Views
4 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Ekosistemi se

Ekosistemi se spreminjajo tudi z geografsko širino in nadmorsko višino, saj se spreminjajo dejavniki, kot sta količina dežja in temperatura. Razlike med ekosistemi so v razmerah za življenje (neživi dejavniki) in združbah (živi dejavniki), ki jih soustvarjajo. Ekosistemi na različnih geografskih širinah in nadmorskih višinah sestavljajo v večje naravne enote, imenovane biomi. Večinoma se imenujejo po rastlinskih združbah, saj jim dajejo značilen videz. Oglej si zemljevid razporeditve biomov in ugotovi, del katerega bioma je ozemlje Slovenije. Ali ta biom zajema ozemlje celotne Slovenije? Pomisli na razgiban relief in na preplet biogeografskih regij. Tajga Listopadni gozd zmernega pasu Tundra Travišča zmernega pasu Razporeditev biomov Zimzeleni trdolistnati gozdovi Tropski deževni gozd Savana Puščava Največjo pestrost živih bitij najdemo tam, kjer so razmere za življenje najugodnejše. V tropskem deževnem gozdu veliko pestrost vrst omogočajo obilica padavin in ugodne temperature skozi vse leto. Manjšo pestrost najdemo v hladnih predelih tajge in tundre ter v suhih in vročih puščavah, kjer so razmere za življenje manj ugodne. Nekateri ekosistemi, ki so v različnih biomih, pa niso vezani na podnebni pas ali na nadmorsko višino. Ali veš, kateri so to? Opiši nežive dejavnike v teh ekosistemih. Za pomoč si oglej sliko. Jamski življenjski prostor 111

9. Ekologija ZANIMIVOSTI: Z gradnjo objektov spreminjamo ekosisteme in uničujemo življenjske prostore tam živečim vrstam, hkrati pa ustvarjamo prostore za druge organizme, ki so delno vezani na prisotnost človeka in na njegova bivališča. Takšne ekosisteme imenujemo urbani ekosistemi. V naseljih pogosto najdemo belo štorkljo, ki večinoma gnezdi na poslopjih in električnih drogovih. Mestna lastovka gradi gnezda iz blata, ki jih pogosto pritrdi na zunanje površine stavb. V bližini človekovih bivališč najdemo tudi turško grlico, sivo podgano, belo pastirico in druge živali. Vsi biomi na planetu so povezani v biosfero. Biosfera so vsi med seboj povezani živi organizmi na Zemlji. V živih sistemih obstaja tesna povezava med njihovim delovanjem in zgradbo, ne glede na to, ali govorimo o molekuli, celici, organizmu ali ekosistemu. Na primer, spremembe v celici vplivajo na delovanje in zgradbo organizma, kar lahko vpliva na odnose med organizmi in posledično na celoten ekosistem, na njegovo zgradbo in delovanje. Ker posamezen ekosistem ni ločen od drugih ekosistemov, spremembe v enem ekosistemu vplivajo na spremembe v drugem, pa tudi na spremembe v celotni biosferi, torej na vsa živa bitja. Celoten planet deluje kot povezana celota. Odnosi med organizmi v življenjskih združbah biosfera ekosistem organizem celica molekula atom V življenjski združbi nekega ekosistema vrste, ki sobivajo, vplivajo druga na drugo. Medvrstni odnosi se od vrste do vrste razlikujejo. Bela štorklja Organizmi, ki vplivajo drug na drugega, so lahko med sabo tesno povezani v sožitju ali simbiozi ali pa živijo ločeno. Določen organizem lahko drugega zajeda, ga pleni, mu pomaga preživeti ali pa organizmi med seboj tekmujejo za dobrine. Tekmovanje Mestna lastovka Razmisli, za katere dobrine tekmujeta drevesi, ki rasteta skupaj. Hrana, voda, svetloba in prostor so dobrine, ki organizmom omogočajo preživetje in razmnoževanje. Ker pa so te dobrine v naravi omejene, organizmi med sabo tekmujejo. O tem si se učil v poglavju Evolucija. Tekmujejo lahko osebki različnih vrst ali osebki iste vrste. Organizmi iste vrste, ki živijo na skupnem prostoru, za življenje potrebujejo enake dobrine. Kadar je število osebkov v populaciji veliko in teh dobrin ni dovolj za vse, je tekmovanje še izrazitejše. Če kdaj opazuješ kokoši, kadar jim kdo na tla potrosi zrna koruze, lahko vidiš, da je vedenje skupine kokoši popolnoma drugačno kot vedenje le enega osebka. Kadar jih je več, hitijo kljuvati zrna, odganjajo in kljuvajo druge osebke, da bi pobrale čim več zrn. Tekmovanje za hrano Tekmovanje za teritorij ali spolnega partnerja Drevesi, ki rasteta drugo ob drugem, imata krošnji na notranji strani manj razviti. Čeprav ima v tekmovanju uspešnejši osebek koristi, pa tekmovanje vsaj malo škoduje tudi njemu. Energijo in čas, ki jo porabi za tekmovanje, bi lahko porabil za prehranjevanje, iskanje partnerja ali razmnoževanje. Zato je za tekmovalni odnos med dvema organizmoma značilno, da obema škoduje. 112