Views
5 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero Žveplove spojine Drevesa s posledicami kislega dežja Razmisli, zakaj kisli dež bolj prizadene iglavce kot listavce. S kurjenjem fosilnih goriv (premoga in nafte) ljudje znatno prispevamo h kislosti padavin, ki so za organizme škodljive. Najpomembnejša spojina za nastanek kislega dežja je žveplov dioksid, eden izmed produktov kurjenja, ki v reakciji z vodo tvori žveplovo kislino. Zaradi posledic kislega dežja so ponekod v Evropi propadle velike površine gozdov. Kisli dež pri rastlinah povzroči poškodbe tkiv, v katerih poteka fotosinteza, in poškodbe prevajalnih tkiv. Splošna posledica je dovzetnost organizmov za različna obolenja. Rast rastlin se upočasni, postopoma pa začnejo propadati. Vrednost pH deževnice je okoli 6, vrednost pH kislega dežja je manj kot 6, v nekaterih pokrajinah, kjer je zrak močno onesnažen, celo manj kot 3. Kisli dež povzroča veliko škodo na gozdnih ekosistemih, saj lahko popolnoma onemogoči rast dreves. Povzroča tudi razpadanje gradbenih materialov ter škodo na zgradbah in kulturnih spomenikih. SO 2 H 2 SO 4 NO 2 HNO 3 SO 2 suhi delci mokri delci (dež, sneg) NO 2 Kurjenje fosilnih goriv prispeva h kislosti padavin Intenzivno kmetijstvo Z uvajanjem izboljšav v monokulturnem kmetijstvu se povečujejo možnosti za povečanje pridelave hrane, hkrati pa se povečuje tudi onesnaževanje okolja. Posledice so zaradi erozije osiromašena tla, visoka stopnja uporabe fosilnih goriv (za pogon strojev) in vode (namakalni sistemi, napajanje živine), uporaba neorganskih gnojil in sintetičnih organskih pesticidov ter posledično onesnaževanje vode in podtalnice. Kmetijstvo proizvaja toplogredna plina dušikov oksid (zaradi uporabe gnojil) in metan, ki nastane pri fermentaciji (razgradnji) krme v prebavilih domačih živali in med skladiščenjem hlevskega gnoja. Intenzivno kmetijstvo; zanj so značilne visoko koncentrirana reja živali ter monokulture, kar pomeni, da na večjem območju gojijo le eno vrsto poljščin ali živali. 132

Za kmetijstvo bodo v prihodnosti glavni izzivi opuščanje intenzivne monokulturne pridelave in visoko koncentrirane reje živali, manjša uporaba pesticidov ter spodbujanje sonaravnega ali trajnostnega kmetovanja. Prednost slednjega je pridelava, ki vključuje poljedelstvo in živinorejo ter uporabo živalskega gnoja, ki se v obliki hranil vrne na kmetijske površine. S tem se ohranjajo življenjske združbe v prsti, izboljšata se kakovost in struktura prsti, pridelek brez pesticidov pa je pridelan na sonaraven način. Razmisli, ali ima tudi trajnostno kmetijstvo, kot je opisano zgoraj, kakšno slabost v primerjavi z intenzivnim. Svetlobno in zvočno onesnaževanje Svetlobno in zvočno onesnaževanje pomeni dvig nivoja naravne osvetljenosti in hrupa v okolju. Glavni viri so mesta, letališča, cestni promet in industrija. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na nekatere ponoči aktivne organizme, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, morske želve ter številne žuželke, ki jih svetloba privlači. Hrup povzroča predvsem oteženo komunikacijo med živalmi. Zaradi tovrstnega onesnaževanja sta pri organizmih motena prehranjevanje in razmnoževanje. Čezmeren hrup in svetloba negativno vplivata tudi na zdravje ljudi. Vnos tujerodnih organizmov Vsaka vrsta ima svoje območje pojavljanja, saj ji naravne ovire (številni živi in neživi dejavniki) preprečujejo, da bi prestopila meje svoje razširjenosti. To območje imenujemo areal razširjenosti. Na primer, nizka temperatura v polarnih območjih preprečuje naselitev vrst, ki jim ustreza višja temperatura. Slanost je omejevalni dejavnik, ki preprečuje morskim organizmom, da bi se naselili v celinskih vodah, sladkovodnim pa, da bi se naselili v morju. Včasih je za kopenske organizme lahko fizična ovira že večja reka. Človek pa je namenoma ali nenamerno nekaterim vrstam omogočil, da so prešle naravne ovire in se pojavile v okolju, kjer jih prej ni bilo. Pojav imenujemo vnos tujerodnih (alohtonih) vrst. Leta 1869 so zgradili Sueški prekop, ki je povezal Rdeče in Sredozemsko morje. S tem se je znatno zmanjšal čas plovbe od zahoda proti vzhodu. Prekop pa je omogočil tudi prehod številnih vrst morskih organizmov iz Rdečega morja v Sredozemsko. Tako danes tudi v Jadranu najdemo vrste, ki jih pred graditvijo prekopa tu ni bilo. Obstajajo še drugi načini prenosa organizmov v Sredozemsko morje: z balastnimi vodami in sedimenti ali z obrastjo na plovilih. Svetlobno onesnaževanje Na spletni strani društva Temno nebo Slovenije (www.temnonebo. org) si lahko prebereš več o svetlobnem onesnaževanju in njegovem preprečevanju. ZANIMIVOSTI: Vrstam, ki so prešle iz Rdečega morja v Sredozemsko, pravimo lesepske selivke. Imenujejo se po francoskem državniku in inženirju Ferdinandu Marie de Lessepsu (1805–1894), ki je nadzoroval gradnjo Sueškega prekopa. Vrsti polža (Bursatella leachii) in ribe (Terapon theraps), ki sta se iz Rdečega morja razširili tudi v Jadran S pomočjo spleta ali literature poišči še kakšno rastlinsko ali živalsko vrsto, ki ne izvira iz Slovenije, ampak je bila prinesena iz drugih predelov sveta. 133