Views
9 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

9. Ekologija

9. Ekologija Priskledništvo Včasih ima korist le ena vrsta v odnosu, druga pa pri tem nima niti škode niti koristi. V tem primeru gre za priskledništvo ali komenzalizem. Tak primer so kravje čaplje; prehranjujejo se z žuželkami in žabami, ki jih s tal med pašo splaši živina. Živina od čaplje nima škode ali koristi, čaplja pa zelo hitro najde hrano. Veliko vrst je prisklednikov, ki druge vrste uporabljajo za transport. Spomni se rakov vitičnjakov iz poglavja Evolucija. Vitičnjaki se pritrjajo na podlago, kot so skale in kamni v morju ter ladje, pogosto pa so pritrjeni na druge organizme, na primer kite. S tem kitu ne škodujejo, sami pa imajo na voljo vedno nova nahajališča hrane. Kravja čaplja ob govedu Vitičnjaki, pritrjeni na kita. Plenilstvo V odnosu plenilstva nastopata plenilec, ki ima od plenjenja korist, in plen, ki ima škodo. Med plenilce ne uvrščamo le tistih, ki plen ubijejo, tudi rastlinojedci, ki se prehranjujejo s travo, so plenilci. Rastlinojedci se hranijo z rastlinami. Število osebkov v populaciji plena in plenilcev se skozi čas navadno ciklično spreminja. Spodnji graf prikazuje nihanje velikosti populacije ameriškega snežnega zajca in kanadskega risa. Kadar naraste število zajcev, ki so za risa glavni vir hrane, se poveča tudi število risov. 160 populacija (v 1000) 120 80 40 zajec ris Ris lovi zajca. 0 1855 1865 1875 1885 1895 1905 1915 1925 Število ameriških snežnih zajcev in kanadskih risov niha in je medsebojno odvisno. leto S povečanjem števila risov bo število zajcev postopoma upadalo. V prihodnje lahko pričakujemo, da bo za rise manj hrane, zato se bo zmanjšalo tudi njihovo število. Ker bo v okolju manj risov, torej manj plenilcev, lahko ponovno pričakujemo povečanje števila zajcev, nato spet plenilcev in tako naprej. Zakonitost odnosa med obema je praviloma takšna, da število oziroma količina plena določa, koliko bo preživelo plenilcev, in ne obratno, kot ljudje navadno mislimo. 114

Na televiziji ali v naravi lahko včasih vidiš, kako plenilec ujame in ubije svoj plen. Seveda nam je težko, a tudi plenilci imajo v ekosistemu pomembno vlogo. To prikazuje poskus, v okviru katerega so iz priobalnega morskega ekosistema odstranili morsko zvezdo. V kamnitem obalnem pasu so morske zvezde glavni plenilci številnih morskih nevretenčarjev. Ko so z morskega dna odstranili vse morske zvezde, se je sestava združbe zelo hitro spremenila. Ker ni bilo plenilca, so se preostali organizmi, kot so školjke klapavice, hitoni, vitičnjaki in polži latvice, neovirano namnožili in pričeli med sabo tekmovati. V treh mesecih so večji del morskega dna najprej prerasli vitičnjaki želodki, kasneje so jih nadomestili loparji, druga vrsta vitičnjakov, in školjke klapavice. Na koncu je populacija klapavic skoraj v celoti izpodrinila vse ostale vrste, ki so prej živele na morskem dnu, kar je vplivalo tudi na ostale organizme v življenjski združbi. število vrst 16 12 8 4 0 15 prej Število vrst pred odstranitvijo morske zvezde in eno leto po tem Pred odstranitvijo morske zvezde je skalo poseljevalo 15 različnih vrst morskih organizmov, po odstranitvi pa se je število vrst skoraj prepolovilo. 8 potem Podobno kot v opisanem poskusu lahko tudi v naravnem ekosistemu zaradi kakršnegakoli vzroka izgine vrsta; to poruši naravno ravnovesje in vzpostavijo se novi odnosi med vrstami v življenjski združbi. Vsi organizmi imajo v ekosistemu svojo vlogo in so zanj nepogrešljivi. Odnosi med organizmi vplivajo na število osebkov in so pomemben dejavnik, ki vpliva na sestavo življenjske združbe in delovanje ekosistema. Zaradi podobnega podnebja v različnih delih sveta se razvijajo podobni ekosistemi. V njih so različne vrste, ki imajo lahko podobno vlogo. Tako na primer veliki rastlinojedci (npr. antilope in zebre v Afriki, bizoni v Severni Ameriki, kenguruji v Avstraliji) z obžiranjem trave vzdržujejo odprte travnate površine. Vlogo velikih rastlinojedcev je danes marsikje prevzel človek. V Sloveniji, na primer, se na planotastem svetu med posameznimi vrhovi Pohorja razprostirajo travišča, tako imenovane planje. So ostanek opuščenih travnikov in pašnikov, nastalih z izsekavanjem gozda, in so življenjski prostor številnim vrstam v travniški življenjski združbi. S prenehanjem krčenja gozda in z opuščanjem pašništva se te planje zaraščajo nazaj v gozd. Naravovarstveniki zato izvajajo projekte, v okviru katerih želijo ohraniti ta umetno ustvarjena travišča. Z zaraščajočih se travišč odstranjujejo smrečice in grmičevje. S tem želijo ohraniti življenjski prostor tistih vrst na Pohorju, ki za življenje potrebujejo tudi odprte travnate površine. Planje so izrednega pomena za prehrano divjadi. Nekaj rastlinskih vrst je prikazanih na slikah spodaj. Antilope se pasejo v Afriki. Trava volk je značilna vrsta pohorskih travišč; na njih najdemo še brkato zvončico, oranžno škržolico, navadno mladomesečino, arniko in druge. 115