Views
9 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

9. Ekologija

9. Ekologija ZANIMIVOSTI: Z gradnjo objektov spreminjamo ekosisteme in uničujemo življenjske prostore tam živečim vrstam, hkrati pa ustvarjamo prostore za druge organizme, ki so delno vezani na prisotnost človeka in na njegova bivališča. Takšne ekosisteme imenujemo urbani ekosistemi. V naseljih pogosto najdemo belo štorkljo, ki večinoma gnezdi na poslopjih in električnih drogovih. Mestna lastovka gradi gnezda iz blata, ki jih pogosto pritrdi na zunanje površine stavb. V bližini človekovih bivališč najdemo tudi turško grlico, sivo podgano, belo pastirico in druge živali. Vsi biomi na planetu so povezani v biosfero. Biosfera so vsi med seboj povezani živi organizmi na Zemlji. V živih sistemih obstaja tesna povezava med njihovim delovanjem in zgradbo, ne glede na to, ali govorimo o molekuli, celici, organizmu ali ekosistemu. Na primer, spremembe v celici vplivajo na delovanje in zgradbo organizma, kar lahko vpliva na odnose med organizmi in posledično na celoten ekosistem, na njegovo zgradbo in delovanje. Ker posamezen ekosistem ni ločen od drugih ekosistemov, spremembe v enem ekosistemu vplivajo na spremembe v drugem, pa tudi na spremembe v celotni biosferi, torej na vsa živa bitja. Celoten planet deluje kot povezana celota. Odnosi med organizmi v življenjskih združbah biosfera ekosistem organizem celica molekula atom V življenjski združbi nekega ekosistema vrste, ki sobivajo, vplivajo druga na drugo. Medvrstni odnosi se od vrste do vrste razlikujejo. Bela štorklja Organizmi, ki vplivajo drug na drugega, so lahko med sabo tesno povezani v sožitju ali simbiozi ali pa živijo ločeno. Določen organizem lahko drugega zajeda, ga pleni, mu pomaga preživeti ali pa organizmi med seboj tekmujejo za dobrine. Tekmovanje Mestna lastovka Razmisli, za katere dobrine tekmujeta drevesi, ki rasteta skupaj. Hrana, voda, svetloba in prostor so dobrine, ki organizmom omogočajo preživetje in razmnoževanje. Ker pa so te dobrine v naravi omejene, organizmi med sabo tekmujejo. O tem si se učil v poglavju Evolucija. Tekmujejo lahko osebki različnih vrst ali osebki iste vrste. Organizmi iste vrste, ki živijo na skupnem prostoru, za življenje potrebujejo enake dobrine. Kadar je število osebkov v populaciji veliko in teh dobrin ni dovolj za vse, je tekmovanje še izrazitejše. Če kdaj opazuješ kokoši, kadar jim kdo na tla potrosi zrna koruze, lahko vidiš, da je vedenje skupine kokoši popolnoma drugačno kot vedenje le enega osebka. Kadar jih je več, hitijo kljuvati zrna, odganjajo in kljuvajo druge osebke, da bi pobrale čim več zrn. Tekmovanje za hrano Tekmovanje za teritorij ali spolnega partnerja Drevesi, ki rasteta drugo ob drugem, imata krošnji na notranji strani manj razviti. Čeprav ima v tekmovanju uspešnejši osebek koristi, pa tekmovanje vsaj malo škoduje tudi njemu. Energijo in čas, ki jo porabi za tekmovanje, bi lahko porabil za prehranjevanje, iskanje partnerja ali razmnoževanje. Zato je za tekmovalni odnos med dvema organizmoma značilno, da obema škoduje. 112

Sodelovanje V življenjskih združbah ekosistemov so vrste lahko tudi v takem medsebojnem odnosu, da ne tekmujejo za vire, ampak se med njimi razvije sodelovanje. Odnosu, pri katerem imata korist obe, pravimo mutualizem. Primer mutualizma poznaš že iz poglavja o vzajemni evoluciji žužkocvetnih kritosemenk in opraševalcev (stran 78). V tem primeru gre za primer obveznega sodelovanja. Rastlina ima korist zaradi opraševanja, opraševalci zaradi hrane. Obvezno sodelovanje najdemo tudi pri lišajih, ki jih gradijo glive in alge ali cianobakterije. Gliva oziroma splet hif daje vlažen življenjski prostor algam, te pa glivi zagotovijo hranila, ki jih s fotosintezo proizvajajo cianobakterije ali alge. Veliko lesnatih rastlin (dreves in grmov) raste v sožitju z glivami. To imenujemo mikoriza. Stik med glivo in rastlino se vzpostavi med rastlinskimi koreninami in glivnimi nitkami (hifami). Odnos je obvezen le za glivo, ki od drevesa črpa organske snovi. Drevo sicer lahko živi brez glive, vendar v mikorizi raste bolje, saj prek glive dobi več mineralnih snovi (fosfor in dušik), ki bi jih samo težko načrpalo iz prsti v zadostni količini. Gliva se s hifami razrašča okoli drevesnih korenin in za drevo pomeni nekakšne podaljšane korenine, ki so zanj dodatna površina za črpanje vode in mineralnih snovi. Mikoriza ZANIMIVOSTI: Za tropske deževne gozdove, kamor spada tudi amazonski pragozd, je značilna velika biotska pestrost. Na določenih predelih pa najdemo območja, kjer raste skoraj izključno le ena vrsta dreves. Domačini so nekoč verjeli, da za ta območja skrbijo zlobni gozdni duhovi, zato so jih poimenovali »hudičevi vrtovi«. Znanstveniki so ugotovili, da je vzrok zanje mutualizem med posebno vrsto tropske mravlje in tropsko vrsto drevesa. Drevesa mravljam pomenijo zatočišče in gnezdišče, saj te gnezdijo v nabreklih votlih listnih pecljih, z ozemlja pa odstranjujejo vse druge rastline. To storijo tako, da v liste mladih rastlin vbrizgajo mravljinčno kislino, ki deluje kot herbicid in povzroči, da rastlina odmre. Tako tej drevesni vrsti za prostor, svetlobo in hranila ni treba tekmovati z drugimi vrstami rastlin. Razmisli, zakaj jurčke navadno najdemo v bližini dreves, predvsem iglavcev. Kaj drevo pridobi od sožitja z glivo? Ali tudi gliva kaj pridobi od drevesa? Primer mutualizma je tudi odnos med nekaterimi vrstami rastlinojedcev in mikroorganizmi v njihovem prebavnem traktu. Rastlinojedci se prehranjujejo z rastlinjem, katerega glavna sestavina je energijsko bogata celuloza, sestavljena iz molekul glukoze. Rastlinojedi sesalci celuloze ne morejo prebaviti, kljub temu pa živijo od produktov fotosinteze. V njihovem prebavnem traktu namreč živijo mikroorganizmi (bakterije, glive, enoceličarji), ki imajo encime za razgradnjo celuloze (celulaze). Ti mikroorganizmi razgradijo celulozo na manjše molekule glukoze, ki jih rastlinojedi sesalci lahko uporabijo. Pri malih sesalcih poteka razgradnja celuloze s pomočjo mikroorganizmov v slepem črevesu, pri prežvekovalcih, kot je krava, pa v večprekatnem želodcu. Kje je tu vzajemna korist? Rastlinojedec lahko s pomočjo mikroorganizmov dobi energijsko bogato hrano, mikroorganizmi pa od njega hrano in dokaj stabilno življenjsko okolje znotraj prebavila. 113