Views
4 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

8. Raznolikost živih

8. Raznolikost živih bitij ZANIMIVOSTI: Bogastvo kraškega podzemlja Po podzemeljski biotski pestrosti sodi Slovenija v sam svetovni vrh. Slovenski jamski sistemi se uvrščajo med 20 najbogatejših na svetu. Med vodnimi živalmi je znanih približno 200 vrst, med kopenskimi pa kar 150 vrst. 55 % vodnih živali sestavljajo drobni raki, 25 % pa majhni polži. Med kopenskimi živalmi so najpogostejši hrošči. Največja gostota jamskih vrst je v dinarskem krasu južne Slovenije. Med zgoraj naštetimi vrstami sta del življenjske združbe v jamah tudi človeška ribica in slepa postranica. Biotska pestrost na ozemlju Slovenije V Sloveniji je na majhnem področju velika pestrost življenjskih združb in ekosistemov, zato naša država spada med najbogatejša območja biotske pestrosti v Evropi. Razlog za to je njena lega, saj se tu stikajo in prepletajo: • visokogorske Alpe, • predalpski svet, • Panonska nižina, • svet Dinarskega gorstva s kraškimi planotami ter • obsredozemski svet z vplivi submediteranskega podnebja. Preplet biogeografskih regij ustvarja razgiban relief s precejšnjim razponom nadmorske višine ter raznolike talne, podnebne in hidrološke razmere. Človeška ribica Biogeografske regije Slovenije alpske regije predalpske regije dinarske regije primorske regije panonske regije Slepa postranica V Sloveniji so prisotni skoraj vsi glavni tipi kamnin. Relativno velik delež zavzemajo karbonatne kamnine (apnenec in dolomit), ki zaradi številnih ekosistemov še posebej prispevajo k biotski pestrosti. Na karbonatnih kamninah so razviti številni kraški pojavi, na primer kraška jezera in jame. V zadnjem stoletju je človek močno vplival na ekosisteme, s tem pa tudi na upad biotske pestrosti. Če spreminjamo ekosisteme za lastne potrebe ali jih uničujemo, s tem propadajo tudi življenjske združbe v njih. Velja seveda tudi obratno: če uničujemo življenjske združbe, ki ekosisteme sestavljajo, uničujemo ekosisteme. Od ekosistemov pa je odvisno tudi naše življenje, saj potrebujemo njihove dobrine, kot so hrana, čista voda, čist zrak itd. Te tako imenovane »dobrine in storitve ekosistemov« pa se z upadom biotske pestrosti siromašijo. Več o tem si lahko prebereš v poglavju Vpliv človeka na biosfero. 106

Ponovitev Povzetek .................................................................. Biotska pestrost ali biodiverziteta pomeni raznovrstnost vseh živečih organizmov in njihovih združb ter je rezultat več milijonov let trajajoče evolucije organizmov. Pestrost živega sveta se kaže na ravni genetskega sklada, kjer nas zanima pestrost znotraj vrst in na ravni samih vrst – tu imamo v mislih število vrst na določenem območju. Zaradi velike raznovrstnosti organizmov ter raznolikih odnosov med njimi in okoljem so raznovrstni tudi ekosistemi; v tem primeru govorimo o ekosistemski pestrosti. Biotska pestrost je v različnih geografskih predelih Zemlje različna. Največja je tam, kjer je okolje raznoliko in so razmere za življenje ugodne. Področja, kjer živi bistveno več vrst kot v širši okolici, imenujemo vroče točke biotske pestrosti. Za te točke je značilno tudi večje število endemitov. Število vrst se v življenjskih združbah ekosistemov zmanjšuje od ekvatorja proti poloma, v morju z globino in na kopnem z nadmorsko višino. Biotsko pestrost lahko ocenimo tudi matematično, s pomočjo indeksov. Eden takšnih je Simpsonov indeks pestrosti. Slovenija spada med najbogatejša območja biotske pestrosti v Evropi. Razlog sta njena lega in preplet biogeografskih regij, ki ustvarja razgiban relief ter raznolike talne, podnebne in hidrološke razmere. Ključni pojmi ........................................................... biotska pestrost ali biodiverziteta – raznolikost živih organizmov, njihovih genskih zapisov in življenjskih združb, ki jih sestavljajo ekosistemska pestrost – raznolikost ekosistemov in življenjskih združb, ki jih sestavljajo genetska pestrost – raznolikost genskih zapisov (raznolikost osebkov) znotraj vrste Simpsonov indeks – indeks pestrosti, s pomočjo katerega predstavimo pestrost vrst vroča točka biotske pestrosti – predel, kjer živi bistveno več vrst kot v širši okolici vrstna pestrost – število vrst na določenem območju; v najširšem smislu pestrost vseh vrst živih bitij na Zemlji Dejavnosti ............................................................... • Razloži, kaj je biotska pestrost. • Razmisli, v katerih predelih Zemlje je biotska pestrost največja. Kako se imenujejo ti predeli? • Pojasni, kaj je endemit. • Naštej kamnine, ki še posebej prispevajo k bogati biotski pestrosti Slovenije, in pojasni, zakaj. • Primerjaj pestrost združbe na dveh različnih travnikih, na gnojenem in negnojenem (naravnem) travniku. 107