Views
7 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

9. Ekologija Parazitizem

9. Ekologija Parazitizem Parazitizem ali zajedavstvo je odnos med dvema vrstama organizmov, pri katerem ima parazit (zajedavec) korist na račun gostitelja. Hrano, ki jo parazit potrebuje za življenje, jemlje iz ali s telesa gostitelja. ZANIMIVOSTI: Raflezijo imenujejo tudi smrdeča mrliška lilija; njeni cvetovi namreč oddajajo neprijeten vonj po gnijočem mesu, ki privablja opraševalce. Cvetovi raflezije so največji na svetu in v premeru dosežejo tudi do 1 m. V rastlinskem svetu sta znana parazita navadni lusnec in raflezija. Ker sta brez zelenih listov, sama ne moreta proizvesti organskih snovi, zato pridobivata vse organske snovi z zajedanjem drugih rastlin. Navadni lusnec, ki raste tudi pri nas, zajeda korenine listnatih dreves. Raflezija raste v pragozdovih Indonezije in zajeda olesenele vzpenjavke. Bela omela poganja svoje korenine v drevesne veje in črpa vodo, v kateri so raztopljene anorganske snovi. Ker organske snovi proizvaja sama s fotosintezo v zelenih listih, jo uvrščamo v skupino polparazitov. Bela omela je polparazit. ZANIMIVOSTI: Parazit vpliva na vedenje svojega gostitelja Z enoceličnim parazitom Toxoplasma gondii, ki povzroča bolezen toksoplazmozo, se lahko okužijo toplokrvne živali, končni gostitelj pa je mačka. Pri glodavcih, okuženih s tem zajedavcem, naj bi se zmanjšal strah pred plenilci, privlačil pa naj bi jih tudi vonj mačke. Ugotovili so, da se ob prisotnosti mačke v njihovih možganih aktivirajo centri, ki se navadno aktivirajo ob prisotnosti samice. Okuženi samci so zaradi odsotnosti strahu lažje ulovljivi, zajedavec pa tako lažje pride do končnega gostitelja. Pri ljudeh je bolezen toksoplazmoza nevarna v času nosečnosti, saj lahko močno vpliva na razvoj otroka. Bolezen lahko povzroči splav, prezgodnji porod, rojstvo otroka s prizadetimi možgani, znaki okužbe, kot je izguba vida, pa se lahko pojavijo tudi več let po rojstvu otroka. Številni paraziti, kot so medicinske pijavke, klopi, bolhe in posteljne stenice, zajedajo na koži živali in človeka, kjer sesajo kri. Zajedavci svojega gostitelja navadno ne ubijejo, saj od njega dobijo hrano in življenjski prostor. Za gostitelja postanejo bolj nevarni takrat, kadar se preveč razmnožijo ali pa so prenašalci drugih nevarnih parazitov. Tako lahko Klop klopi ob sesanju krvi na gostitelja prenesejo bakterijo, ki povzroča bolezen lymsko boreliozo, ali virus, ki povzroča klopni meningoencefalitis. Vse bakterijske in virusne bolezni pri ljudeh so v resnici zajedavski odnos. Na hrastu pogosto najdemo šiške; povzročajo jih nekatere žuželke, kot je na primer hrastova listna šiškarica (glej stran 77). Kadar se na mladem drevesu razvije preveč šišk, lahko to propade. 116

Prehranjevalni splet proizvajalec V življenjski združbi so organizmi med sabo povezani v prehranjevalne verige; te so prepletene v prehranjevalni splet, v katerem hranilne snovi krožijo, energija pa teče skozenj. Členi spleta so proizvajalci, porabniki in razkrojevalci. Sonce pomeni vir energije, ki na Zemljo prihaja v obliki toplote in svetlobe. Rastline svetlobo med fotosintezo pretvorijo v kemijsko vezano energijo, hrano. Ta energija se skozi ekosistem po prehranjevalnem spletu pretaka od organizma do organizma. proizvajalec porabnik porabnik Vse živali, tudi človek (heterotrofi), so porabniki, ki energetsko bogate snovi pridobivajo s prehranjevanjem z drugimi organizmi. porabnik Prvi člen v verigi so proizvajalci, to so zelene rastline in nekateri mikroorganizmi, ki s fotosintezo iz anorganskih snovi proizvajajo energetsko bogate organske snovi, potrebne za življenje. razkrojevalci Razkrojevalci, predvsem bakterije in glive, kot vir energetsko bogatih snovi uporabljajo odpadne snovi drugih organizmov in njihova odmrla telesa. Fotosinteza in dihanje sta pomembna procesa pri kroženju ogljika in kisika. Zelene rastline so proizvajalci kisika. Živa bitja pri dihanju porabljajo kisik, sproščajo pa ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid nato porabijo rastline pri fotosintezi. Kroženje vode Voda je za življenje pomembna dobrina. Z zemeljske površine neprestano izhlapeva v ozračje iz morij, oceanov, jezer, potokov, rek, ledenikov in zasneženih ter drugih vodnih površin. Pri dihanju vsa živa bitja oddajajo v ozračje ogljikov dioksid in vodo. Voda pride v organizme s črpanjem in pitjem. Poenostavljena enačba fotosinteze: 12H 2 O+6CO 2 svetloba C 6 H 12 O 6 + 6H 2 O * C 6 H 12 O 6 – glukoza Voda v ozračje prehaja tudi s transpiracijo iz rastlin. Izhlapela voda, ki se dvigne v ozračje, se postopno ohladi in kondenzira. S kondenzacijo se vodni hlapi združijo v kaplje, ki v obliki padavin (npr. dež, sneg, toča) padejo na Zemljo. 117