Views
3 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

9. Ekologija Zgradba in

9. Ekologija Zgradba in delovanje ekosistemov Ekosistem sestavljajo vse vrste živih bitij, povezane v okolju skupaj z neživimi dejavniki, kot so toplota, svetloba, voda, veter, matična podlaga itd. Na življenje vsakega posameznega organizma vplivajo tako neživi dejavniki kot tudi živi dejavniki, torej drugi organizmi. Organizmi so med seboj v stalnem ali občasnem odnosu in sestavljajo življenjske združbe ali biocenoze, ki omogočajo obstoj vsem organizmom. + = Življenjski prostor (biotop) Življenjska združba (biocenoza) Ekosistem Ekologijo je kot panogo biologije utemeljil Ernest Haeckel (1834–1919) leta 1866. V različnih ekosistemih se življenjske združbe razlikujejo. Na travniku med drugim živijo regrat, poljska voluharica in postovka, ki so v medsebojnem odnosu. Z regratom se prehranjuje poljska voluharica, njo pa pleni postovka. V gozdu živijo gozdna voluharica, ki se prehranjuje z zelenimi deli rastlin, koreninami, tudi plodovi dreves, njo pa lahko pleni lisica. Čeprav ekosistem deluje kot celota, ni ločen od ostalih ekosistemov, temveč se z njimi povezuje. Tudi lisica kdaj upleni poljsko voluharico. Postovka, ki pleni na odprtih površinah, kot so travniki, pa pogosto gnezdi v gozdnem robu, na prehodu med dvema ekosistemoma. Navadno je meja med dvema ekosistemoma tam, kjer so razmere (npr. temperatura, vlaga, svetloba) na manjši razdalji bistveno drugačne, bistveno drugačna pa je tudi življenjska združba. Razmisli, kako se neživi dejavniki (svetloba, temperatura, vlaga, prst) na travniku razlikujejo od tistih v gozdu. Travnik in gozd sta le dva od številnih ekosistemov. Katere še poznaš? 110

Ekosistemi se spreminjajo tudi z geografsko širino in nadmorsko višino, saj se spreminjajo dejavniki, kot sta količina dežja in temperatura. Razlike med ekosistemi so v razmerah za življenje (neživi dejavniki) in združbah (živi dejavniki), ki jih soustvarjajo. Ekosistemi na različnih geografskih širinah in nadmorskih višinah sestavljajo v večje naravne enote, imenovane biomi. Večinoma se imenujejo po rastlinskih združbah, saj jim dajejo značilen videz. Oglej si zemljevid razporeditve biomov in ugotovi, del katerega bioma je ozemlje Slovenije. Ali ta biom zajema ozemlje celotne Slovenije? Pomisli na razgiban relief in na preplet biogeografskih regij. Tajga Listopadni gozd zmernega pasu Tundra Travišča zmernega pasu Razporeditev biomov Zimzeleni trdolistnati gozdovi Tropski deževni gozd Savana Puščava Največjo pestrost živih bitij najdemo tam, kjer so razmere za življenje najugodnejše. V tropskem deževnem gozdu veliko pestrost vrst omogočajo obilica padavin in ugodne temperature skozi vse leto. Manjšo pestrost najdemo v hladnih predelih tajge in tundre ter v suhih in vročih puščavah, kjer so razmere za življenje manj ugodne. Nekateri ekosistemi, ki so v različnih biomih, pa niso vezani na podnebni pas ali na nadmorsko višino. Ali veš, kateri so to? Opiši nežive dejavnike v teh ekosistemih. Za pomoč si oglej sliko. Jamski življenjski prostor 111