Views
5 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Pesticidi Pesticidi

Pesticidi Pesticidi (npr. insekticidi za uničevanje žuželk in herbicidi za uničevanje nezaželenih rastlin na kmetijskih površinah) so namenjeni predvsem zatiranju škodljivcev in prenašalcev nalezljivih bolezni. Spadajo med zelo obstojna organska onesnažila. Zaradi velike uporabe pesticidov v kmetijstvu se na naših mizah pogosto znajdejo živila, ki vsebujejo pesticide. Koncentracije nekaterih pesticidov v hrani so tako visoke, da lahko povzročijo zastrupitev. Jabolka, kakršno je to na sliki, se prav gotovo dobro prodajajo. Toda da takšna zrastejo, se pogosto uporabljajo pesticidi, s katerimi jih zaščitijo pred boleznimi in zajedavci. Škropljenje pridelka s pesticidom za zatiranje škodljivcev ZANIMIVOSTI: Eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov se imenuje DDT (diklorodifeniltrikloroetan). V drugi polovici 2. svetovne vojne so ga med drugim uporabljali za uspešno zatiranje komarjev, ki prenašajo malarijo. Zaradi rakotvornosti je danes v številnih državah prepovedan. Škodljivi vpliv delovanja DDT-ja se je pokazal pri pticah, ki jim nikoli ni bil namenjen. DDT na jajčno lupino vpliva tako, da ta zaradi nepravilne vezave kalcija postane krhka in tanka. Zaradi takšne lupine preživi le malo ptičjih mladičev, posledično pa upade celotna ptičja populacija. PCB spojine PCB-ji (poliklorirani bifenili) so umetne organske spojine, ki se na široko uporabljajo v industriji. Zaradi velike toplotne obstojnosti in nizke prevodnosti so prisotni v električnih napravah (transformatorji, kondenzatorji), pogosti so v hidravličnih oljih, kompresorjih itd. Danes je njihova uporaba prepovedana ali omejena, vendar so zaradi svoje obstojnosti in kopičenja v živih bitjih vzdolž prehranske verige še vedno prisotni v naravi, zato še vedno obstaja nevarnost zastrupitve. Več kot 90 % jih pride v organizem s hrano, okrog 10 % z vdihavanjem. Pri človeku povzročajo številne bolezni, kot so rak, slabšanje imunskega sistema in neplodnost. Težke kovine Tudi težke kovine so izjemno strupene. Za razliko od pesticidov je veliko težkih kovin v majhnih koncentracijah za rastlinska in živalska telesa nujnih, večje koncentracije pa so škodljive. Med težkimi kovinami so najnevarnejše svinec, kadmij in živo srebro. Povzročajo poškodbe celic, moteno je delovanje encimov in presnove. Do izpostavljenosti lahko pride prek zraka, hrane in vode zaradi neustreznega odlaganja odpadkov, ki vsebujejo težke kovine (npr. barve, akumulatorji, elektronska in električna oprema), uporabe gnojil, vodovodne napeljave iz svinčenih cevi, pesticidov, taljenja rude idr. ZANIMIVOSTI: Leta 1956 so prebivalci obmorskega mesta Minamata na Japonskem začeli množično obolevati za neznano boleznijo, ki je povzročala otrplost obraza, težave pri premikanju, slabo koordinacijo, težave z vidom in sluhom, v končni fazi tudi smrt. Odkrili so, da so se prebivalci zastrupljali z živim srebrom, ki ga je v morje vse od leta 1932 odlagala bližnja kemična tovarna. Prebivalci so se zastrupili z uživanjem morskih rib in školjk, v katerih je bila velika koncentracija živega srebra. Obolelo naj bi okrog 12.000 ljudi, do danes pa je zaradi bolezni minamata umrlo že 2000 ljudi. Pozanimaj se, kako pravilno odlagaš embalažo ali neporabljene izdelke, na katerih je znak za nevarno snov. 127

10. Vpliv človeka na biosfero Onesnaževanje voda Za obstoj življenja je voda med najpomembnejšimi naravnimi dobrinami. Zaradi onesnaževanja pa v njej najdemo vedno več kemijskih, bioloških in fizikalnih onesnažil. Onesnaževanje voda Glavni viri onesnaževanja so gospodinjstva (odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, fekalije, detergenti), industrija (npr. hladilna voda iz termoelektrarn in jedrskih elektrarn, odpadne snovi iz tovarn) in kmetijstvo (pesticidi, umetna gnojila). Namnožitev alg in modrozelenih cepljivk kot posledica evtrofikacije Povečane količine hranilnih snovi (nitratov in fosfatov) v vodah so predvsem posledica spiranja gnojil s kmetijskih površin. Pojav imenujemo evtrofikacija. Večje količine hranilnih snovi omogočijo bohotno rast vodnih organizmov, predvsem alg in modrozelenih cepljivk. Ko te odmrejo, se ob bakterijski razgradnji odmrlega organskega materiala porablja kisik, tega pa začne primanjkovati za ostale organizme v vodi. Pomanjkanje kisika lahko vodi do množičnega pogina vodnih organizmov. Kadar je samočistilnost vodnih ekosistemov presežena, imamo na voljo različne postopke čiščenja. Eden izmed načinov so rastlinske čistilne naprave; v njih se voda čisti s pomočjo močvirskih rastlin, na primer trstike. Nafta je pomembno onesnažilo v morskih ekosistemih. Z ladijskim prometom in industrijo v morje letno preide povprečno 3,3 milijona ton surove nafte in njenih derivatov. Potencialne ekološke katastrofe pomenijo izlitja nafte iz tankerjev in nesreče na naftnih ploščadih. Tankerji letno prepeljejo več kot 2 milijardi ton nafte. Večja izlitja so imela negativne posledice ne le za morske ptice, kot so njorke, kormorani, morske race in pingvini, temveč tudi za druge, predvsem bentoške organizme (organizmi, ki živijo na morskem dnu) v plitvih delih morij. Izlitje nafte iz tankerja Vpliv razlitja nafte na morske organizme Uporabljaj čim manj detergentov, čistil in drugih izdelkov, ki so nevarni za okolje in organizme. Varčuj z vodo. Med ščetkanjem zob zapiraj vodo. Pri kuhanju uporabljaj primerno velike posode. S preveliko posodo porabiš več vode in energije. 128