu RS,

se lahko prijavijo vsi zainteresirani izvajalci programov športa. Podlaga za izbor programov

športa je odlok, ki ureja sofinanciranje programov športa v občini Sevnica, katerega sestavni

del so tudi merila za vrednotenje programov športa. Po zaključku ocenjevanja vlog in

določitve predloga sofinanciranja programov, bo z vsakim izbranim izvajalcem športnih

programov sklenjena pogodba o sofinanciranju v občini Sevnica za leto 2018.

Z javnim razpisom za zbiranje predlogov programov, ki se bodo sofinancirali s proračunskimi

sredstvi, bo zagotovljena možnost prijave vsem zainteresiranim izvajalcem in enakopravnost

obravnave.

Izvajalci, ki lahko kandidirajo s programom:

Športna društva in klubi, zveze športnih društev, pravne osebe, ki so registrirane za

opravljanje dejavnosti v športu in opravljajo nepridobitno dejavnost, zasebni športni delavci,

ki so vpisani v razvid zasebnih športnih delavcev po Zakonu o športu in samostojno

opravljajo delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost, društva invalidov in

društva upokojencev.

Izvajalci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih

športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje:







imajo sedež v občini Sevnica,

se pravočasno prijavijo na razpis,

imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali

usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu,

v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po tem odloku morajo

biti v netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna

rekreacija, šport starejših, šport invalidov) vključeni samo občani občine, v

tekmovalne programe (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in

vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov) pa vsaj polovica

občanov občine, v nasprotnem primeru se program ne sofinancira,

prijavljene programe izvajajo na območju Občine Sevnica,

izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v

obsegu vsaj 60 ur,

1


imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva,

klubi in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programov,

občini redno posredujejo letna vsebinska in finančna poročila z vsemi potrebnimi

prilogami na predpisanih obrazcih ter druge podatke, ki se nanašajo na izvajanje

dejavnosti športa, in sicer najkasneje do 31.1. za preteklo leto.

Sofinancirali se bodo naslednji programi, in sicer v znesku od skupne vrednosti sredstev

(100.000,00 EUR):

1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (prostočasna športna vzgoja predšolskih

otrok, prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok, prostočasna športna vzgoja mladine,

obštudijske športne dejavnosti) ……………..……………………………….…… 11.000,00 EUR

2. Športna rekreacija …………………………………………………………………4.000,00 EUR

3. Šport starejših ……………………………………………………………………..3.000,00 EUR

4. Športne prireditve ………………………………………………………………….9.000,00 EUR

4.1. Rekreativne prireditve …………………………………4.000,00 EUR

4.2. Rekreativne občinske lige……………………………..5.000,00 EUR

5. Izobraževanja …………………………………………………………………….11.000,00 EUR

6. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski

šport………………………………………………………………………………….. 38.000,00 EUR

7. Kakovostni šport ………………………………………………………………... 10.000,00 EUR

8. Vrhunski šport ……………………………………………………………………. 2.000,00 EUR

9. Delovanje športnih zvez …………………………………………………………. 4.500,00 EUR

10. Delovanje društev …….. ………………………………………………………. 6.000,00 EUR

11. Šport invalidov ………………………………………………………………….. 1.500,00 EUR

Sredstva iz javnega razpisa za sofinanciranje programov LPŠ v letu 2017, ki niso bila

porabljena v letu 2017, se namensko prenesejo v leto 2018 in se z javnim razpisom za leto

2018 skupaj z zgoraj navedenimi sredstvi razdelijo za sofinanciranje naslednjih programov

LPŠ:






prostočasne športne vzgoja otrok in mladine (prostočasna športna vzgoja predšolskih

otrok, prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok, prostočasna športna vzgoja

mladine, obštudijske športne dejavnosti),

športne rekreacije,

športa starejših,

športnih prireditev,

izobraževanja.

Pristojni organ izvajalca mora potrditi prijavljen program, in sicer glede na obseg in

prostorske ter kadrovske zahteve.

2


Predlagani programi bodo ovrednoteni na podlagi meril iz Odloka o sofinanciranju letnega

programa športa v Občini Sevnica in Letnega programa športa.

Z vsakim izvajalcem letnega programa športa, ki mu bo priznano sofinanciranje programov,

bo sklenjena pogodba. V pogodbi se določi: vsebina in obseg programa, čas realizacije

programa, pričakovani dosežki, obseg sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

Številka: 671-0012/2017

Sevnica, ___________________

Srečko OCVIRK,

župan

Občine Sevnica

3


ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

Številka: 671-0001/2018

Datum: 10.1.2018

Z A P I S N I K

srečanja s športnimi društvi, ki je bilo dne, 9.1.2018, ob 16. uri

v sejni sobi Športnega doma Sevnica

Prisotni:

Občina Sevnica: Srečko Ocvirk, Zvone Košmerl, Roman Strlekar, Maja Grabrijan;

KŠTM Sevnica: Mojca Pernovšek, Petra Biderman;

Ostali: Sine Karlovšek (Atletski klub Sevnica), Franc Ernestl (Balinarski klub »Hrasti«

Sevnica, Društvo upokojencev Sevnica), Roman Kump in Miran Grubenšek (Društvo

borilnih veščin IPPON), Franc Boljte (Društvo invalidov Sevnica), Marija Jazbec in

Marjan Krapež (Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica), Marjana Kralj

(Društvo upokojencev Sevnica), Jurij Orač (Klub borilnih veščin Sevnica), Robert

Kosaber (Kolesarsko društvo Sevnica), Žiga Kobaševič (Košarkarski klub Sevnica),

Janez Imperl (Kulturno športno društvo Log), Matej Imperl (KŠTD Blaž Jurko Razbor

pod Lisco), Klemen Rovan (Nogometni klub Športikum), Toni Stritar (Ribiška družina

Sevnica), Aleš Pinterič (Rokometni klub Sevnica), Milan Jamšek (Sava avto d.o.o.),

Mirko Ognjenovič (Strelsko društvo Marok Sevnica), Rok Vodenik (Športna zveza

Sevnica), Rok Vovk (Športno društvo Atraktiva, Teniško društvo Sevnica), Janko

Metelko (Krajevna skupnost Loka), Sara Martinšek in Borut Bizjak (Športno društvo

Partizan Sevnica), Martin Kuhar (Veteranski rokometni klub Sevnica), Alen Žičkar

(Študentski klub Sevnica).

Srečanje vodi: Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica.

Župan pozdravi vse prisotne, ki so se srečanja udeležili. Cilj srečanja je, da se programe

športa v Občini Sevnica v letu 2018 izpelje v čim večji meri in da se oblikujejo skupne

odločitve glede obravnavanih točk predlaganega dnevnega reda.

Predlagan dnevni red:

1. Seznanitev z uporabo objektov, opreme in projekti KŠTM Sevnica.

2. Izbor Športnika leta 2017.

3. Gradnja stadiona – nadomestne športne površine.

4. Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa

športa v Občini Sevnica.

5. Predlog Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018.

6. Razno.

1


Ad1) Seznanitev z uporabo objektov, opreme in projekti KŠTM Sevnica.

Uvodno predstavitev sta podali direktorica zavoda KŠTM Sevnica, Mojca Pernovšek in Petra

Biderman. KŠTM Sevnica ima s področja športa v upravljanju naslednje objekte: Športni dom

Sevnica, Športno dvorano Sevnica, Bazen Sevnica in fitnes, ki je trenutno v najemu.

Povpraševanje po objektih je iz leta v leto večje, potrebe se zelo različne, cilj zavoda pa je v

čim večji meri zadovoljiti potrebe občanov. Občina Sevnica zagotavlja za pokrivanje

obratovalnih stroškov, ki jih ima v upravljanju KŠTM Sevnica, za posamezne uporabnike, ki so

registrirani v občini Sevnica in uporabljajo objekte za opravljanje svoje dejavnosti (redna

vadba ipd.) ter ne gre za pridobitno uporabo, 95% obratovalni stroškov (izvzete so rekreativne

skupine). V primeru, da vadba vnaprej ni odpovedana, ta kriterij ne velja. Zainteresirani lahko

na KŠTM Sevnica najamejo tudi dve vozili, projektor, ozvočenje…

Župan odpre razpravo.

Sara Martinšek je podala pobudo o podobnih pogojih subvencioniranja, 95/5, za ostale

telovadnice, ki se nahajajo v sevniških osnovnih šolah.

Roman Strlekar pove, da je Občina Sevnica že pristopila k reševanju omenjenega problema,

in sicer s pozivom šolam k predložitvi informacij oziroma kalkulacij cen za telovadnice.

Predvidena je ureditev subvencioniranja uporabnine za vse šolske športne telovadnice, tako

kot to velja že za Športni dom Sevnica in Športno dvorano Sevnica. Vsi upravljavci bodo

morali izpeljati javni poziv za uporabo objektov, kjer bodo predpisana merila in kriteriji.

Vzpostavitev enotnega načina subvencioniranja je načrtovana do konca leta 2018.

Rok Vodenik meni, da je pravilnik o dodeljevanju terminov v Športnem domu Sevnica slab.

Predlaga, da se v pravilniku jasno opredeli, kdo ima prednost pri uporabi (popoldanski čas, po

15. uri, naj bo namenjen otrokom, večerne ure pa naj bodo predvidene za rekreacijo). Pove,

da je v telovadnicah problem z rekviziti, saj jih le-te učitelji športne vzgoje zaklenejo.

Župan pove, da se vseh detajlov ne da rešiti s pravilnikom in da se zaveda težav z rekviziti v

šolah, vendar je zadeva rešljiva.

Aleš Pinterič pove, da KŠTM Sevnica daje v najem res dve vozili, vendar je za prevoz otrok

samo eno od teh dveh vozil funkcionalno. Predlaga, da se bi z izvajalci šolskih prevozov za

športne klube v občini izpogajala neprofitna cena ali pa se kupi še en kombi, ki bo primeren za

prevoz otrok.

Župan pojasni, da je pri šolskih prevozih urejena možnost prevozov na šolska tekmovanja v

okviru dejavnosti šole, ki pa ni namenjena klubom, vendar šolam. Predlaga nakup novega

kombija.

Ad2) Izbor Športnika leta 2017.

Uvodno predstavitev poda župan. Pri izboru športnika leta gre za prireditev, katere nosilec je

Športna zveza Sevnica in jo pripravi v sodelovanju z Občino Sevnica in KŠTM Sevnica. V

preteklih letih je bila prireditev konec meseca februarja oziroma v začetku marca. Potrebno si

je postaviti časovni okvir, da bo prireditev izpeljana transparentno in kakovostno. Predlog

lokacije prireditve v letošnjem letu je Športni dom Sevnica. Na prireditev se lahko povabi

selektorja slovenske nogometne reprezentance, ki je že sprejel povabilo za obisk Sevnice. V

samo prireditev športnika leta, bi lahko vključili tudi 110 letnico sokolskega gibanja.

Župan odpre razpravo.

2


Rok Vodenik pove, kakšen je bil postopek zadnji dve leti: Športna zveza Sevnica je z Občino

Sevnica in KŠTM Sevnica uskladila datum prireditve. Javni poziv za predložitev predlogov je

objavila Športna zveza Sevnica. Ko so prispeli vsi predlogi, se je sestal upravni odbor zveze in

izbral najboljše. Obstaja tudi pravilnik glede izbora, vendar ga upravni odbor ni upošteval.

Strinja se z županom glede gosta, selektorja slovenske nogometne reprezentance. Zanima

ga, zakaj je pomembna obletnica sokolskega gibanja.

Župan pove, da je v naši občini veliko uspehov s področja športa, na kar moramo biti ponosni.

Predlaga, da se oblikuje komisijo, ki bo pregledala pravilnik, pripravila javni poziv, postavila

terminski plan… Pomoč lahko ponudita tudi Občina in KŠTM Sevnica.

Miran Grubenšek predlaga, da to delo opravi upravni odbor Športne zveze Sevnica.

Milan Jamšek pove, da si je upravni odbor že v letu 2017 zadal nalogo, da bo pregledal

pravilnik in ga popravil, vendar do tega ni prišlo.

Rok Vodenik pove, da se bo upravni odbor sestal v ponedeljek 15.1.2018.

Župan povzame zaključke:

Postopek poziva, izbora in podeljevanja priznanj izvede upravni odbor Športne

zveze Sevnica, katerega sestavljajo predsednik Rok Vodenik, podpredsednik

Aleš Pinterič in člani Milan Jamšek, Dejan Hočevar, Mojmir Rupar, Janez Imperl

in Klemen Rovan, v sodelovanju z Občino Sevnica in Javnim zavodom za

kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica.

Občina Sevnica nudi Športni zvezi Sevnica strokovno pomoč pri pripravi

obrazcev javnega poziva zbiranja predlogov za podelitev priznanj na področju

športa v Občini Sevnica za leto 2017 in pri oblikovanju pravilnika ter poskrbi za

javno objavo poziva na spletni strani občine.

Zaključna prireditev Športnik leta 2017 bi bila v četrtek, 15.3.2018, v Športnem

domu Sevnica.

Občina odda vabila na pošto 5.3.2018.

Odločitve o izboru mora Športna zveza Sevnica posredovati Občini najkasneje

do 28.2.2018.

Ad3) Gradnja stadiona – nadomestne športne površine.

Uvodno predstavitev je podal župan. V teku je izbor izvajalca za stabilizacijo pobočja v

območju predvidenega atletskega stadiona z nogometnim igriščem. Kot nadomestna športna

površina, se bo uredilo nogometno igrišče z umetno travo v Drožanjski in parkirna mesta.

Zanima ga, kaj bi bilo pri igrišču še potrebno urediti (npr. postavitev kontejnerja).

Župan odpre razpravo.

Klemen Rovan pove, da ne potrebujejo nič, razen wc-ja (Dixi). Velikost igrišča, ki je

predvidena, ni primerna za izvajanje tekem.

Župan pove, da se zaveda, da velikost igrišča ni primerna za tekme, vendar je to edina možna

začasna rešitev v Sevnici do konca gradnje stadiona. Zaključek gradnje je predviden v letu

2019.

Aleš Pinterič predlaga, da se postavi nadstrešek, ki bo koristil v primeru dežja.

3


Rok Vodenik pove, da se mu zdi postavitev kontejnerja dober predlog.

Ad4) Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa

Športa v Občini Sevnica

Uvodno predstavitev sta podala župan in Roman Strlekar. Lansko leto je bil v Uradnem listu

Republike Slovenije objavljen nov Zakon o športu, zato je bilo potrebno spremeniti tudi

Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sevnica.

Strokovna služba je pripravila predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega

programa športa v Občini Sevnica (v nadaljevanju: odlok), ki je usklajen z novim zakonom.

Bistvene spremembe, ki jih prinaša odlok, so naslednje:

LPŠ za posamezno koledarsko leto sprejme občinski svet, praviloma po sprejemu

občinskega proračuna, po predhodnem mnenju občinske športne zveze, če ta obstaja.

Občinski svet lahko sprejme LPŠ brez predhodnega mnenja, če ga občinska športna

zveza ne poda v roku enega meseca. V veljavnem pravilniku ni bilo potrebno pridobiti

mnenja občinske športne zveze.

V novem predlogu odloka sta dodani dve področji športa, ki se bosta sofinancirali, in

sicer delovanje športnih zvez in delovanje društev.

V veljavnem pravilniku je komisija, ki vodi postopek javnega razpisa in je imenovana s

sklepom župana, sestavljena iz šestih članov, v novem predlogu odloka pa komisijo

skladno z 20. členom zakona sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

Skladno s 25. členom zakona vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba,

občinska uprava na podlagi ugotovitve komisije s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep

ni dovoljena.

Skladno z 29. členom se ob izdaji odločbe o izbiri vlagatelja pozove k podpisu pogodbe

o sofinanciranju izvajanja LPŠ. Če se vlagatelj v roku osmih dni od dneva vročitve

pogodbe ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

Skladno s 30. členom zakona vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi

izvajalci.

Skladno s 31. členom zakona so izvajalci športnega programa, ki so izbrani za

izvajanje LPŠ, dolžni javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega za

izvajanje prejemajo javna sredstva. Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih

sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnega

programa iz javnih sredstev, mora izvajalec LPŠ stroške, ki jih krijejo vadeči,

sorazmerno zmanjšati.

Pri izbiri programov oziroma področij LPŠ se uporabljajo naslednja merila, ki jih določa

16. člen zakona in so s »pogoji in merili« podrobneje opredeljena:

- netekmovalni programi: cena športnega programa, kompetentnost strokovnih kadrov,

število vadečih, športni objekt,

- tekmovalni programi: kompetentnost strokovnih delavcev, konkurenčnost športne

panoge, lokalni pomen športne panoge, število športnikov oziroma razširjenost športne

panoge, uspešnost športne panoge, športni objekt,

- izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu:

deficitarnost,

- športne prireditve: ustreznost vsebine, lokalna odmevnost, množičnost, raven

prireditve.

V 2. členu je definicija vrhunskega športnika, ki ga opredeljuje kot športnika

mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na

mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji in je vpisan v evidenco

4


egistriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik. Ker po definiciji zakona

v naši občini nimamo vrhunskega športnika, letni program športa ne predvideva

sredstev za to kategorijo. Kategorizirani športniki so ovrednoteni oziroma točkovani pri

merilu »uspešnost športne panoge« pri programih »športna vzgoja otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport« ter »kakovostni šport«.

Šport invalidov je razdeljen na tekmovalni šport in rekreacijo. Zakon v 16. členu določa

merila, ki se nanašajo le na tekmovalni del športa invalidov. Glede na to, da se v občini

na področju športa izvaja pretežno rekreacija, so v predlogu odloka dodana merila za

vrednotenje rekreacije športa invalidov.

Športne prireditve so razdeljene na rekreativne prireditve in na občinske rekreativne

lige, ki do sedaj niso bile opredeljene in posebej sofinancirane.

Župan odpre razpravo.

Borut Bizjak prosi za pojasnilo, po kakšnem kriteriju se bodo delila sredstva za kategorijo

delovanje društev.

Roman Strlekar pojasni, da so v tabeli 22 zapisani kriteriji, po katerih se bodo dodeljevale

točke.

Franca Ernestla zanima, kaj konkretno se bo financiralo pri športu starejših, glede na to, da

nimajo strokovnega kadra.

Roman Strlekar pove, da so v odloku za vsako kategorijo športa opredeljeni upravičeni stroški.

Pri športu starejših so upravičeni naslednji stroški:

strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu,

podjemni pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni

stroški, dnevnice);

športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin

za izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur

uporabe ter za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih,

vaditelj in namen uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti

iz naslova najema oziroma uporabnine za pretekla leta;

materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna

oprema in rekviziti), stroški oglaševanja;

pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Aleš Pinterič pove, da vrednosti točke po posameznih kategorijah športa med seboj niso

primerljive (npr. pri športu invalidov znaša predvidena višina sredstev 1.500,00 EUR, kjer vsa

sredstva dobi eno društvo, pri športni vzgoji otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni šport,

kjer ima Rokometni klub več selekcij, pa je vrednost točke zelo majhna).

Župan pove, da so se v letu 2017 in 2018 povišala sredstva, ki so namenjena za javni razpis.

Razprava se deloma nanaša tudi na naslednjo točko dnevnega reda (Predlog Letnega

programa športa v Občini Sevnica za leto 2018), zato se 4. in 5. točka združita in se

obravnavata skupaj. Sredstva iz javnega razpisa za sofinanciranje programov LPŠ v letu 2017

v višini 15.971,02 EUR, ki niso bila porabljena v letu 2017, se bodo na podlagi izvedenega

javnega razpisa z rebalansom proračuna za leto 2018 razdelila za sofinanciranje programov

LPŠ 2018.

Rok Vodenik predlaga, da je vrednost točke ista za vse kategorije športa. Zanima ga, ali se

lahko katerokoli društvo s programom prijavi pod kategorijo šport invalidov. Meni namreč, da

5


i nekatera društva znala to narediti, saj se je na šport invalidov do sedaj prijavljalo samo eno

društvo.

Župan pojasni, da se lahko prijavi katerokoli društvo, ki izpolnjuje pogoje. Program mora biti

izpeljan in priložena dokazila o namenski porabi sredstev.

Marija Jazbec v tem delu podpira župana, meni pa, da bi bilo potrebno od društev pridobiti

podatke, za kaj so sredstva porabila.

Župan pojasni, do morajo društva oddati vsebinsko poročilo o izpeljanih programih in dokazila

o namenski porabi sredstev.

Martin Kuhar pove, da je Veteranski rokometni klub Sevnica leta 2016 na javnem razpisu dobil

odobreno sofinanciranje v višini 880,00 EUR. Ker poročilu niso priložili dokazil o plačilu

računov, so bili s strani Občine pozvani k dopolnitvi. Meni, da je preveč birokracije in ne bi bilo

potrebno zahtevati dokazil o plačilu računov.

Župan pojasni, da je na koncu potrebno oddati poročilo o namenski porabi sredstev.

Miran Grubenšek meni, da so obrazci v razpisni dokumentaciji preobsežni.

Župan predlaga, da bi bili v času, ko bo objavljen razpis, v sejni sobi Občine Sevnica na voljo

Petra Biderman in Maja Grabrijan, kjer bi nudili pomoč društvom pri izpolnjevanju obrazcev.

Občina bo potrdila o plačilu računov, ki jih lahko pridobi iz evidenc KŠTM Sevnica, pridobila

sama.

Aleš Pinterič predlaga, da se ukine plačevanje 5% in se 100% sofinancira uporabnina

objektov. Meni namreč, da je preveč stroškov s papirjem in s plačevanjem le-teh, kar dodatno

finančno bremeni KŠTM Sevnica in društva.

Župan pove, da je vzdrževanje vseh športnih objektov drago in da plačevanje 5% cene

predstavlja kavcijo.

Sara Martinšek podpira način razdelitve sredstev po razpisu.

Janeza Imperla zanima, zakaj Športna zveza Sevnica v letu 2017 ni porabila vseh sredstev, ki

jih je dobila na javnem razpisu.

Župan pojasni, da je namen sestanka financiranje športa za leto 2018 in ne za leto 2017. Z

LPŠ 2018 je zagotovljena kvota sredstev za delovanje športne zveze, lahko pa se prijavi tudi z

določenimi programi športa na posamezno kategorijo. V letu 2018 športna zveza ne bo bila

več vmesni člen razdelitve sredstev (Občina – športna zveza – društva), kot je bilo preteklo

leto.

Rok Vodenik podpira zmanjševanje birokracije, ne strinja pa se, da v odloku ni več poglavja

informacijsko komunikacijske tehnologije. Meni, da so v tem delu zajeti marsikateri stroški, kot

so stroški izdaje publikacij, izdelave poročil…

Župan pojasni, da je sedaj dodano novo področje »delovanje društev«, iz katerega se bodo

lahko pokrili omenjeni stroški.

Marjana Kralj podpira način razdelitve sredstev. Birokracija je v določenem obsegu nujno

potrebna, saj gre za delitev javnih sredstev.

6


Aleša Pinteriča zanima, kaj bo pomenilo za društva, če bo nekdo vložilo pritožbo zoper izdano

odločbo, pogodbe bodo podpisane, sredstva razdeljena, na koncu pa se bo pritožbi ugodilo.

Župan pojasni, da bo imel problem razpisovalec in bo moral v tem primeru zagotoviti dodatna

sredstva.

Roman Strlekar predlaga naslednjo delitev z LPŠ 2018:

netekmovalni šport (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna rekreacija,

šport starejših, šport invalidov)…………………………………………….19.500,00 EUR

tekmovalni šport (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski

šport, kakovostni šport)……………………………………………………. 50.000,00 EUR

Vrednost točke se določi glede na višino sredstev in skupno število vseh točk, ki jih bodo zbrali

prijavitelji znotraj netekmovalnega oziroma tekmovalnega športa.

Župana zanimajo predlogi razdelitve sredstev v višini 15.971,02 EUR, ki so ostala v letu 2017

in bodo prenesena v leto 2018.

Rok Vodenik predlaga, da se plačajo računi, ki so bili izdani v letu 2017. Pove, da je bil LPŠ za

leto 2018 obravnavan na novembrski seji občinskega sveta, vendar ga svetniki niso potrdili.

Župan pojasni, da LPŠ za leto 2018 ni bil potrjen in je bila točka prenesena na naslednjo sejo

občinskega sveta. Točka ni bila potrjena, ker ni bilo podano enotno mnenje Športne zveze

Sevnica in posameznih društev.

Roka Vodenika zanima, zakaj dokument ni verodostojen, če ga je podpisal predsednik zveze

in je bil opremljen z žigom.

Župan pojasni, da dopis ni imel priloge, in sicer liste prisotnosti ter zapisnika sestanka, na

katerem naj bi bilo mnenje sprejeto.

Milan Jamšek pove, da ni dobil vabila Športne zveze Sevnica na sestanek, kjer so obravnavali

predlog LPŠ za leto 2018.

Aleš Pinterič pove, da bodo roku 14 dni pregledali poslovanje Športne zveze Sevnica za leto

2017 ter podali predlog glede odloka in LPŠ-ja 2018.

Franc Ernestl meni, da bi bilo potrebno ostanek sredstev v višini 15.971,02 EUR iz leta 2017

razdeliti na polovico ter eno polovico sredstev dodati k netekmovalnemu športu, drugo pa k

tekmovalnemu športu. Predlaga, da se od Športne zveze Sevnica ne zahteva več mnenja k

odloku in LPŠ-ju za leto 2018, saj je bilo zanj že večkrat zaprošeno, vendar brez povratne

informacije. V tem primeru se lahko v skladu z zakonom o športu LPŠ sprejme brez

predhodnega mnenja športne zveze.

Župan povzame zaključke:

najkasneje do 23.1.2018 Športna zveza poda mnenje k predlogu odloka in LPŠ za

leto 2018,

zapisniku se doda priloga, in sicer mnenje Športne zveze Sevnica k LPŠ za leto

2018 ter kronologija komunikacije med Občino in Športno zvezo Sevnica.

7


Ad6) Razno.

Martin Kuhar povabi vse prisotne, ki ne obiskujejo športnih tekem, da se le-teh udeležijo.

Župan pohvali Ribiško družino Sevnica.

Toni Stritar pove, da ima Ribiška družina Sevnica ogromno članov, med njimi so mladinci,

starejši in tudi invalidi. Leta 2012 so skupaj z Ribiško družino Radeče izpeljali svetovno

prvenstvo mladih ribičev, leta 2015 pa svetovno ribiško prvenstvo. Kot kaže, se bodo tudi v

prihodnosti v Sevnici odvijala še kakšna prvenstva s področja ribičije.

Franc Boljte pove, da sta leta 2015 Društvo invalidov Sevnica in Ribiška družina Sevnica

organizirali državno prvenstvo invalidov v lovu rib s plovcem.

Srečanje se je zaključilo ob 18.30.

Zapisala:

Maja Grabrijan, Občina Sevnica

8


ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

Številka: 011-0007/2018

Datum: 1.2.2018

OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

Glavni trg 19a

8290 SEVNICA

ZADEVA: Stališče Odbora za družbene dejavnosti k predlogu II. točke Letnega programa

športa v Občini Sevnica za leto 2018 (Športni programi, financirani preko javnega razpisa)

Odbor za družbene dejavnosti je na svoji 21. redni seji dne 1.2.2018 obravnaval predlog II. točke

Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018 (Športni programi, financirani preko

javnega razpisa) in sprejel naslednje stališče:

Odbor za družbene dejavnosti je na svoji 21. redni seji dne 1.2.2018 obravnaval predlog

II. točke Letnega programa športa v Občini Sevnica za leto 2018 (Športni programi,

financirani preko javnega razpisa) in ga predlaga Občinskemu svetu Občine Sevnica v

obravnavo in sprejem.

Z lepimi pozdravi,

Rado Kostrevc,

Predsednik Odbora za družbene dejavnosti

Vročiti:

- naslovu,

Vložiti:

- v zadevo.


OBČINA SEVNICA

OBČINSKI SVET

12. t.d.r.

28. REDNA SEJA

OBČINSKEGA SVETA

14.2.2018

ZADEVA:

Predlog Odloka o postopku in merilih so sofinanciranje

letnega programa športa v Občini Sevnica – druga

obravnava

Številka: 671-0011/2017

Pripravljavca gradiva:

Oddelek za družbene dejavnosti

Odbor za družbene dejavnosti

Poročevalca:

Roman Strlekar, v.d. vodje Oddelka za družbene dejavnosti

Rado Kostrevc, predsednik Odbora za družbene dejavnosti


ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica

Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210

obcina.sevnica@siol.net

www.obcina-sevnica.si

Številka: 671-0011/2017

Datum: 31.1.2018

OBČINSKI SVET

OBČINE SEVNICA

ZADEVA: Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa

športa v Občini Sevnica – 2. obravnava

Spoštovani,

v prilogi vam posredujemo predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega

programa športa v Občini Sevnica, ki ga je Občinski svet Občine Sevnica obravnaval v prvi

obravnavi na 27. redni seji dne 28.11.2017.

Predlog odloka je Občina Sevnica posredovala vsem športnim društvom v občini in Športni

zvezi Sevnica ter v zvezi s tem sklicala srečanje s športnimi društvi, ki je bilo dne, 9.1.2018, v

Športnem domu Sevnica.

Na srečanju je bil predstavljen predlog odloka. V skladu z zaključki sestanka s športnimi

društvi, je bila Športna zveza Sevnica pozvana, da najkasneje do 23.1.2018 poda mnenje k

predlogu odloka. Športna zveza Sevnica mnenja ni podala.

Na podlagi razprave in ponovne preučitve odloka, je Občina pripravila predlog odloka za drugo

obravnavo z naslednjimi spremembami in dopolnitvami, in sicer:

v 6. členu se je na podlagi sklepa občinskega sveta spremenila četrta alineja: »v

obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po tem odloku morajo biti

v netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna

vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, športna rekreacija, šport starejših,

šport invalidov) vključeni samo občani občine, v tekmovalne programe (športna vzgoja

otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski

šport, šport invalidov) pa vsaj 70% občanov občine, v nasprotnem primeru se program

ne sofinancira,«;

v »tabeli 5: Konkurenčnost športne panoge« se pri kolektivnih panogah točkuje število

ekip v tekmovalnem sistemu in ne tudi obseg tekmovalnega sistema, saj se le-ta

točkuje pri uspešnosti športne panoge (tabela 8.1.);

v »tabeli 7: Število športnikov« se točkuje število registriranih športnikov (tekmovalcev)

v društvu in ne število kategoriziranih športnikov, saj se le-ta točkuje pri uspešnosti

športne panoge (tabela 8.2.);

pri »Vrhunskem športu« je opredelitev usklajena z Zakonom o športu, ki opredeljuje

vrhunskega športnika kot športnika mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega

razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni

starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot

vrhunski športnik. Skladno z opredelitvijo, se dosežena stopnja kategorizacije upošteva


kot merilo uspešnosti športne panoge (tabela 8.2.) pri tekmovalnem športu (športna

vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport,

vrhunski šport, šport invalidov);

pri delovanju športnih organizacij se sofinancira delovanje športnih zvez, ki jih

ustanovijo društva na območju občine in so na javnem razpisu izbrana kot izvajalec

vsaj enega športnega programa; enak pogoj je določen tudi za društva;

pri »Športnih objektih in naravnih površinah« je opredelitev usklajena skladno z

Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 29/17). Sofinanciranje uporabe športnih objektov

se izvede na podlagi kriterijev, ki jih Zakon o športu določa v 71. členu.

Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da priloženi predlog Odloka o postopku in

merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sevnica obravnava in sprejme v 2.

obravnavi.

Z lepimi pozdravi,

Pripravila:

Maja Grabrijan, dipl.upr.org.

Višja svetovalka za družbene dejavnosti

Roman Strlekar, univ.dipl.prav.

V.d. vodje oddelka za družbene dejavnosti

Srečko Ocvirk,

Župan Občine Sevnica

Priloga:

Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v

Občini Sevnica – 2. obravnava,

Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v

Občini Sevnica – 1. obravnava,

Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini

Sevnica,

Zapisnik srečanja s športnimi društvi,

Stališče Odbora za družbene dejavnosti.

Vročiti:


Vložiti:


naslovu.

v zadevo, tu.


PREDLOG – 2. OBRAVNAVA

Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem

programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14),

Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za

obdobje 2014-2023 in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15-UPB,

17/17) je Občinski svet Občine Sevnica na ____. redni seji dne ____________ sprejel

O D L O K

o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sevnica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta odlok določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa

športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje

izvajanja LPŠ, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja

izvajanja LPŠ, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja

nadzora nad porabo sredstev, namenjenih za uresničevanje javnega interesa na področju

športa v Občini Sevnica (v nadaljevanju: občina).

(2) Sredstva za sofinanciranje LPŠ se zagotovijo v proračunu občine.

2. člen

(opredelitev javnega interesa)

Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa

v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v nacionalnem programu športa v

Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: NPŠ) in Izvedbenem načrtu nacionalnega programa

športa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: IN NPŠ) ter se uresničuje, tako da občina:

- zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ na ravni občine,

- načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za

šport v naravi v lasti lokalne skupnosti,

- spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa.

3. člen

(letni program športa - LPŠ)

(1) LPŠ je dokument, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v

posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v občinskem

proračunu.

(2) LPŠ za posamezno koledarsko leto sprejme občinski svet, praviloma po sprejemu

občinskega proračuna, po predhodnem mnenju občinske športne zveze, če ta obstaja.

Občinski svet lahko sprejme LPŠ brez predhodnega mnenja, če ga občinska športna zveza

ne poda v roku enega meseca.

(3) V LPŠ se glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska

sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu določi:

- področja športa, ki se v proračunskem letu, za katerega se sprejema LPŠ, sofinancirajo iz

občinskega proračuna,

- obseg in vrsto dejavnosti,

- višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij športa,

1


- morebitne dodatne pogoje in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje LPŠ.

4. člen

(opredelitev področij športa)

(1) Za uresničevanje javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi

možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti proračunskih sredstev za vse

izvajalce LPŠ iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa:

1. ŠPORTNI PROGRAMI

1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

a) Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok

b) Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok

c) Prostočasna športna vzgoja mladine

1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

1.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

1.4. Kakovostni šport

1.5. Vrhunski šport

1.6. Šport invalidov

1.7. Športna rekreacija

1.8. Šport starejših

2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

2.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu

3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

3.1. Delovanje športnih zvez

3.2. Delovanje društev

4. ŠPORTNE PRIREDITVE

5. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

5. člen

(izvajalci LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ po tem odloku so:

- športna društva, ki so registrirana v Republiki Sloveniji in delujejo v občini,

- zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini,

- pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, in opravljajo

nepridobitno dejavnost,

- zasebni športni delavci, ki so vpisani v razvid zasebnih športnih delavcev po Zakonu o

športu in samostojno opravljajo delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost,

- društva invalidov, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti v športu,

- društva upokojencev, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti v športu.

(2) Javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je država ali

lokalna skupnost, ne morejo biti izvajalci LPŠ po tem odloku.

2


II. POSTOPEK IZBIRE IN SOFINANCIRANJA

6. člen

(pravica do sofinanciranja)

(1) Izvajalci LPŠ imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa,

če izpolnjujejo naslednje pogoje:

- imajo sedež v občini,

- se pravočasno prijavijo na javni razpis za izbor izvajalcev LPŠ,

- imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali

usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu,

- v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po tem odloku morajo biti v

netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok

in mladine s posebnimi potrebami, športna rekreacija, šport starejših, šport invalidov)

vključeni samo občani občine, v tekmovalne programe (športna vzgoja otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov)

pa vsaj 70% občanov občine, v nasprotnem primeru se program ne sofinancira,

- prijavljene programe izvajajo na območju občine,

- izvajajo športne programe, ki so predmet javnega razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov

letno v obsegu vsaj 60 ur,

- imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali

zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programov,

- občini redno posredujejo letna vsebinska in finančna poročila z vsemi potrebnimi prilogami

na predpisanih obrazcih ter druge podatke, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti športa, in

sicer najkasneje do 31.1. za preteklo leto.

LPŠ.

(2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju

7. člen

(pogoji in merila)

Podrobnejša opredelitev vseh področij športa in merila za izbiro programov oziroma

področij LPŠ so navedena v prilogi »Pogoji in merila za vrednotenje športnih programov in

področij« (v nadaljevanju: merila), ki je sestavni del odloka.

8. člen

(način določitve višine sofinanciranja)

Višina sofinanciranja posameznih programov in področij LPŠ se izračuna na podlagi

točkovnega sistema v skladu z merili po postopku, ki je določen s tem odlokom.

9. člen

(postopek izbire in sofinanciranja izvajalcev LPŠ)

(1) Postopek sofinanciranja izvajanja LPŠ se izvede kot javni razpis. V okviru

razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali področja LPŠ, ki so glede na pogoje in

merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni.

(2) Postopek izbire izvajalcev LPŠ, razdelitev finančnih sredstev in nadzor nad

namensko porabo proračunskih sredstev za šport v občini poteka po naslednjem zaporedju:

- sklep o začetku postopka javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ, s

katerim se določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da

doseči z javnim razpisom ter besedilo javnega razpisa,

- imenovanje komisije za izvedbo postopka javnega razpisa,

3


- objava javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov in področij,

- odpiranje prejetih vlog,

- strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog,

- izdaja odločb vlagateljem,

- obravnava ugovorov,

- sklepanje pogodb z izbranimi izvajalci,

- spremljanje izvajanja izbranih področij in namenske porabe proračunskih sredstev,

- obravnava poročil izvajalcev o izvedenih programih športa in ocena skladnosti s

pogodbenimi obveznostmi.

10. člen

(komisija)

(1) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo

sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(2) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev

sredstev, interesno povezani, v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v

ravni vrsti ali v stranski vrsti do četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti,

v svaštu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že

prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki

bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).

(3) Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti in

varovanju osebnih podatkov.

(4) Če je predsednik ali član komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno

povezan, se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku.

(5) Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost komisije je

potrebna absolutna večina članov, za odločanje pa navadna večina prisotnih članov.

(6) Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja uslužbenec občinske

uprave, ki opravlja naloge na področju športa, in je tudi član komisije.

11. člen

(javni razpis)

(1) Po sprejemu LPŠ se na podlagi sklepa župana objavi javni razpis za

sofinanciranje izvajanja LPŠ in razpisno dokumentacijo.

(2) Javni razpis mora vsebovati:

- naziv in sedež izvajalca razpisa,

- pravno podlago za izvedbo razpisa,

- predmet javnega razpisa,

- pogoje za kandidiranje na javnem razpisu in merila,

- predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje,

- določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,

- rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,

- datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev,

- rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,

- kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo oziroma

elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo.

4


(3) Rok za prijavo na razpis ne sme biti krajši od štirinajst (14) dni in ne daljši od

trideset (30) dni od dneva objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Sevnica, povzetek pa v Uradnem

listu Republike Slovenije in v medijih.

12. člen

(razpisna dokumentacija)

(1) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo

izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev.

(2) Razpisna dokumentacija mora vsebovati:

- razpisne obrazce,

- pogoje in merila,

- informacijo o dostopu do tega odloka ter

- vzorec pogodbe o sofinanciranju.

13. člen

(vloga)

(1) Vloga na javni razpis mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen

v javnem razpisu, ne glede na način oddaje.

(2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga« in

navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug

ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis.

(3) Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.

14. člen

(odpiranje vlog)

(1) Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem

razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice, in sicer po

vrstnem redu, v katerem so bile prejete.

(2) Odpiranje prejetih vlog ni javno.

(3) Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena

oseba in ali je popolna.

(4) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, občinska uprava na

podlagi ugotovitve komisije zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

(5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani in vsebuje:

- kraj in čas odpiranja vlog,

- imena navzočih članov komisije,

- naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja,

- ugotovitev o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče

dokumentacije.

5


15. člen

(poziv k dopolnitvi vloge)

(1) Komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje,

katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov

(nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev je osem (8) dni od dneva vročitve.

(2) Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, občinska uprava vlogo zavrže s

sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

16. člen

(ocenjevanje in vrednotenje vlog)

(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje

razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno

dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij

LPŠ.

(2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in

področij letnega programa športa.

(3) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju vodi zapisnik, v

katerem navede razloge za razvrstitev (točkovanje) ter predlog in obseg sofinanciranja

programov in področij LPŠ oziroma kateri programi se ne sofinancirajo.

(4) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.

17. člen

(odločba)

(1) Na podlagi predloga komisije občinska uprava izda odločbe o izbiri ter obsegu

sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja LPŠ.

(2) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

18. člen

(pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ)

(1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbo o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V

pogodbi se opredeli:

- naziv in naslov občine ter izvajalca LPŠ,

- vsebina in obseg izbranih programov in področij športa,

- čas realizacije,

- višina in način (roki) izplačila sredstev za izbrane programe in področja športa,

- način nadzora nad izvajanjem LPŠ in nad namensko porabo proračunskih sredstev,

- rok za oddajo poročil,

- določilo, da mora izvajalec LPŠ ob nenamenski porabi sredstva vrniti v občinski proračun,

- določilo, da izvajalec LPŠ, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši

pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu,

- druge medsebojne pravice in obveznosti.

6


19. člen

(poziv k podpisu pogodbe)

(1) Ob izdaji odločbe o izbiri se vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju

izvajanja LPŠ.

(2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni od dneva vročitve pogodbe ne odzove, se

šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

20. člen

(ugovor)

(1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu

razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih (8) dni od vročitve

odločbe vloži ugovor pri občinski upravi. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z

izbranimi vlagatelji.

(2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog.

(3 Župan o ugovoru odloči v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s

tem dokončna.

21. člen

(objava rezultatov javnega razpisa)

Rezultati javnega razpisa se po zaključku postopka javnega razpisa objavijo na

spletni strani občine.

22. člen

(dolžnosti izvajalcev LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe in področja najmanj v obsegu,

opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti samo za stroške izvedbe programa, za

katerega so namenjeni v skladu z javnim razpisom.

(2) Izvajalci športnega programa, ki so izbrani za izvajanje LPŠ, so dolžni javno

objaviti izračun cene športnega programa, za katerega za izvajanje prejemajo javna

sredstva.

(3) Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika

brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev, mora

izvajalec LPŠ stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati.

(4) Spremljanje realizacije izbranih področij športa in namenskega koriščenja

proračunskih sredstev izvaja občinska uprava, ki obravnava prejeta poročila in oceni

skladnost realizacije programov s pogodbenimi določili. V kolikor izvajalci ne izpolnjujejo

obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za neizpolnjen del programa finančna sredstva ne

izplačajo oziroma jih morajo vrniti.

(5) Strokovna služba občinske uprave lahko izvaja nadzor nad izvajanjem programov

z napovedanimi in nenapovedanimi obiski. O izvedbi nadzora se sestavi zapisnik in en izvod

posreduje nadzorovanemu izvajalcu LPŠ.

(6) V primeru, da strokovna služba iz prejšnjega odstavka ugotovi, da izvajalec

programa ne izvaja ali ga ne izvaja v skladu z razpisnimi pogoji in pogodbo, ga o tem pisno

7


opozori. V primeru, da izvajalec kljub pisnem opozorilu ne začne izvajati programa v skladu s

pogodbo, se sofinanciranje ustavi ali ustrezno zmanjša.

(7) Izvajalec, ki ne izvaja programov ali nenamensko porablja sredstva, ne more

kandidirati na naslednjem javnem razpisu občine.

III. PREDHODNA IN KONČNA DOLOČBA

23. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnega

programa športa v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 1/17).

24. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 671-0011/2017

Sevnica, dne

Srečko OCVIRK

župan

Občine Sevnica

8


POGOJI IN MERILA

ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI SEVNICA

VSEBINA DOKUMENTA

V 5. členu odloka so opredeljeni izvajalci LPŠ, ki ob izpolnjevanju določenih pogojev

pridobijo pravico do sofinanciranja izvajanja programov in področij športa. Za uresničevanje

javnega interesa v športu so s pogoji in merili opredeljeni načini vrednotenja naslednjih

področij športa:

1. športni programi

2. razvojne dejavnosti v športu

3. organiziranost v športu

4. športne prireditve

5. športni objekti in naravne površine

Za športne programe, razvojne dejavnosti v športu, organiziranost v športu in športne

prireditve se z merili uveljavlja sistem točkovanja.

Finančna sredstva za posamezno področje športa se določijo v LPŠ.

STRUKTURA DOKUMENTA

Vsako področje športa v merilih je opredeljeno s:

- splošno opredelitvijo področja po Zakonu o športu in/ali NPŠ ter

- predstavitvijo kriterijev in meril ter tabelaričnim prikazom vrednotenja.

1. ŠPORTNI PROGRAMI

Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi,

njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del

športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo.

Splošna merila vrednotenja športnih programov oziroma področij športa:

a) programe se vrednoti v obsegu z merili določenega števila ur (v primeru, da prijavitelj

prijavi več ur, kot je to določeno z merili, se mu upošteva število ur, kot so določena z merili

tega odloka; v primeru, da prijavitelj prijavi manj ur, kot je to določeno z merili, se mu

prijavljeni program zavrne).

b) število udeležencev vadbene skupine oziroma število vadečih oziroma število

vadbenih skupin: če je prijavljenih manj udeležencev (vendar ne manj kot polovico od

zahtevanega števila udeležencev), kot zahtevajo merila, se število točk proporcionalno

zmanjša; če je udeležencev v skupini več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa (=

koeficient popolnosti skupine);

9


Tabela 1: Število vadbenih skupin

ŠTEVILO VADBENIH SKUPIN

Število

točk

1 do 2 vadbeni skupini 25

3 do 5 vadbenih skupin 50

6 ali več vadbenih skupin 100

c) uporaba primernega športnega objekta: pogoj za vrednotenje objekta je pogodba o

uporabi, pogodba o najemu objekta, pogodba o vzdrževanju objekta ali dokazilo o lastništvu

objekta;

Tabela 2: Športni objekt

ŠPORTNI OBJEKT

Korekcijski

faktor

Bazen 1

Športni dom 1

Športna dvorana 1

Telovadnice OŠ Sava

Kladnika Sevnica, OŠ Boštanj,

OŠ Krmelj, OŠ Tržišče, OŠ

Milana Majcna Šentjanž, OŠ

Blanca, ŠD Partizan Boštanj,

pokrito strelišče 1

Strelišče 0,5

Zunanje športne površine 0,5

Balinišče 0,5

Ogrevana, razsvetljena soba

(miselne igre) 0,5

*Društvom oziroma uporabnikom se sofinancirajo stroški glede na dejansko uporabo objekta

– obvezna priloga so računi oziroma jih po uradni dolžnosti pridobi Občina Sevnica.

*Korekcijski faktor športni objekt se množi s številom ur športnega objekta za posamezno

kategorijo.

č) vodenje programa s strani primerno izobraženega in/ali usposobljenega

strokovnega kadra: pogoj za vrednotenje strokovnega kadra je ustrezna izobrazba oziroma

usposobljenost za opravljanje dela v športu in veljavna licenca (ustrezna dokazila);

10


Tabela 3: Kompetentnost strokovnih delavcev

STROKOVNI KADER

Korekcijski

faktor

Strokovno usposobljen kader 1

Strokovno izobražen kader 1,1

*Korekcijski faktor kompetentnost strokovnih delavcev se množi s številom ur strokovnega

kadra za posamezno kategorijo.

d) cena športnega programa:

Tabela 4: Cena športnega programa

CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA

Število

točk

Vadeči krije več kot 50% stroškov programa. 25

Vadeči krije do 50% stroškov programa. 50

Program je za vadeče brezplačen. 100

e) konkurenčnost športne panoge:

Tabela 5: Konkurenčnost športne panoge

KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE –

KOLEKTIVNE PANOGE

ŠTEVILO EKIP V TEKMOVALNEM SISTEMU

Število

točk

4-5 ekip 10

6-7 ekip 25

8 ali več ekip 50

KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE –

INDIVIDUALNE PANOGE

ŠTEVILO TEKMOVALCEV V TEKMOVALNEM

SISTEMU

Število

točk

Do 5. 10

Od 6 do 10. 25

Nad 10. 50

11


f) lokalni pomen športne panoge:

Tabela 6: Lokalni pomen športne panoge

LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE

1. TRADICIJA (delovanje društva v letih)

Število

točk

Do 5 let. 25

Od 6 do 12 let. 50

Od 13 do 20 let. 75

21 let ali več. 100

2. MNOŽIČNOST (število članov s plačano

članarino)

Število

točk

Od 10 do 25 članov. 25

Od 26 do 40 članov. 50

Od 41 do 70 članov. 75

71 ali več članov. 100

g) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge:

Tabela 7: Število športnikov

ŠTEVILO ŠPORTNIKOV

ŠTEVILO REGISTRIRANIH ŠPORTNIKOV

(TEKMOVALCEV) V DRUŠTVU

Število

točk

Do 20. 25

Od 21 do 40. 50

Od 41 do 60. 75

Nad 60. 100

12


h) uspešnost športne panoge:

Tabela 8.1.: Uspešnost športne panoge

Kolektivni šport:

Nivo tekmovanja za društvo,

katerega vsaj ena selekcija

tekmuje v (število točk)

Število točk

I. liga II. liga III. liga

50 25 10

Individualni šport:

dosežena uvrstitev na

10 ali več

rezultatov

5 ali več

rezultatov

3 ali več

rezultatov

državnem nivoju (število točk) 50 25 10

Za rezultat na državnem tekmovanju se šteje osvojena medalja na članskem prvenstvu in osvojeno

prvo mesto v drugih starostnih kategorijah.

Tabela 8.2.: Uspešnost športne panoge

ELEMENT VREDNOTENJA:

DOSEŽENA STOPNJA

KATEGORIZACIJE

Število priznanih

dodatnih točk

Športnik/ca olimpijskega razreda

Športnik/ca svetovnega razreda

Športnik/ca mednarodnega

razreda

Športnik/ca perspektivnega

razreda

Športnik/ca državnega razreda

360 točk

300 točk

240 točk

180 točk

120 točk

Športnik/ca mladinskega razreda 60 točk

* Vrednotenje točke se zniža za 50% za športnike, ki nimajo stalnega prebivališča v občini

Sevnica.

Kategoriziran športnik je športnik, ki je državljan Republike Slovenije, star najmanj 14 let in

ima naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali

olimpijskega razreda.

Glede udeležencev vadbe v športnih programih se upoštevajo naslednji DODATNI POGOJI:

- športni program – splošno: isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem

prijavljenem športnem programu;

- prostočasni/netekmovalni športni programi: v programih prostočasne športne vzgoje otrok

in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, športa invalidov, športne

rekreacije in športa starejših se vrednotijo le udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne

sisteme Nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljevanju: NPŠZ);

13


- tekmovalni športni programi:

a) v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski

šport in kakovostnega športa se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in

kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ;

b) vrednotijo se samo programi izvajalcev LPŠ, ki imajo dejavnost organizirano in

tekmujejo vsaj v treh starostnih kategorijah, razen v panogah, kjer zaradi svoje specifičnosti

pogoja ni mogoče izpolniti;

c) ekipe in/ali posamezniki morajo dokazati udeležbo na najmanj treh (3) tekmovanjih

(tekmah) v sklopu uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, razen v panogah, kjer zaradi

svoje specifičnosti pogoja ni mogoče izpolniti.

Izvajalci LPŠ so lahko razvrščeni v tri (3) skupine:

- izvajalci programov v individualnih športnih panogah,

- izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah,

- izvajalci programov v miselnih igrah.

1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE

Opredelitev področja po NPŠ

Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za

populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane

oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo

šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnani in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ.

a) Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok:

je športna dejavnost otrok do vstopa v šolo, ki so prostovoljno vključeni v programe športa in

skozi igro spoznavajo posamezne elemente športa.

Programi:

- Ciciban planinec,

- drugi prostočasni športni programi.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa prostočasne športne vzgoje predšolskih

otrok:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

14


- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 9: Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Ciciban planinec* 10 ur 0 10

Drugi prostočasni športni

programi 60 ur 60 ur 15

*V programu Ciciban planinec se vrednoti do 5 planinskih izletov v trajanju posameznega izleta v obsegu najmanj

2 uri.

b) Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok:

je redna dejavnost otrok od 6. leta do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v

programe športa.

Programi:

- Mladi planinec,

- drugi prostočasni športni programi.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa prostočasne športne vzgoje šoloobveznih

otrok:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 10: Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Mladi planinec** 48 ur 0 15

Drugi prostočasni športni

programi 80 ur 80 ur 15

**V programu Mladi planinec se vrednoti 8 planinskih izletov v trajanju posameznega izleta v obsegu najmanj 6

ur.

15


c) Prostočasna športna vzgoja mladine:

je dejavnost mladih od 15. do 20. leta starosti, ki se prostovoljno vključujejo v programe

športa.

Programi:

- drugi prostočasni športni programi.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa prostočasne športne vzgoje mladine:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 11: Prostočasna športna vzgoja mladine

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Drugi prostočasni športni

programi 80 ur 80 ur 12

1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI

Opredelitev po NPŠ:

Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni

programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali

pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno

integracijo v vsakdanje življenje.

Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.

Med programe za otroke in mladino s posebnimi potrebami prištevamo tudi promocijske

športne programe v počitnicah in pouka prostih dnevih.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa športna vzgoja otrok in mladine s

posebnimi potrebami:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

16


- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 13: Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Celoletni športni programi otrok 60 ur 60 ur 5

Celoletni športni programi

mladine 60 ur 60 ur 5

1.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN

VRHUNSKI ŠPORT

Opredelitev področja po Zakonu o športu in NPŠ

Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so športni

programi, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so namenjeni sistematični pripravi na

tekmovanja in tekmovanjem.

Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok

spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja

vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato

morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠ.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa športna vzgoja otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport:

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- konkurenčnost športne panoge,

- lokalni pomen športne panoge,

- število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

- uspešnost športne panoge,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

17


- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- tekmovalni stroški: prijavnine oz. članarine za vstop v tekmovalni sistem, prevoz na

tekmovanje, štartnine pri udeležbi na tekmovanju, sodniški stroški pri organizaciji

tekmovanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 14: Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

KRITERIJ

VREDNOTENJA

ŠT. UDELEŽENCEV V SKUPINI

ŠPORTNI

PROGRAM

Strokovni

kader

Športni

objekt

Košarka

Mali

nogomet Nogomet Odbojka Rokomet

Individualne

panoge

Miselne

igre

Cicibanke /

Cicibani 90 ur 90 ur 10 10 10 10 10 8 8

Ml. deklice /

Ml. dečki 120 ur 120 ur 10 10 10 10 10 8 8

St. deklice /

St. dečki 140 ur 140 ur 10 10 10 10 10 8 8

Kadetinje /

Kadeti 160 ur 160 ur 10 10 10 10 10 8 8

Mladinke /

Mladinci 180 ur 180 ur 10 10 10 10 10 8 6

1.4. KAKOVOSTNI ŠPORT

Opredelitev področja po NPŠ

V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike in ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za

pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih

tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ, in so

registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ.

Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število

športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj

posameznih športnih panog na nacionalni ravni.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa kakovostni šport:

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- konkurenčnost športne panoge,

- lokalni pomen športne panoge,

- število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

- uspešnost športne panoge,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

18


- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- tekmovalni stroški: prijavnine oz. članarine za vstop v tekmovalni sistem, prevoz na

tekmovanje, štartnine pri udeležbi na tekmovanju, sodniški stroški pri organizaciji

tekmovanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 15: Kakovostni šport

KRITERIJ

VREDNOTENJA

ŠT. UDELEŽENCEV V SKUPINI

ŠPORTNI

PROGRAM

Strokovni

kader

Športni

objekt

Košarka

Mali

nogomet Nogomet Odbojka Rokomet

Individualne

panoge

Miselne

igre

Kolektivne

panoge 0 240 ur 10 10 10 10 10 / /

Individualne

panoge 0 240 ur / / / / / 8 /

Miselne igre 0 240 ur / / / / / / 6

1.5. VRHUNSKI ŠPORT

Opredelitev področja po Zakonu o športu

Vrhunski šport so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v

doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni.

Vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je

dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji in je

vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa vrhunski šport:

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- konkurenčnost športne panoge,

- lokalni pomen športne panoge,

- število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

- uspešnost športne panoge,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

19


- tekmovalni stroški: prijavnine oz. članarine za vstop v tekmovalni sistem, prevoz na

tekmovanje, štartnine pri udeležbi na tekmovanju, sodniški stroški pri organizaciji

tekmovanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 16: Vrhunski šport

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

Programi kategoriziranih

športnikov 450 ur 450 ur

1.6. ŠPORT INVALIDOV

Opredelitev področja po Zakonu o športu in NPŠ

Šport invalidov so vse pojavne oblike športa, s katerim se ukvarjajo invalidi izven šolskega

sistema.

Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija,

vključenost v družbo) kot tudi športne (športna rekreacija, tekmovanja) učinke.

Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih

dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med

športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi in zvezami. Celoletni športni programi potekajo

najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa šport invalidov:

a) Tekmovalni šport:

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- konkurenčnost športne panoge,

- lokalni pomen športne panoge,

- število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

- uspešnost športne panoge,

- športni objekt.

b) Netekmovalni šport:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

a) Tekmovalni šport:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

20


uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- tekmovalni stroški: prijavnine oz. članarine za vstop v tekmovalni sistem, prevoz na

tekmovanje, štartnine pri udeležbi na tekmovanju, sodniški stroški pri organizaciji

tekmovanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

b) Netekmovalni šport:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 18: Šport invalidov

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Celoletni programi 60 ur 60 ur 5

1.7. ŠPORTNA REKREACIJA

Opredelitev področja po Zakonu o športu in NPŠ

Športna rekreacija so različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti s ciljem ohranjanja

zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja oziroma zabave.

Športna rekreacija občanov do 65 let predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in

prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, obštudijskih dejavnosti in tekmovalnega športa.

Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let)

in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava),

ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.

Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma največ 60 ur

letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe

netekmovalnega značaja.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa športna rekreacija:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

21


Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 19: Športna rekreacija

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Celoletni programi občanov do

65 let 60 ur 60 ur 12

1.8. ŠPORT STAREJŠIH

Opredelitev področja po Zakonu o športu in NPŠ

Šport starejših je športno-rekreativna gibalna dejavnost oseb, starejših od 65 let.

Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših potekajo najmanj 30 tednov v letu

oziroma 60 ur letno.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa šport starejših:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavec,

- število vadečih,

- športni objekt

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

22


Tabela 20: Šport starejših

KRITERIJ VREDNOTENJA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Skupinska gibalna vadba

starejših na površinah za šport v

naravi in urbanem okolju 60 ur 60 ur 12

Celoletni programi 60 ur 60 ur 12

2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

2.1. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH

DELAVCEV V ŠPORTU

Opredelitev področja po Zakonu o športu in NPŠ

Strokovno delo v športu predstavlja delo na področju športnih programov in obsega

načrtovanje, organiziranje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje procesa športne vadbe.

Strokovno delo v športu je tudi individualno poučevanje in poučevanje na tečajih v športnih

panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem.

Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja

(univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe

usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali

izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih

organih NPŠZ.

Usposabljanje strokovnih kadrov v športu razumemo kot programe, kjer se različno

izobraženi kadri usposobijo na področju posameznih športnih panog, kar jim omogoči delo v

športu. Programi izpopolnjevanja pa so krajši programi za kadre, ki so že izobraženi ali

usposobljeni za delo v športu, pa si želijo ali pa z vidika zahtev morajo nadgraditi svoje

znanje.

Merilo, ki se uporablja za vrednotenje usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev:

- deficitarnost.

Upravičeni stroški udeležbe:

- kotizacije,

- potni stroški.

Upravičeni stroški organizacije in izvedbe:

- najem oziroma uporabnina prostora,

- nadomestilo za delo za predavatelje (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemna

pogodba, študentsko delo) in nadomestilo v zvezi z delom za predavatelje (npr. potni stroški,

dnevnice),

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 21: Usposabljanje in izpopolnjevanje (deficitarnost)

23


IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje)

PRIDOBITEV

NOVE LICENCE

PODALJŠANJE

LICENCE

USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE

ŠT. TOČK/

UDELEŽE

NCA

10 5

15

Dodatna pogoja glede usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu:

- posamezni prijavitelj lahko prijavi na usposabljanje in izpopolnjevanje največ deset (10)

različnih oseb;

- sredstva se izvajalcem povrnejo v višini odobrenih sredstev glede na vrednost točke po

izvedbi usposabljanja oziroma izpopolnjevanja, in sicer na podlagi izstavljenega zahtevka in

fotokopije pridobljenega potrdila o usposobljenosti oziroma licenci ter fotokopije računa in

dokazila o plačilu.

3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

3.1. DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

Opredelitev področja po NPŠ

Športna društva se kot osnovne športne organizacije združujejo na lokalni ravni v občinske

športne zveze. Večina občinskih športnih zvez ter drugih športnih združenj je združenih v

reprezentativno slovensko krovno športno organizacijo OKS-ZŠZ. Za osnovno delovanje

športnih društev in njihovih zvez se iz proračuna občine zagotovijo sredstva za kritje

osnovnih materialnih stroškov.

Sofinancira se delovanje:

- športnih društev, ki so na javnem razpisu izbrana kot izvajalec vsaj enega športnega

programa,

- zvez športnih društev, ki jih ustanovijo društva na območju občine in so na javnem razpisu

izbrana kot izvajalec vsaj enega športnega programa.

Upravičeni stroški:

- obratovalni stroški (elektrika, ogrevanje, komunalne storitve, internet),

- stroški uporabe prostorov,

- pisarniški material,

- strokovna literatura,

- bančne storitve,

- računovodske storitve,

- članarine društev oziroma zvez v drugih organizacijah,

- pisarniška oprema.

Društva oziroma zveze društev morajo ob prijavi na razpis priložiti letni načrt dela za tekoče

leto.

24


Tabela 22: Delovanje športnih organizacij

DRUŠTVO

ZVEZA

Število točk/člana 1

Število točk/društvo 1

Status delovanja v javnem

interesu 10 10

Število registriranih športnikov

(št. točk/registriranega

športnika) 2

Vključenost v nacionalno

športno zvezo (največ 1) 10 10

4. ŠPORTNE PRIREDITVE

Opredelitev področja po Zakonu o športu in NPŠ

Športne prireditve so organizirana športna srečanja in tekmovanja.

Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo

okolja. Tam kjer potekajo športne prireditve, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva

in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.

Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in

pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih.

Iz LPŠ se sofinancira najemnina objekta, propagandni material, sodniški stroški, pokali in

medalje. Prireditve morajo potekati na območju občine Sevnica.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje športnih prireditev:

- ustreznost vsebine (pretežno športna),

- lokalna odmevnost,

- množičnost,

- raven prireditve.

4.1. REKREATIVNE PRIREDITVE

Pri merilu ustreznosti vsebine, komisija, imenovana na predlog župana, presodi, ali ima

prireditev ustrezno vsebino in ali je primerna za nadaljnje ocenjevanje.

Tabela 23: Lokalna odmevnost

ŠT. TOČK

Enodnevna prireditev 50

Večdnevna prireditev 100

Tabela 24: Množičnost

Število udeležencev na prireditvi

ŠT. TOČK

1-50 50

51-100 100

Več kot 100 150

25


Tabela 25: Raven prireditve

ŠT. TOČK

Lokalni oziroma občinski nivo 50

Državni oziroma regijski nivo 100

Mednarodni nivo 150

Dodatni pogoji za izvedbo športne prireditve:

- izvajalcu se sofinancirata največ dve prireditvi,

- prireditev ne sme biti sofinancirana iz drugih občinskih sredstev.

4.2. REKREATIVNE OBČINSKE LIGE

Pri merilu ustreznosti vsebine, komisija, imenovana na predlog župana, presodi, ali ima liga

ustrezno vsebino in ali je primerna za nadaljnje ocenjevanje.

Tabela 26: Lokalna odmevnost

Število izvedenih sezon

ŠT. TOČK

Od 1 - 3 sezone 25

Od 4 – 9 sezon 50

10 ali več sezon 100

Tabela 27: Množičnost

Število ekip

ŠT. TOČK

3-6 50

7-12 100

13 in več 150

Tabela 28: Raven prireditve

ŠT. TOČK

Občinska liga 50

Medobčinska liga 100

5. ŠPORTNI OBJEKTI IN NARAVNE POVRŠINE

Opredelitev področja po Zakonu o športu

Športni objekti in površine za šport v naravi so športni centri, športni objekti, vadbeni prostori,

vadbene površine ter površine za šport v naravi.

Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je

pomemben dejavnik športnega udejstvovanja.

Športni objekti in površine za šport v naravi, ki so v lasti Občine Sevnica (javni športni

objekti), so v javni rabi in jih lahko za namen, za katerega so bili zgrajeni in urejeni,

uporabljajo vsi pod enakimi pogoji.

Pri javnih športnih objektih se v skladu z LPŠ lahko sofinancirajo stroški uporabe javnih

športnih objektov.

Sofinanciranje se izvede z javnim razpisom na podlagi naslednjih prednostnih kriterijev:

26


1. Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno

izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi,

imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki.

2. Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje programa pod enakimi pogoji

prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi

izvajalci in uporabniki.

3. Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, imajo pa status društva v javnem interesu na

področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih pred

drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ.

Obseg sofinanciranja javnih športnih objektov in drugi pogoji se določijo v LPŠ.

27


PREDLOG – 1. OBRAVNAVA

Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem

programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14),

Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za

obdobje 2014-2023 in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15-UPB,

17/17) je Občinski svet Občine Sevnica na ____. redni seji dne ____________ sprejel

O D L O K

o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sevnica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta odlok določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa

športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje

izvajanja LPŠ, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja

izvajanja LPŠ, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja

nadzora nad porabo sredstev, namenjenih za uresničevanje javnega interesa na področju

športa v Občini Sevnica (v nadaljevanju: občina).

(2) Sredstva za sofinanciranje LPŠ se zagotovijo v proračunu občine.

2. člen

(opredelitev javnega interesa)

Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa

v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v nacionalnem programu športa v

Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: NPŠ) in Izvedbenem načrtu nacionalnega programa

športa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: IN NPŠ) ter se uresničuje, tako da občina:

- zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ na ravni občine,

- načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za

šport v naravi v lasti lokalne skupnosti,

- spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa.

3. člen

(letni program športa - LPŠ)

(1) LPŠ je dokument, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v

posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v občinskem

proračunu.

(2) LPŠ za posamezno koledarsko leto sprejme občinski svet, praviloma po sprejemu

občinskega proračuna, po predhodnem mnenju občinske športne zveze, če ta obstaja.

Občinski svet lahko sprejme LPŠ brez predhodnega mnenja, če ga občinska športna zveza

ne poda v roku enega meseca.

(3) V LPŠ se glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska

sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu določi:

- področja športa, ki se v proračunskem letu, za katerega se sprejema LPŠ, sofinancirajo iz

občinskega proračuna,

- obseg in vrsto dejavnosti,

- višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij športa,

1


- morebitne dodatne pogoje in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje LPŠ.

4. člen

(opredelitev področij športa)

(1) Za uresničevanje javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi

možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti proračunskih sredstev za vse

izvajalce LPŠ iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa:

1. ŠPORTNI PROGRAMI

1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

a) Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok

b) Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok

c) Prostočasna športna vzgoja mladine

1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

1.3. Obštudijske športne dejavnosti

1.4. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

1.5. Kakovostni šport

1.6. Vrhunski šport

1.7. Šport invalidov

1.8. Športna rekreacija

1.9. Šport starejših

2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

2.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu

3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

3.1. Delovanje športnih zvez

3.2. Delovanje društev

4. ŠPORTNE PRIREDITVE

5. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

5. člen

(izvajalci LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ po tem odloku so:

- športna društva, ki so registrirana v Republiki Sloveniji in delujejo v občini,

- zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini,

- pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, in opravljajo

nepridobitno dejavnost,

- zasebni športni delavci, ki so vpisani v razvid zasebnih športnih delavcev po Zakonu o

športu in samostojno opravljajo delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost,

- društva invalidov, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti v športu,

- društva upokojencev, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti v športu.

(2) Javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je država ali

lokalna skupnost, ne morejo biti izvajalci LPŠ po tem odloku.

2


II. POSTOPEK IZBIRE IN SOFINANCIRANJA

6. člen

(pravica do sofinanciranja)

(1) Izvajalci LPŠ imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa,

če izpolnjujejo naslednje pogoje:

- imajo sedež v občini,

- se pravočasno prijavijo na javni razpis za izbor izvajalcev LPŠ,

- imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali

usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu,

- v obsegu predpisanega števila udeležencev v vadbeni skupini po tem odloku morajo biti v

netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna rekreacija,

šport starejših, šport invalidov) vključeni samo občani občine, v tekmovalne programe

(športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport,

vrhunski šport, šport invalidov) pa vsaj polovica občanov občine, v nasprotnem primeru se

program ne sofinancira,

- prijavljene programe izvajajo na območju občine,

- izvajajo športne programe, ki so predmet javnega razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov

letno v obsegu vsaj 60 ur,

- imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali

zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programov,

- občini redno posredujejo letna vsebinska in finančna poročila z vsemi potrebnimi prilogami

na predpisanih obrazcih ter druge podatke, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti športa, in

sicer najkasneje do 31.1. za preteklo leto.

LPŠ.

(2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju

7. člen

(pogoji in merila)

Podrobnejša opredelitev vseh področij športa in merila za izbiro programov oziroma

področij LPŠ so navedena v prilogi »Pogoji in merila za vrednotenje športnih programov in

področij« (v nadaljevanju: merila), ki je sestavni del odloka.

8. člen

(način določitve višine sofinanciranja)

Višina sofinanciranja posameznih programov in področij LPŠ se izračuna na podlagi

točkovnega sistema v skladu z merili po postopku, ki je določen s tem odlokom.

9. člen

(postopek izbire in sofinanciranja izvajalcev LPŠ)

(1) Postopek sofinanciranja izvajanja LPŠ se izvede kot javni razpis. V okviru

razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali področja LPŠ, ki so glede na pogoje in

merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni.

(2) Postopek izbire izvajalcev LPŠ, razdelitev finančnih sredstev in nadzor nad

namensko porabo proračunskih sredstev za šport v občini poteka po naslednjem zaporedju:

- sklep o začetku postopka javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ, s

katerim se določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da

doseči z javnim razpisom ter besedilo javnega razpisa,

- imenovanje komisije za izvedbo postopka javnega razpisa,

3


- objava javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov in področij,

- odpiranje prejetih vlog,

- strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog,

- izdaja odločb vlagateljem,

- obravnava ugovorov,

- sklepanje pogodb z izbranimi izvajalci,

- spremljanje izvajanja izbranih področij in namenske porabe proračunskih sredstev,

- obravnava poročil izvajalcev o izvedenih programih športa in ocena skladnosti s

pogodbenimi obveznostmi.

10. člen

(komisija)

(1) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo

sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(2) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev

sredstev, interesno povezani, v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v

ravni vrsti ali v stranski vrsti do četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti,

v svaštu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že

prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki

bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).

(3) Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti in

varovanju osebnih podatkov.

(4) Če je predsednik ali član komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno

povezan, se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku.

(5) Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost komisije je

potrebna absolutna večina članov, za odločanje pa navadna večina prisotnih članov.

(6) Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja uslužbenec občinske

uprave, ki opravlja naloge na področju športa, in je tudi član komisije.

11. člen

(javni razpis)

(1) Po sprejemu LPŠ se na podlagi sklepa župana objavi javni razpis za

sofinanciranje izvajanja LPŠ in razpisno dokumentacijo.

(2) Javni razpis mora vsebovati:

- naziv in sedež izvajalca razpisa,

- pravno podlago za izvedbo razpisa,

- predmet javnega razpisa,

- pogoje za kandidiranje na javnem razpisu in merila,

- predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje,

- določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,

- rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,

- datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev,

- rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,

- kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo oziroma

elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo.

4


(3) Rok za prijavo na razpis ne sme biti krajši od štirinajst (14) dni in ne daljši od

trideset (30) dni od dneva objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Sevnica, povzetek pa v Uradnem

listu Republike Slovenije in v medijih.

12. člen

(razpisna dokumentacija)

(1) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo

izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev.

(2) Razpisna dokumentacija mora vsebovati:

- razpisne obrazce,

- pogoje in merila,

- informacijo o dostopu do tega odloka ter

- vzorec pogodbe o sofinanciranju.

13. člen

(vloga)

(1) Vloga na javni razpis mora izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen v

javnem razpisu, ne glede na način oddaje.

(2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga« in

navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug

ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis.

(3) Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.

14. člen

(odpiranje vlog)

(1) Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem

razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice, in sicer po

vrstnem redu, v katerem so bile prejete.

(2) Odpiranje prejetih vlog ni javno.

(3) Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena

oseba in ali je popolna.

(4) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, občinska uprava na

podlagi ugotovitve komisije zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

(5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani in vsebuje:

- kraj in čas odpiranja vlog,

- imena navzočih članov komisije,

- naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja,

- ugotovitev o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče

dokumentacije.

5


15. člen

(poziv k dopolnitvi vloge)

(1) Komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje,

katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov

(nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev je osem (8) dni od dneva vročitve.

(2) Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, občinska uprava vlogo zavrže s

sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

16. člen

(ocenjevanje in vrednotenje vlog)

(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje

razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno

dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij

LPŠ.

(2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in

področij letnega programa športa.

(3) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju vodi zapisnik, v

katerem navede razloge za razvrstitev (točkovanje) ter predlog in obseg sofinanciranja

programov in področij LPŠ oziroma kateri programi se ne sofinancirajo.

(4) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.

17. člen

(odločba)

(1) Na podlagi predloga komisije občinska uprava izda odločbe o izbiri ter obsegu

sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja LPŠ.

(2) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

18. člen

(pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ)

(1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbo o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V

pogodbi se opredeli:

- naziv in naslov občine ter izvajalca LPŠ,

- vsebina in obseg izbranih programov in področij športa,

- čas realizacije,

- višina in način (roki) izplačila sredstev za izbrane programe in področja športa,

- način nadzora nad izvajanjem LPŠ in nad namensko porabo proračunskih sredstev,

- rok za oddajo poročil,

- določilo, da mora izvajalec LPŠ ob nenamenski porabi sredstva vrniti v občinski proračun,

- določilo, da izvajalec LPŠ, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši

pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu,

- druge medsebojne pravice in obveznosti.

6


19. člen

(poziv k podpisu pogodbe)

(1) Ob izdaji odločbe o izbiri se vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju

izvajanja LPŠ.

(2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni od dneva vročitve pogodbe ne odzove, se

šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

20. člen

(ugovor)

(1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu

razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih (8) dni od vročitve

odločbe vloži ugovor pri občinski upravi. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z

izbranimi vlagatelji.

(2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog.

(3 Župan o ugovoru odloči v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s

tem dokončna.

21. člen

(objava rezultatov javnega razpisa)

Rezultati javnega razpisa se po zaključku postopka javnega razpisa objavijo na

spletni strani občine.

22. člen

(dolžnosti izvajalcev LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe in področja najmanj v obsegu,

opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti samo za stroške izvedbe programa, za

katerega so namenjeni v skladu z javnim razpisom.

(2) Izvajalci športnega programa, ki so izbrani za izvajanje LPŠ, so dolžni javno

objaviti izračun cene športnega programa, za katerega za izvajanje prejemajo javna

sredstva.

(3) Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika

brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev, mora

izvajalec LPŠ stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati.

(4) Spremljanje realizacije izbranih področij športa in namenskega koriščenja

proračunskih sredstev izvaja občinska uprava, ki obravnava prejeta poročila in oceni

skladnost realizacije programov s pogodbenimi določili. V kolikor izvajalci ne izpolnjujejo

obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za neizpolnjen del programa finančna sredstva ne

izplačajo oziroma jih morajo vrniti.

(5) Strokovna služba občinske uprave lahko izvaja nadzor nad izvajanjem programov

z napovedanimi in nenapovedanimi obiski. O izvedbi nadzora se sestavi zapisnik in en izvod

posreduje nadzorovanemu izvajalcu LPŠ.

(6) V primeru, da strokovna služba iz prejšnjega odstavka ugotovi, da izvajalec

programa ne izvaja ali ga ne izvaja v skladu z razpisnimi pogoji in pogodbo, ga o tem pisno

7


opozori. V primeru, da izvajalec kljub pisnem opozorilu ne začne izvajati programa v skladu s

pogodbo, se sofinanciranje ustavi ali ustrezno zmanjša.

(7) Izvajalec, ki ne izvaja programov ali nenamensko porablja sredstva, ne more

kandidirati na naslednjem javnem razpisu občine.

III. PREDHODNA IN KONČNA DOLOČBA

23. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnega

programa športa v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 1/17).

24. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu republike Slovenije.

Številka: 671-0011/2017

Sevnica, dne

Srečko OCVIRK

župan

Občine Sevnica

8


POGOJI IN MERILA

ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI SEVNICA

VSEBINA DOKUMENTA

V 4. členu odloka so opredeljeni izvajalci LPŠ, ki ob izpolnjevanju določenih pogojev

pridobijo pravico do sofinanciranja izvajanja programov in področij športa. Za uresničevanje

javnega interesa v športu so s pogoji in merili opredeljeni načini vrednotenja naslednjih

področij športa:

1. športni programi

2. razvojne dejavnosti v športu

3. organiziranost v športu

4. športne prireditve

5. športni objekti in naravne površine

Za športne programe, razvojne dejavnosti v športu, organiziranost v športu in športne

prireditve se z merili uveljavlja sistem točkovanja.

Posamezno področje športa je ovrednoteno kot vsota točk, ki so jih na podlagi meril in na

javnem razpisu oddanih prijav prejeli izbrani izvajalci LPŠ.

Finančna sredstva za posamezno področje športa se določijo v LPŠ.

Aktualna vrednost točke za posamezno področje športa se določi tako, da se finančna

sredstva za posamezno področje športa delijo z vsoto vseh točk, ki so jih za posamezno

področje športa prejeli izbrani izvajalci LPŠ.

STRUKTURA DOKUMENTA

Vsako področje športa v merilih je opredeljeno s:

- splošno opredelitvijo področja po NPŠ ter

- predstavitvijo kriterijev in meril ter tabelaričnim prikazom vrednotenja.

1. ŠPORTNI PROGRAMI

Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi,

njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del

športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo.

Splošna merila vrednotenja športnih programov oziroma področij športa:

a) programe se vrednoti v obsegu z merili določenega števila ur (v primeru, da prijavitelj

prijavi več ur, kot je to določeno z merili, se mu upošteva število ur, kot so določena z merili

tega odloka; v primeru, da prijavitelj prijavi manj ur, kot je to določeno z merili, se mu

prijavljeni program zavrne).

9


) število udeležencev vadbene skupine oziroma število vadečih oziroma število

vadbenih skupin: če je prijavljenih manj udeležencev (vendar ne manj kot polovico od

zahtevanega števila udeležencev), kot zahtevajo merila, se število točk proporcionalno

zmanjša; če je udeležencev v skupini več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa (=

koeficient popolnosti skupine);

Tabela 1: Število vadbenih skupin

ŠTEVILO VADBENIH SKUPIN

Število

točk

1 do 2 vadbeni skupini 25

3 do 5 vadbenih skupin 50

6 ali več vadbenih skupin 100

c) uporaba primernega športnega objekta: pogoj za vrednotenje objekta je pogodba o

uporabi, pogodba o najemu objekta, pogodba o vzdrževanju objekta ali dokazilo o lastništvu

objekta;

Tabela 2: Športni objekt

ŠPORTNI OBJEKT

Korekcijski

faktor

Bazen 1

Športni dom 1

Športna dvorana 1

Telovadnice OŠ Sava

Kladnika Sevnica, OŠ Boštanj,

OŠ Krmelj, OŠ Tržišče, OŠ

Milana Majcna Šentjanž, OŠ

Blanca, ŠD Partizan Boštanj,

pokrito strelišče 1

Strelišče 0,5

Zunanje športne površine 0,5

Balinišče 0,5

Ogrevana, razsvetljena soba

(miselne igre) 0,5

*Društvom oziroma uporabnikom se sofinancirajo stroški glede na dejansko uporabo objekta

– obvezna priloga so računi oziroma jih po uradni dolžnosti pridobi Občina Sevnica.

*Korekcijski faktor športni objekt se množi s številom ur športnega objekta za posamezno

kategorijo.

č) vodenje programa s strani primerno izobraženega in/ali usposobljenega

strokovnega kadra: pogoj za vrednotenje strokovnega kadra je ustrezna izobrazba oziroma

usposobljenost za opravljanje dela v športu in veljavna licenca (ustrezna dokazila);

10


Tabela 3: Kompetentnost strokovnih delavcev

STROKOVNI KADER

Korekcijski

faktor

Strokovno usposobljen kader 1

Strokovno izobražen kader 1,1

*Korekcijski faktor kompetentnost strokovnih delavcev se množi s številom ur strokovnega

kadra za posamezno kategorijo.

d) cena športnega programa:

Tabela 4: Cena športnega programa

CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA

Število

točk

Vadeči krije več kot 50% stroškov programa. 25

Vadeči krije do 50% stroškov programa. 50

Program je za vadeče brezplačen. 100

e) konkurenčnost športne panoge:

Tabela 5: Konkurenčnost športne panoge

KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE –

KOLEKTIVNE PANOGE

1. OBSEG TEKMOVALNEGA SISTEMA

Število

točk

Ena liga 10

Dve ligi 25

Tri ali več lig 50

2. ŠTEVILO EKIP V TEKMOVALNEM SISTEMU

Število

točk

4-5 ekip 10

6-7 ekip 25

8 ali več ekip 50

11


KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE –

INDIVIDUALNE PANOGE

ŠTEVILO TEKMOVALCEV V TEKMOVALNEM

SISTEMU

Število

točk

Do 5. 10

Od 6 do 10. 25

Nad 10. 50

f) lokalni pomen športne panoge:

Tabela 6: Lokalni pomen športne panoge

LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE

1. TRADICIJA (delovanje društva v letih)

Število

točk

Do 5 let. 25

Od 6 do 12 let. 50

Od 13 do 20 let. 75

21 let ali več. 100

2. MNOŽIČNOST (število članov s plačano

članarino)

Število

točk

Od 10 do 25 članov. 25

Od 26 do 40 članov. 50

Od 41 do 70 članov. 75

71 ali več članov. 100

12


g) razširjenost športne panoge:

Tabela 7: Število športnikov oziroma razširjenost športne panoge

ŠTEVILO ŠPORTNIKOV OZIROMA RAZŠIRJENOST

ŠPORTNE PANOGE

ŠTEVILO KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV V

DRUŠTVU

Število

točk

1 član 25

2 ali 3 člani 50

4 ali 5 članov 75

6 ali več članov 100

h) uspešnost športne panoge:

Tabela 8: Uspešnost športne panoge

Kolektivni šport:

Nivo tekmovanja za društvo,

katerega vsaj ena selekcija

tekmuje v (število točk)

Individualni šport:

dosežena uvrstitev na

državnem nivoju (število točk)

Število točk

I. liga II. liga III. liga

50 25 10

10 ali več 5 ali več 3 ali več

rezultatov rezultatov rezultatov

50 25 10

Glede udeležencev vadbe v športnih programih se upoštevajo naslednji DODATNI POGOJI:

- športni program – splošno: isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem

prijavljenem športnem programu;

- prostočasni/netekmovalni športni programi: v programih prostočasne športne vzgoje otrok

in mladine, obštudijskih športnih dejavnostih, športa invalidov, športne rekreacije in športa

starejših se vrednotijo le udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme Nacionalnih

panožnih športnih zvez (v nadaljevanju: NPŠZ);

- tekmovalni športni programi:

a) v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski

šport in kakovostnega športa se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in

kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ;

b) vrednotijo se samo programi izvajalcev LPŠ, ki imajo dejavnost organizirano in

tekmujejo vsaj v treh starostnih kategorijah, razen v panogah, kjer zaradi svoje specifičnosti

pogoja ni mogoče izpolniti;

13


c) ekipe in/ali posamezniki morajo dokazati udeležbo na najmanj treh (3) tekmovanjih

(tekmah) v sklopu uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, razen v panogah, kjer zaradi

svoje specifičnosti pogoja ni mogoče izpolniti.

RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG

Izvajalci LPŠ so lahko razvrščeni v tri (3) skupine:

- izvajalci programov v individualnih športnih panogah,

- izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah,

- izvajalci programov v miselnih igrah.

1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (prostočasni ŠOM)

Opredelitev področja po NPŠ

Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za

populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane

oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo

šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnani in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ.

a) Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok:

je športna dejavnost otrok do vstopa v šolo, ki so prostovoljno vključeni v programe športa in

skozi igro spoznavajo posamezne elemente športa.

Programi:

- Ciciban planinec,

- drugi prostočasni športni programi.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa prostočasne športne vzgoje predšolskih

otrok:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

14


Tabela 9: Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok

OBSEG SOFINANCIRANJA PROGAMA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Ciciban planinec* 10 ur 0 10

Drugi prostočasni športni

programi 60 ur 60 ur 15

*V programu Ciciban planinec se vrednoti do 5 planinskih izletov v trajanju posameznega izleta v obsegu najmanj

2 uri.

b) Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok:

je redna dejavnost otrok od 6. leta do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v

programe športa.

Programi:

- Mladi planinec,

- drugi prostočasni športni programi.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa prostočasne športne vzgoje šoloobveznih

otrok:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 10: Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok

OBSEG SOFINANCIRANJA PROGRAMA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Mladi planinec** 48 ur 0 15

Drugi prostočasni športni

programi 80 ur 80 ur 15

**V programu Mladi planinec se vrednoti 8 planinskih izletov v trajanju posameznega izleta v obsegu najmanj 6

ur.

15


c) Prostočasna športna vzgoja mladine:

je dejavnost mladih od 15. do 20. leta starosti, ki se prostovoljno vključujejo v programe

športa.

Programi:

- drugi prostočasni športni programi.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa prostočasne športne vzgoje mladine:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 11: Prostočasna športna vzgoja mladine

OBSEG SOFINANCIRANJA PROGRAMA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Drugi prostočasni športni

programi 80 ur 80 ur 12

1.2. OBŠTUDIJSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI

Opredelitev področja po NPŠ

Programi obštudijske športne dejavnosti predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu

delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja.

Obštudijske športne dejavnosti predstavljajo različne organizirane in samoorganizirane (pri

samoorganiziranih oblikah se študentom zagotovi le prostor za izvajanje športnih dejavnosti)

oblike športnih dejavnosti v kraju študija in v domačem kraju bivanja študenta.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa obštudijske športne dejavnosti:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

16


Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

Tabela 12: Obštudijske športne dejavnosti

OBSEG SOFINANCIRANJA PROGRAMA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Obštudijske športne dejavnosti 60 ur 60 ur 12

1.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI

Opredelitev po NPŠ

Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni

programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi ni/ali

pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno

integracijo v vsakdanje življenje.

Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.

Med programe za otroke in mladino s posebnimi potrebami prištevamo tudi promocijske

športne programe v počitnicah in pouka prostih dnevih.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa športna vzgoja otrok in mladine s

posebnimi potrebami:

- cena športnega programa,

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- število vadečih,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- pogostitve: največ 20% od odobrenih upravičenih stroškov.

17


Tabela 13: Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

OBSEG SOFINANCIRANJA PROGRAMA

ŠPORTNI PROGRAM Strokovni kader Športni objekt

ŠT. UDELEŽENCEV V

VADBENI SKUPINI

Celoletni športni programi otrok 60 ur 60 ur 5

Celoletni športni programi

mladine 60 ur 60 ur 5

1.4. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN

VRHUNSKI ŠPORT

Opredelitev področja po NPŠ

Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok

spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja

vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato

morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠ.

Merila, ki se uporabljajo za vrednotenje programa športna vzgoja otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport:

- kompetentnost strokovnih delavcev,

- konkurenčnost športne panoge,

- lokalni pomen športne panoge,

- število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

- uspešnost športne panoge,

- športni objekt.

Upravičeni stroški:

- strokovni kader: stroški nadomestil za delo (npr. strošek dela po pogodbi o delu, podjemni

pogodbi, študentsko delo) in stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice);

- športni objekt: strošek najema oziroma uporabnine objektov ali drugih športnih površin za

izvajanje redne vadbe, pri čemer mora biti iz računa in priloge razvidno število ur uporabe ter

za posamezno uro uporabe najmanj: vadbena skupina, število vadečih, vaditelj in namen

uporabe. Izvajalci programov morajo imeti poravnave vse obveznosti iz naslova najema

oziroma uporabnine za pretekla leta;

- materialni stroški: stroški potrošnega materiala za izvajanje programov (športna oprema in

rekviziti), stroški oglaševanja;

- tekmovalni stroški: prijavnine oz. članarine za vstop v tekmovalni sistem, prevoz na