Views
6 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Na televiziji ali v

Na televiziji ali v naravi lahko včasih vidiš, kako plenilec ujame in ubije svoj plen. Seveda nam je težko, a tudi plenilci imajo v ekosistemu pomembno vlogo. To prikazuje poskus, v okviru katerega so iz priobalnega morskega ekosistema odstranili morsko zvezdo. V kamnitem obalnem pasu so morske zvezde glavni plenilci številnih morskih nevretenčarjev. Ko so z morskega dna odstranili vse morske zvezde, se je sestava združbe zelo hitro spremenila. Ker ni bilo plenilca, so se preostali organizmi, kot so školjke klapavice, hitoni, vitičnjaki in polži latvice, neovirano namnožili in pričeli med sabo tekmovati. V treh mesecih so večji del morskega dna najprej prerasli vitičnjaki želodki, kasneje so jih nadomestili loparji, druga vrsta vitičnjakov, in školjke klapavice. Na koncu je populacija klapavic skoraj v celoti izpodrinila vse ostale vrste, ki so prej živele na morskem dnu, kar je vplivalo tudi na ostale organizme v življenjski združbi. število vrst 16 12 8 4 0 15 prej Število vrst pred odstranitvijo morske zvezde in eno leto po tem Pred odstranitvijo morske zvezde je skalo poseljevalo 15 različnih vrst morskih organizmov, po odstranitvi pa se je število vrst skoraj prepolovilo. 8 potem Podobno kot v opisanem poskusu lahko tudi v naravnem ekosistemu zaradi kakršnegakoli vzroka izgine vrsta; to poruši naravno ravnovesje in vzpostavijo se novi odnosi med vrstami v življenjski združbi. Vsi organizmi imajo v ekosistemu svojo vlogo in so zanj nepogrešljivi. Odnosi med organizmi vplivajo na število osebkov in so pomemben dejavnik, ki vpliva na sestavo življenjske združbe in delovanje ekosistema. Zaradi podobnega podnebja v različnih delih sveta se razvijajo podobni ekosistemi. V njih so različne vrste, ki imajo lahko podobno vlogo. Tako na primer veliki rastlinojedci (npr. antilope in zebre v Afriki, bizoni v Severni Ameriki, kenguruji v Avstraliji) z obžiranjem trave vzdržujejo odprte travnate površine. Vlogo velikih rastlinojedcev je danes marsikje prevzel človek. V Sloveniji, na primer, se na planotastem svetu med posameznimi vrhovi Pohorja razprostirajo travišča, tako imenovane planje. So ostanek opuščenih travnikov in pašnikov, nastalih z izsekavanjem gozda, in so življenjski prostor številnim vrstam v travniški življenjski združbi. S prenehanjem krčenja gozda in z opuščanjem pašništva se te planje zaraščajo nazaj v gozd. Naravovarstveniki zato izvajajo projekte, v okviru katerih želijo ohraniti ta umetno ustvarjena travišča. Z zaraščajočih se travišč odstranjujejo smrečice in grmičevje. S tem želijo ohraniti življenjski prostor tistih vrst na Pohorju, ki za življenje potrebujejo tudi odprte travnate površine. Planje so izrednega pomena za prehrano divjadi. Nekaj rastlinskih vrst je prikazanih na slikah spodaj. Antilope se pasejo v Afriki. Trava volk je značilna vrsta pohorskih travišč; na njih najdemo še brkato zvončico, oranžno škržolico, navadno mladomesečino, arniko in druge. 115

9. Ekologija Parazitizem Parazitizem ali zajedavstvo je odnos med dvema vrstama organizmov, pri katerem ima parazit (zajedavec) korist na račun gostitelja. Hrano, ki jo parazit potrebuje za življenje, jemlje iz ali s telesa gostitelja. ZANIMIVOSTI: Raflezijo imenujejo tudi smrdeča mrliška lilija; njeni cvetovi namreč oddajajo neprijeten vonj po gnijočem mesu, ki privablja opraševalce. Cvetovi raflezije so največji na svetu in v premeru dosežejo tudi do 1 m. V rastlinskem svetu sta znana parazita navadni lusnec in raflezija. Ker sta brez zelenih listov, sama ne moreta proizvesti organskih snovi, zato pridobivata vse organske snovi z zajedanjem drugih rastlin. Navadni lusnec, ki raste tudi pri nas, zajeda korenine listnatih dreves. Raflezija raste v pragozdovih Indonezije in zajeda olesenele vzpenjavke. Bela omela poganja svoje korenine v drevesne veje in črpa vodo, v kateri so raztopljene anorganske snovi. Ker organske snovi proizvaja sama s fotosintezo v zelenih listih, jo uvrščamo v skupino polparazitov. Bela omela je polparazit. ZANIMIVOSTI: Parazit vpliva na vedenje svojega gostitelja Z enoceličnim parazitom Toxoplasma gondii, ki povzroča bolezen toksoplazmozo, se lahko okužijo toplokrvne živali, končni gostitelj pa je mačka. Pri glodavcih, okuženih s tem zajedavcem, naj bi se zmanjšal strah pred plenilci, privlačil pa naj bi jih tudi vonj mačke. Ugotovili so, da se ob prisotnosti mačke v njihovih možganih aktivirajo centri, ki se navadno aktivirajo ob prisotnosti samice. Okuženi samci so zaradi odsotnosti strahu lažje ulovljivi, zajedavec pa tako lažje pride do končnega gostitelja. Pri ljudeh je bolezen toksoplazmoza nevarna v času nosečnosti, saj lahko močno vpliva na razvoj otroka. Bolezen lahko povzroči splav, prezgodnji porod, rojstvo otroka s prizadetimi možgani, znaki okužbe, kot je izguba vida, pa se lahko pojavijo tudi več let po rojstvu otroka. Številni paraziti, kot so medicinske pijavke, klopi, bolhe in posteljne stenice, zajedajo na koži živali in človeka, kjer sesajo kri. Zajedavci svojega gostitelja navadno ne ubijejo, saj od njega dobijo hrano in življenjski prostor. Za gostitelja postanejo bolj nevarni takrat, kadar se preveč razmnožijo ali pa so prenašalci drugih nevarnih parazitov. Tako lahko Klop klopi ob sesanju krvi na gostitelja prenesejo bakterijo, ki povzroča bolezen lymsko boreliozo, ali virus, ki povzroča klopni meningoencefalitis. Vse bakterijske in virusne bolezni pri ljudeh so v resnici zajedavski odnos. Na hrastu pogosto najdemo šiške; povzročajo jih nekatere žuželke, kot je na primer hrastova listna šiškarica (glej stran 77). Kadar se na mladem drevesu razvije preveč šišk, lahko to propade. 116