Views
8 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero Človek spreminja življenjski prostor V naravi, kjer so vsa živa bitja v ravnovesju z okoljem, je vseh dobrin (zrak, voda, hrana) v njihovi neokrnjeni obliki dovolj za vse. Včasih se zdi, da teh stvari ne znamo ceniti. Z intenzivnim kmetovanjem, onesnaževanjem, pretiranim krčenjem gozdov, vnosom tujerodnih organizmov in uničevanjem življenjskih prostorov čezmerno izrabljamo in uničujemo vire, od katerih je odvisno naše življenje. Človek onesnažuje naravo; v okolje vnaša različne kemikalije, s katerimi onesnažuje tla, vodo in zrak ter uničuje življenjske združbe, katerih del je tudi sam. Koliko se ti zdi vredna narava? Pomisli, kaj vse jemljemo iz nje, ne da bi karkoli zahtevala v zameno. Za zelo radovedne: • Ali veš, da za proizvodnjo kilograma govedine v intenzivnem kmetijstvu porabimo približno 15.500 litrov vode? • V dobi elektronske komunikacije v razvitem svetu še vedno natisnemo v povprečju več kot 30 strani na prebivalca vsak dan! • Po podatkih Združenih narodov je v razvitem svetu več ljudi pretežkih kot podhranjenih! • Kar 30 % pridelane hrane konča v smeteh! • Vsako leto se porabi približno 1 kg pesticidov na prebivalca Zemlje, kar je za človeka več kot desetkratna smrtna doza. Degradacija Že vse od industrijske revolucije v 19. stoletju, ko se je obseg industrije močno povečal, z njo pa se je pospešil razvoj tehnologije in medicine, prebivalstvo močno narašča. Potreba po bivalnih prostorih in hrani je vedno večja. Ljudje gradimo naselja, industrijske obrate, naravno pokrajino spreminjamo v kulturno, poraslo z njivami, sadovnjaki in vinogradi. Da bi zadovoljili naraščajoče potrebe prebivalstva, vedno bolj posegamo v okolje in s tem spreminjamo ekosisteme. Tako znižujemo kakovost habitatov. Temu procesu pravimo degradacija. Kadar je degradacija tolikšna, da habitat ni več primeren za življenje in obstoj določene vrste, govorimo o izgubi habitata. Primer hude degradacije je razbijanje skal za iskanje morskih školjk, imenovanih datlji ali prstaki. Te školjke poseljujejo apnenčaste skale, v katerih s premikanjem in izločki žlez ustvarjajo luknje. S tem ne zagotovijo življenjskega prostora le sebi, temveč luknje lahko služijo kot življenjski prostor, skrivališče ali gnezdišče množici drugih Morski datelj vrst organizmov, na primer nekaterim vrstam babic. Ljudje z razbijanjem skal drobijo večje skale v manjše. Manjše skale morje prevrača in premika, takšne pa za te vrste organizmov niso več primerne. Danes je morski datelj zavarovana vrsta, kar pomeni, da je njihovo nabiranje prepovedano. Pogosto pa se še vedno zgodi, da so morski datlji na jedilnikih priznanih restavracij. Krčenje gozdov O tem, kateri organizmi so v Sloveniji zavarovani, se pozanimaj na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). S pretiranim izsekavanjem uničujemo gozdne ekosisteme. Najhuje je v predelu tropskega deževnega gozda, kjer naj bi na 6 % vse Zemljine površine živela polovica vseh vrst živih bitij. V zadnjih desetletjih so izsekali velike površine gozdov za les in kmetijske površine. Vsako leto v tropskem gozdu posekajo drevesa na površini, veliki za štiri Slovenije. Z uničevanjem gozdov izginjajo tudi v njih živeče rastlinske in živalske vrste, človek pa izgublja dragocen naravni vir in biotske funkcije. Z množičnim izsekavanjem se manjša tudi možnost gozdov za absorbiranje ogljikovega dioksida iz atmosfere. 124

Krčenje tropskega gozda Poleg absorpcije CO 2 ima gozd še številne druge funkcije. Dobro vpija vodo in jo nato skozi listje počasi oddaja v ozračje. S tem preprečuje poplave, prečiščuje vodo in deluje kot naravna čistilna naprava. Takšno vlogo imajo tudi poplavni gozdovi (loke) ob rekah. Tudi te krčijo z namenom pridobivanja kmetijskih površin, njiv in travnikov, z regulacijo vodotokov pa siromašijo življenjske združbe rečnih bregov. V pokrajini brez drevja ima voda prosto pot po dolinah in ravnicah in ob velikih količinah padavin hitro prestopi bregove rek ter povzroči poplave. ZANIMIVOSTI: Dodo je bil velik ptič neletalec, ki je živel na otoku Mauritiusu ob obali Afrike, v jugozahodnem Indijskem oceanu. S prihodom ljudi na otok v 16. stoletju je njihovo število drastično upadlo, v naslednjih 100 letih pa je bila vrsta popolnoma iztrebljena. Poplavni gozd Poplavni gozd ob Muri Mrtvica Poplavni gozdovi, tako kot tudi druga območja, kjer je občasno ali vedno prisotna voda (npr. barja, rečne mrtvice, močvirja), so pomemben življenjski prostor za številne vrste, ki so v določenem obdobju ali vse svoje življenje vezane na vodo. Takšni vrsti sta na primer žaba plavček in ptica breguljka, ki gnezdi v peščenih stenah ob rekah. Plavček (samec v obdobju parjenja) Breguljka gnezdi v peščenih stenah ob rekah Gozdna tla so bogata s humusom, ki nastaja s pomočjo mikroorganizmov, polna so mineralnih snovi, rahlejša in dobro zadržujejo vodo. Če gozd posekamo, tla izgubijo sposobnost zadrževanja vode. Voda hitreje odteče, tla se hitro sušijo, delce pa odnaša veter. Prst postane revna z mineralnimi snovmi, zato je pridelek manjši. S tem so prizadeti vsi ljudje, ki so za svoje preživetje odvisni od tal. Z obdelavo že tako osiromašenih tal in s pašništvom se stanje še slabša. Če izsekana območja ležijo v predelih, kjer je malo padavin, obstaja tudi večja nevarnost suše. Zaradi odnašanja delcev se površje pogosto tako spremeni, da območje lahko označimo kot polpuščavo. Razmisli, kako lahko regulacija vodotoka vpliva na breguljko in kako na hitrost odtekanja vode, na nivo podtalnice in na vlažnost. Pomisli, preden natisneš. Ali res potrebuješ izpis na papirju? Tiskaj obojestransko. 125