Views
10 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero Onesnaževanje voda Za obstoj življenja je voda med najpomembnejšimi naravnimi dobrinami. Zaradi onesnaževanja pa v njej najdemo vedno več kemijskih, bioloških in fizikalnih onesnažil. Onesnaževanje voda Glavni viri onesnaževanja so gospodinjstva (odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, fekalije, detergenti), industrija (npr. hladilna voda iz termoelektrarn in jedrskih elektrarn, odpadne snovi iz tovarn) in kmetijstvo (pesticidi, umetna gnojila). Namnožitev alg in modrozelenih cepljivk kot posledica evtrofikacije Povečane količine hranilnih snovi (nitratov in fosfatov) v vodah so predvsem posledica spiranja gnojil s kmetijskih površin. Pojav imenujemo evtrofikacija. Večje količine hranilnih snovi omogočijo bohotno rast vodnih organizmov, predvsem alg in modrozelenih cepljivk. Ko te odmrejo, se ob bakterijski razgradnji odmrlega organskega materiala porablja kisik, tega pa začne primanjkovati za ostale organizme v vodi. Pomanjkanje kisika lahko vodi do množičnega pogina vodnih organizmov. Kadar je samočistilnost vodnih ekosistemov presežena, imamo na voljo različne postopke čiščenja. Eden izmed načinov so rastlinske čistilne naprave; v njih se voda čisti s pomočjo močvirskih rastlin, na primer trstike. Nafta je pomembno onesnažilo v morskih ekosistemih. Z ladijskim prometom in industrijo v morje letno preide povprečno 3,3 milijona ton surove nafte in njenih derivatov. Potencialne ekološke katastrofe pomenijo izlitja nafte iz tankerjev in nesreče na naftnih ploščadih. Tankerji letno prepeljejo več kot 2 milijardi ton nafte. Večja izlitja so imela negativne posledice ne le za morske ptice, kot so njorke, kormorani, morske race in pingvini, temveč tudi za druge, predvsem bentoške organizme (organizmi, ki živijo na morskem dnu) v plitvih delih morij. Izlitje nafte iz tankerja Vpliv razlitja nafte na morske organizme Uporabljaj čim manj detergentov, čistil in drugih izdelkov, ki so nevarni za okolje in organizme. Varčuj z vodo. Med ščetkanjem zob zapiraj vodo. Pri kuhanju uporabljaj primerno velike posode. S preveliko posodo porabiš več vode in energije. 128

Toplogredni plini Z avtomobili se lahko pripeljemo skoraj kamor koli, elektrarne nam zagotavljajo elektriko, nas grejejo, tovarne izdelujejo izdelke za našo uporabo, kmetijstvo prideluje hrano ... Brez teh dejavnosti bi vsaj v razvitih državah težko živeli. Po drugi strani pa so to dejavnosti, ki igrajo pomembno vlogo pri spreminjanju podnebja, saj ob njih nastajajo ogromne količine tako imenovanih toplogrednih plinov (npr. vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid). Ti plini so sicer naravno prisotni v ozračju, brez njih bi bil svet premrzel za življenje, saj bi bila povprečna temperatura kakšnih –18 °C. Ker pa ljudje dodatno prispevamo k njihovemu nastanku in jih proizvajamo preveč, se v zadnjem času ozračje segreva. Pri prehodu žarkov kratkih valovnih dolžin (kot je na primer svetloba) skozi atmosfero ob stiku s površjem planeta nastanejo dolgovalovni (infrardeči) žarki, ki segrevajo ozračje. Toplogredni plini v atmosferi prepuščajo kratkovalovne žarke, absorbirajo pa dolgovalovne. Zrak z več toplogrednih plinov absorbira več dolgovalovnih žarkov, zato večji del toplote zastane v atmosferi in Zemljo dodatno ogreva. ZANIMIVOSTI: Dvig temperature za 2–4 ºC na prvi pogled ni velik, a lahko zelo vpliva na življenje na Zemlji. V zadnji ledeni dobi pred približno 11.000 leti je bila povprečna temperatura na Zemlji za okrog pet stopinj nižja od današnje. Za razliko od današnjih razmer je takrat eno tretjino kopnega prekrivala debela plast ledu. Učinek tople grede Izpusti škodljivih snovi v okolje Med toplogrednimi plini prevladujeta ogljikov dioksid, ki ga je vse več zaradi kurjenja fosilnih goriv, in metan, ki je posledica dejavnosti v kmetijstvu, delovanja mikroorganizmov ob razgradnji bioloških odpadkov in kurjenja fosilnih goriv. 14,4 380 povprečna svetovna temperatura (°C) temperatura 14,2 CO 2 14,0 13,8 13,6 1880 1900 1920 1940 1960 1980 2000 Naraščanje koncentracije CO 2 in temperature ozračja 355 330 305 280 CO 2 (št. delcev na milijon) ZANIMIVOSTI: Kjotski protokol je mednarodni sporazum, s katerim skušajo zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov, vendar ga večina držav ne izpolnjuje. Vanj je vključena tudi Evropska unija. 129