Views
3 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

9. Ekologija oblaki

9. Ekologija oblaki kondenzacija padavine vodni hlapi izhlapevanje Sonce poganja kroženje vode v naravi stekanje ZANIMIVOSTI: Leta 1883 se je otok Krakatau v Indoneziji zmanjšal za tretjino svoje velikosti. Vzrok so bili številni močni zaporedni vulkanski izbruhi. V najmočnejšem izbruhu z eksplozijo vulkana je umrlo 36.000 ljudi, poleg njih pa tudi vsa ostala živa bitja na otoku. Otok je postal popolnoma gol, vendar ne za dolgo. Že po nekaj letih je v procesu sukcesije ponovno ozelenel. Krakatau MALEZIJA INDONEZIJA Java Kalimantan Otok Krakatau Sulavezi Kroženje vode v naravi Ekosistemi se spreminjajo površinske vode Ekosistemi se s časom zaradi različnih vzrokov spreminjajo. Spremembo v številu osebkov nekaterih vrst lahko opazimo že med letnimi časi, ko se spremenijo vremenske razmere. Poleti na travniku opazimo večje število živali in rastlin kot pozimi. V življenjsko združbo ekosistema se lahko priselijo nove vrste, ki izpodrinejo tamkaj živeče, namnožijo se povzročitelji bolezni ali pa se poveča število plenilcev, ki zmanjšajo populacijo določene vrste plena. Na ekosistem pa lahko vplivajo tudi nenadni dejavniki, kot je na primer izbruh vulkana ali požar. Takrat se stanje v ekosistemu naenkrat bistveno spremeni. Oglej si primer, kako lahko požar vpliva na spremembo ekosistema. Pionirske vrste Otok pred izbruhom vulkana in po njem število vrst 300 250 200 150 100 50 Razširjanje semen: morje veter ptice/netopirji človek skupno 0 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 Naraščanje števila rastlinskih vrst v ekosistemih na otoku v letih po izbruhu 0 let 1–2 leti 3–4 leta 5–150 let 150 let in več Neprimerno odvržena vžigalica je lahko vzrok, da pogori ves gozd. Na območju ekosistema, kjer je bila značilna življenjska združba, je ostalo le še pogorišče in prisotna je erozija tal. Na pogorelem območju se postopno vzpostavi nova življenjska združba. Najprej pogorišče naselijo prve vrste, ki preživijo izpostavljenost suši in pomanjkanju mineralnih snovi (dušika). Tem vrstam pravimo pionirske vrste. Navadno so to vrste, ki hitro rastejo in se hitro razmnožujejo. Zaradi teh vrst se razmere na pogorišču sčasoma spremenijo (tla se obogatijo z dušikom, v tleh je prisotne več vlage, debelina prsti se veča) in omogočijo naseljevanje drugih vrst. Sčasoma postanejo 118

azmere ustrezne za naseljevanje višje rastočih rastlin, ki s krošnjami zasenčijo tla in tako ponovno spremenijo razmere ob tleh, več je vlage in manj toplote. Po nekaj deset letih se razvije nova življenjska združba. V tako izoblikovani življenjski združbi vrste živijo v medsebojni odvisnosti v okolju, ki se le malo spreminja. Takšnemu spreminjanju in razvijanju združbe v času pravimo sukcesija ali ekološko zaporedje. Sočasno s spreminjanjem združbe se med sukcesijo spreminja tudi fizično okolje. Oglej si primer, ki prikazuje, kako je število osebkov hitro naraščalo, nato pa v kratkem obdobju hitro upadlo. Število osebkov v nekem življenjskem prostoru lahko narašča le do določene meje. Neomejeno naraščanje števila osebkov ni mogoče zaradi omejenih dobrin, kot so prostor, voda in hrana, s katero dobijo energijo za rast in razmnoževanje. Na otok St. Matthew, ki je precej oddaljen od Aljaske, so leta 1944 naselili čredo 29 severnih jelenov kot vir rezervne hrane za vojake. Ob koncu svetovne vojne so se vojaki z otoka umaknili. Na otoku so poleg jelenov v življenjski združbi živele nekatere obmorske ptice in nekaj polarnih lisic. Razmere so bile za jelene ugodne – imeli so dovolj hrane, plenilcev ni bilo. Dokler na otoku ni bilo veliko jelenov, so bili vsi dobro rejeni in zdravi, saj so imeli na voljo dovolj hrane. Do leta 1963 pa se je njihovo število tako povečalo, da je bila zaradi pomanjkanja in poteptane hrane večina jelenov podhranjenih. Leta 1966 so na otoku našli le še nekaj jelenov. Populacijo zelo podhranjenih in šibkih osebkov je uničila dolgotrajna in zelo mrzla zima med letoma 1963 in 1964. Prenaseljenost otoka z jeleni posledično pomanjkanje hrane ter mrzla zima so bili dejavniki, zaradi katerih število severnih jelenov ni še naprej naraščalo. Število severnih jelenov 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 Naraščanje in padec števila osebkov populacije severnih jelenov na otoku St. Matthew Naraščanje prebivalstva V zadnjih 200 letih se je zaradi napredka v tehnologiji in medicini število prebivalcev na svetu izredno povečalo. Napredek v medicini je omogočil kontrolo in omejevanje bolezni, ustreznejše so higienske razmere, številni dosežki v znanosti (npr. gnojila, pesticidi) omogočajo učinkovitejšo pridelavo hrane. Tudi za človeka so naravni viri omejeni, zato je veliko število ljudi za biosfero velika obremenitev. Posledice naraščanja prebivalstva so vedno večje potrebe po hrani, prostoru in drugih dobrinah. Da te potrebe zadovoljimo, spreminjamo ekosisteme in s tem negativno vplivamo na biotsko pestrost. število izumrlih vrst 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 1800 1830 človeška populacija (v milijardah) 1860 1890 1920 1950 1980 2010 Z naraščanjem prebivalstva se povečuje tudi izumiranje vrst 8 7 6 5 4 3 2 1 0 populacija (v milijardah) 119