Views
8 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

7. Razvrščanje

7. Razvrščanje organizmov Poleg dvojnega poimenovanja vrst je Linné uvedel tudi sistem hierarhično urejenih skupin ali sistematskih kategorij. Vrsta je osnovna sistematska kategorija. Višje sistematske kategorije znanstveniki oblikujejo predvsem zaradi večje preglednosti sistema. Tako vrste združujemo v rod, rodove v družino, nato sledijo red, razred in deblo. Spodaj si za primer oglej, kako je v sistem uvrščen volk. vrsta volk (Canis lupus) Je vrsta, ki živi tudi pri nas. Je največji predstavnik družine psov, pri nas tudi največji plenilec. rod volk Rod vključuje več vrst, kot so volk, šakal, kojot in druge. družina psi So zveri, ki hodijo po prstih. Zanje sta značilna tudi dolg gobec in nespecializirano zobovje. Poleg volka in lisice v Sloveniji živi tudi šakal. red zveri Med zveri spadajo tisti predstavniki sesalcev, ki so prilagojeni plenilskemu življenju in imajo ostre zobe. razred sesalci Za sesalce je značilno, da kotijo žive mladiče, ki jih hranijo z izločki mlečnih žlez, in da imajo telo pokrito z dlako. deblo strunarji Med strunarje uvrščamo tiste živali, ki imajo hrbtno struno, hrbtenjačo, škržno črevo in rep. Nekatere od teh značilnosti se pojavljajo pri zarodkih, včasih pa tudi pri odraslih živalih. kraljestvo živali Vse živalske vrste se združujejo v kraljestvo živali. domena evkarionti Za evkarionte je značilno, da imajo zapleteno celično zgradbo s celičnimi organeli in jedrom, ki je z jedrno ovojnico ločeno od citoplazme. 100

Kako določimo vrsto? Ob pogledu na določeno rastlino ali žival, nas pogosto zanima, kakšne vrste je oziroma v katero sistematsko kategorijo jo uvrščamo. Pri odgovoru si lahko pomagamo z določevalnimi ključi. Z njimi lahko organizem uvrstimo v sistem in ugotovimo, kateri vrsti pripada. Obstaja več vrst določevalnih ključev; lahko so slikovni ali opisni. Pri opisnih ključih je za določevanje potrebnega več znanja. Slikovni ključi so nekoliko lažji in so namenjeni splošni uporabi. Navadno se odločamo med dvema različnima trditvama (po navadi nasprotujočima), izberemo pa tisto, ki je pri izbranem organizmu ustreznejša. Trditvam sledimo tako dolgo, dokler ne pridemo do imena vrste organizma. Takšnim ključem pravimo dihotomni (dvovejnati) ključi. Vrste določevalnih ključev Preizkusi se v določevanju. Poskušaj ugotoviti, katera žival je na sliki. Opazuj hišico polža na sliki in izberi tisto izmed dveh trditev v ključu, ki se ti zdi ustreznejša. Ob koncu ustreznejše trditve najdeš številko, ki te vodi do novih dveh trditev. Določuješ tako dolgo, dokler ne prideš do imena vrste. 1 Žival je brez vidne hišice. Žival ima na hrbtni strani vidno hišico. 2 Zunanja površina hišice je ravna. Zunanja površina hišice ima trne. 3 Hišica je enobarvna. Vzdolž hišice potekajo barvne proge. 4 Hišica ima dolge trne. Hišica ima kratke trne. 5 Na glavi je en par tentaklov, živi v vodi. Na glavi sta dva para tentaklov, živi na kopnem. Portugalski lazar glej 2 glej 3 glej 4 glej 5 Mali vrtni polž Bodičasti volek Čokati volek Navadni mlakar Veliki vrtni polž Preizkusi se še v določevanju drugih živali in rastlin. V knjižnici poišči določevalne ključe za posamezne skupine organizmov. S pomočjo določevalnega ključa zgoraj poišči imena vrstam na slikah. 101