Views
6 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero Posledica večanja količine toplogrednih plinov je višanje povprečnih letnih temperatur, kar se že zdaj kaže v taljenju ledenikov ter širjenju tropskih bolezni in toploljubnih vrst proti severu (na severni polobli) oziroma jugu (na južni polobli). Zaradi dviga temperature oceanov so prizadete številne vrste organizmov. Spremenili se bodo padavinski režimi, nekateri kraji bodo še bolj sušni, v drugih bo več padavin. Več bo neurij z močnimi vetrovi in poplav. V zadnjih 150 letih so se alpski ledeniki skrčili za okoli 40 %. Taljenje ledenikov lahko na globalni ravni povzroči dvig morske gladine in manj pitne vode. Dvig morske gladine lahko resno ogrozi naseljena obalna območja. Pitna voda je že danes nedostopna več kot milijardi ljudi po svetu. Z višanjem temperatur se stanje lahko le še poslabša. Zaradi globalnega segrevanja se nekateri organizmi iz tropskih in subtropskih območij v zadnjih desetletjih hitro širijo proti severu. V Jadranskem morju so zabeležili več vrst rib, ki so sicer značilne za južne predele Sredozemskega morja. Takšna sta pavji knez in balestra. Pavji knez Balestra Po državah v zmerno toplem podnebnem pasu Evrope se širi posebna invazivna subtropska vrsta komarja, znanega tudi kot tigrasti komar, ki je prenašalec povzročiteljev nevarnih bolezni, kot sta denga in virus zahodnega Nila. Tigrasti komar se pojavlja tudi v Sloveniji. Prvič je bil opažen leta 2002. Tigrasti komar Če le lahko, kolesari ali hodi peš. Uporabljaj javni prevoz, ali pa se v šolo pelji s sošolci. Varčuj z energijo. Ugasni luč, kadar je ne potrebuješ. CFC spojine Na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) večkrat zasledimo opozorilo o povišani koncentraciji prizemnega ozona (ozona, ki nastaja v nižjih plasteh ozračja zaradi onesnaževalcev). Naravno nastaja ob strelah, vulkanskih izbruhih in požarih, človek pa pripomore k njegovemu nastajanju s prometom in kurjenjem goriv v kuriščih. Ob tem nastajajo dušikovi oksidi, ki pospešijo spreminjanje dvoatomne molekule kisika v troatomno – v ozon. Ta se zadržuje v nižjih plasteh in ne prispeva k nastajanju ozonske plasti. 130

Ozon (O 3 ) je strupen reaktiven plin. Molekulo ozona sestavljajo trije atomi kisika. Njegov ostri vonj najlažje zaznamo ob laserskih fotokopirnih strojih, kjer nastaja zaradi laserske svetlobe. Večja koncentracija pri ljudeh povzroča poškodbe sluznice dihal in oči, pri rastlinah pa odmrtje tkiv. Ob daljši izpostavljenosti deluje tudi rakotvorno. Indeks UV Opis 0–2 ni nevarnosti ozonska plast UV-A UV-B UV-C UV-A UV-B UV-C 3–5 majhna nevarnost pri nezaščitenem izpostavljanju sončnim žarkom ozonska luknja 6–7 velika nevarnost za poškodbe pri nezaščitenem izpostavljanju soncu 8–10 zelo velika nevarnost za poškodbe pri nezaščitenem izpostavljanju soncu 11+ izredno velika nevarnost za poškodbe nezaščitene kože Ozonska plast Lestvica UV-indeksa Molekula ozona je zelo nestabilna. Njen razkroj pospešujejo predvsem plini CFC (klorofluoroogljikovodiki, klorofluoroogljiki), ki se uporabljajo kot potisni plini v sprejih, ter hladilni plini v hladilnikih in zamrzovalnikih. Ker so plini CFC lažji od zraka, se počasi dvigajo do ozonske plasti, kjer jih UV-sevanje razgradi. Ob tem se sprostijo klorovi atomi, ki reagirajo z molekulami ozona in povzročijo njihov razpad. Tako je ozona v ozonski plasti vedno manj in ozonska 1982 2012 plast se tanjša. Delom, kjer je stanjšana, pravimo ozonske luknje. Tanjšanje ozonske plasti pomeni povečanje UV-sevanja. Zaradi negativnega vpliva na ozonsko plast je uporaba CFC-jev danes prepovedana ali omejena, vendar so zaradi njihove obstojnosti in neustreznega odlaganja starih hladilnih naprav ter različne opreme, ki vsebujejo CFC-je, le-ti še vedno prisotni v naravi in vplivajo na razkrajanje ozonske plasti. Zmanjševanje koncentracije ozona v atmosferi. Koncentracija ozona (v Dobsonovih enotah) Na drugi strani pa so težave, povezane s premajhno koncentracijo ozona, na nadmorskih višinah med 10 do 50 km, kjer ozon tvori ozonsko plast. Življenje na kopnem brez ozona ne bi bilo mogoče. Ozonska plast zadrži večji del škodljivega kratkovalovnega ultravijoličnega sevanja, ki je za večino živih bitij usodno. Manj nevarno je dolgovalovno ultravijolično sevanje, ki prodre do Zemljine površine. Zmerno izpostavljanje dolgovalovnemu UV-sevanju ima koristne učinke, saj sodeluje pri tvorbi vitamina D in ugodno vpliva na delovanje hormonskih žlez. Pretirano izpostavljanje pa škoduje očem (pospeši nastanek sive mrene, ki lahko vodi v slepoto), pospeši staranje kože, slabi imunski sistem in je lahko rakotvorno. Da bi se ljudje lahko pravočasno zaščitili pred škodljivimi učinki UV-sevanja, so uvedli lestvico UV-indeksa, ki je mednarodno sprejeta enotna mera za moč ultravijoličnega sevanja. Kadar so vrednosti visoke, se je bolje izogibati daljšemu izpostavljanju soncu. Razmisli, kakšne posledice ima tanjšanje ozonske plasti. 131