Views
6 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

azmere ustrezne za

azmere ustrezne za naseljevanje višje rastočih rastlin, ki s krošnjami zasenčijo tla in tako ponovno spremenijo razmere ob tleh, več je vlage in manj toplote. Po nekaj deset letih se razvije nova življenjska združba. V tako izoblikovani življenjski združbi vrste živijo v medsebojni odvisnosti v okolju, ki se le malo spreminja. Takšnemu spreminjanju in razvijanju združbe v času pravimo sukcesija ali ekološko zaporedje. Sočasno s spreminjanjem združbe se med sukcesijo spreminja tudi fizično okolje. Oglej si primer, ki prikazuje, kako je število osebkov hitro naraščalo, nato pa v kratkem obdobju hitro upadlo. Število osebkov v nekem življenjskem prostoru lahko narašča le do določene meje. Neomejeno naraščanje števila osebkov ni mogoče zaradi omejenih dobrin, kot so prostor, voda in hrana, s katero dobijo energijo za rast in razmnoževanje. Na otok St. Matthew, ki je precej oddaljen od Aljaske, so leta 1944 naselili čredo 29 severnih jelenov kot vir rezervne hrane za vojake. Ob koncu svetovne vojne so se vojaki z otoka umaknili. Na otoku so poleg jelenov v življenjski združbi živele nekatere obmorske ptice in nekaj polarnih lisic. Razmere so bile za jelene ugodne – imeli so dovolj hrane, plenilcev ni bilo. Dokler na otoku ni bilo veliko jelenov, so bili vsi dobro rejeni in zdravi, saj so imeli na voljo dovolj hrane. Do leta 1963 pa se je njihovo število tako povečalo, da je bila zaradi pomanjkanja in poteptane hrane večina jelenov podhranjenih. Leta 1966 so na otoku našli le še nekaj jelenov. Populacijo zelo podhranjenih in šibkih osebkov je uničila dolgotrajna in zelo mrzla zima med letoma 1963 in 1964. Prenaseljenost otoka z jeleni posledično pomanjkanje hrane ter mrzla zima so bili dejavniki, zaradi katerih število severnih jelenov ni še naprej naraščalo. Število severnih jelenov 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 Naraščanje in padec števila osebkov populacije severnih jelenov na otoku St. Matthew Naraščanje prebivalstva V zadnjih 200 letih se je zaradi napredka v tehnologiji in medicini število prebivalcev na svetu izredno povečalo. Napredek v medicini je omogočil kontrolo in omejevanje bolezni, ustreznejše so higienske razmere, številni dosežki v znanosti (npr. gnojila, pesticidi) omogočajo učinkovitejšo pridelavo hrane. Tudi za človeka so naravni viri omejeni, zato je veliko število ljudi za biosfero velika obremenitev. Posledice naraščanja prebivalstva so vedno večje potrebe po hrani, prostoru in drugih dobrinah. Da te potrebe zadovoljimo, spreminjamo ekosisteme in s tem negativno vplivamo na biotsko pestrost. število izumrlih vrst 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 1800 1830 človeška populacija (v milijardah) 1860 1890 1920 1950 1980 2010 Z naraščanjem prebivalstva se povečuje tudi izumiranje vrst 8 7 6 5 4 3 2 1 0 populacija (v milijardah) 119

9. Ekologija Kaj preučujejo ekologi? Ekologi opazujejo dogajanje v naravi, ga ustrezno opisujejo, razlagajo vzroke dogodkov in ovrednotijo njihov pomen za delovanje ekosistema. Za dogodke, ki na živa bitja vplivajo slabo, po potrebi iščejo možne rešitve. Preberi si spodnji primer in razmisli, kakšna je vloga ekologov pri reševanju opisane situacije pridelovalca krompirja. Pogosto se zgodi, da je pridelek krompirja ali drugih poljščin popolnoma uničen zaradi prekomerne namnožitve strun, ličink hroščev pokalic, ki se prehranjujejo s koreninami in gomolji različnih vrst rastlin. Odrasle živali najraje odlagajo jajčeca na njivskih površinah, zaraščenih s plevelom, kjer prst vsaj nekaj let ni bila obdelana. Takšna prst zagotavlja ugodne življenjske razmere za strune (dovolj hrane in vode). Te tako povzročijo največ škode na pridelkih, ki smo jih zasadili na preoranih travnikih. Gospodarska škoda je še posebej velika, kadar je v prsti premalo vlage (zaradi suše) in se ličinke zavrtajo v rastline, kjer iščejo vodo. Strune Gomolji krompirja, ki so jih navrtale strune Pri zaščiti pridelka pred strunami ekologe zanima več stvari. Pojasniti želijo, zakaj in kje je do prekomerne namnožitve prišlo, kje odrasle živali najraje ležejo jajčeca, kakšna prst jim najbolj ustreza, kakšne so njihove prehranjevalne navade in kako omejiti ali preprečiti njihovo prekomerno namnožitev v prihodnosti na način, ki ne bo škodljiv za druge vrste v ekosistemu in za človeka. Beseda ekološki oziroma predpona eko sta pogosto napačno uporabljeni. Ekološki avtomobili, ekološki pralni stroji, ekološke akcije pobiranja smeti in ločevanje odpadkov na ekoloških otokih, ekošole, eko bralna značka, ekološke sijalke itd. nimajo nič skupnega z ekologijo. Tovrstne dejavnosti so povezane z varstvom okolja, in ne z ekologijo, ki preučuje organizme v povezavi z njihovim okoljem. Emisije in odpadki sicer vplivajo na organizme, omejevanje njihovega širjenja ali zbiranje pa ne sodita med probleme, ki jih preučuje ekologija. Pogosto je predpona eko zlorabljena tudi za boljšo prodajo izdelkov. 120