Views
1 week ago

BIO 9 UC 9.pregled

8. Raznolikost živih

8. Raznolikost živih bitij Od pojava življenja na Zemlji pred več kot 3,5 milijarde let pa do danes vrste nastajajo, se spreminjajo in izginjajo. Rezultat je raznolikost vseh oblik življenja ter njihovih skupnosti ali združb, kar imenujemo biotska pestrost ali biodiverziteta (»bio« iz grške besede bios = življenje in »diverziteta« iz angleške besede diversity = raznolikost). Dandanes se najpogosteje uporabljajo izrazi biotska pestrost, biotska diverziteta, biodiverziteta, biotska raznovrstnost ali raznolikost. Biotska pestrost na različnih ravneh Biologi biotsko pestrost odkrivajo, ko preučujejo organizme ter zgradbo in delovanje ekosistemov. Popisujejo že znane vrste, opisujejo nove vrste, spoznavajo njihovo številnost in medsebojne odnose, povezanost v življenjske združbe in delovanje celotnih ekosistemov. ATCGGCTATA CGATTAGCCG GCTAATGCTA CGTACGATTA TAGCCGGCTA GCATTAGCGC genetska pestrost v populaciji lisice ATGCATTACG CGCGTACGAT ATTACGATTA Pestrost živega sveta se kaže že na ravni genskega sklada, kjer nas zanima pestrost genskih zapisov znotraj vrste. Govorimo o genetski pestrosti. Večja ko je genetska pestrost znotraj vrste, bolj se je vrsta sposobna prilagajati spremembam v okolju. O tem smo govorili v poglavju Evolucija. vrstna pestrost v listopadnem gozdu Kadar imamo v mislih število vrst na določenem območju, govorimo o vrstni pestrosti. Več ko je vrst, večja je biotska pestrost. Če dodamo še podatek o številu osebkov posamezne vrste na določenem območju, je opis še popolnejši. Biotska pestrost bo večja tam, kjer je število osebkov vseh vrst enako ali podobno, in manjša tam, kjer se število osebkov posameznih vrst razlikuje. ekosistemska pestrost V najširšem smislu vrstna pestrost zajema vse vrste, ki živijo na Zemlji. Zaradi velike raznovrstnosti organizmov ter raznolikih odnosov med njimi in okoljem pa so raznovrstni tudi ekosistemi in znotraj ekosistemov različna bivališča. To imenujemo ekosistemska pestrost. 104

Biotsko pestrost lahko ocenimo tudi matematično s pomočjo različnih indeksov pestrosti. Z njimi predstavimo pestrost vrst, vključno s številom osebkov posamezne vrste v združbi. Pogosto se uporablja Simpsonov indeks pestrosti. Njegova vrednost se giblje med 0 in 1. Večja ko je pestrost vrst v ekosistemu, bolj se vrednost indeksa pomika proti 1. Pestrost pa je majhna, kadar so v vzorcu le istovrstni osebki. Takrat je vrednost indeksa enaka 0. Simpsonov indeks izračunamo po enačbi: 1 – D = ∑(n i (n i – 1)) N(N – 1) 1 – D = Simpsonov indeks n i = število osebkov posamezne vrste v vzorcu Σ = vsota N = skupno število osebkov vseh vrst v vzorcu Za zelo radovedne: Simpsonov indeks je poimenovan po britanskem statistiku Edwardu Hughu Simpsonu (1922- ), bolj znanem po tako imenovanem Simpsonovem paradoksu. Ta pravi, da je rezultat statistične raziskave, opravljene na celotni populaciji, popolnoma drugačen od rezultata, ki ga dobimo, če populacijo razdelimo na dve ali več skupin in raziskave opravimo na posamezni skupini. Danes s paradoksom pogosto ponazarjajo, na kaj moramo biti pozorni pri statistični analizi podatkov. S pomočjo enačbe za Simpsonov indeks ugotovi, v kateri množici je pestrost večja. Predstavljaj si, da so liki posamezne vrste organizmov. Biotska pestrost ni povsod enaka Vrstna pestrost je v ekosistemih različnih geografskih predelov Zemlje različna. Predvsem tam, kjer so okolje in življenjske združbe raznoliki in so razmere za organizme ugodne (dovolj padavin, ugodne temperature, ustrezna podlaga itd.), je število vrst večje. Področja, kjer živi bistveno več vrst kot v širši okolici, imenujemo vroče točke biotske pestrosti. Za te je poleg velikega števila vrst značilno tudi večje število endemitov. Endemite že poznaš iz poglavja Evolucija. ZANIMIVOSTI: Znanstveniki vsak dan odkrivajo in opisujejo nove vrste. Doslej so jih opisali približno 1,8 milijona. Predvidevajo, da naj bi na Zemlji živelo 10–100 milijonov vrst. V tropskem deževnem gozdu so na 19 drevesih ene same vrste našteli 1200 različnih vrst hroščev. Na podlagi te številke ocenjujejo, da samo v tropskem deževnem gozdu živi približno 8 milijonov vrst hroščev. Seveda pa so ocene obsega vrstne pestrosti le okvirne. Polinezija Mikronezija Polinezija Mikronezija Tropske vrste hroščev Vroče točke biotske pestrosti Število vrst v življenjskih združbah ekosistemov se zmanjšuje od ekvatorja proti poloma, v morju z globino in na kopnem z nadmorsko višino. Razmisli, kateri dejavniki vplivajo na omenjeno zmanjševanje pestrosti z globino oziroma nadmorsko višino. 105